
/ Skupščina občine

*w družbenopolitične organizacije
čestitajo vsem delovnim ljudem

in občanom ob
DNEVU VSTAJE
■ slovenskega naroda

JUDSTVA

I

Dober mesec je že, odkar smo pričeli z akcijo vpisovanja posojila za
ceste. V tem sicer kratkem času je bilo veliko storjenega tako v delovnih
organizacijah, kakor tudi v krajevnih skupnostih.

Občinski štab za izvedbo posojila za ceste redno spremlja akcijo in ima
vsled teg? tedensko vsaj eno sejo. Na teh sejah analizira vpisovanje. Glav¬
ne pomanjkljivosti pri akciji ni težko opaziti in štab nanje opozarja delov¬
ne organizacije oz. komisije za vpis posojila v delovnih organizacijah.

Pomanjkljivosti so predvsem v tem, da posamezne OZD oz. TOZD niso
takoj pristopile k akciji, premalo so informirali ljudi o pomembnosti
akcije, o načinu vpisovanja, pogojih, pod katerimi bodo delovni ljudje
vplačevali posojilo, načinu vračanja, itd.

Rezultati vpisa so zato v posameznih delovnih organizacijah različni.
Nekatere delovne organizacije so zato že končale z vpisom in presegle
planirani vpis. Te delovne organizacije so:

SO Litija z družbenopolitičnimi organizacijami, Gozdno gospodarstvo
Litija, Mizarstvo Litija, Delavska univerza, Samoupravna stanovanjska
skupnost, Strokovne službe SIS, Osnovna šola Šmartno, SAP — enota
Litija, in nekatere organizacije, ki vpisujejo v vpisnem mestu pri SDK
(Petrol, SDK, Lekarna, LB, Zavod za zaposlovanje, Regionalna zdravstvena
skupnost).

Objektivne težave se pojavljajo predvsem v večjih delovnih organiza¬
cijah. Zaskrbljujoč v nekaterih večjih delovnih organizacijah je predvsem
popreček vpisanega posojila za vpisovalca, kar kaže na slabo zastavljeno
organizacijo vpisa. Potrebno je omeniti, da nekatere delovne organizacije
še niso pričele z vpisom.

V naslednji številki bomo objavili pregled vpisa posojila posameznih
OZD, v tem trenutku (1. 7. 1976) pa je rezultat sledeč:

Skupno vpisani znesek posojila 3,800.000 ali 70 % planiranega

Skupno število vpisovalcev 2296 ali 56 % planiranega

Najboljši popreček na vpisovalca je v Industriji apna Kresnice, kjer je
108 vpisnikov od 157 planiranih že doseglo vpis, kije predviden za to
delovno organizacijo.

V krajevnih skupnostih se je akcija šele pričela. Poročilo sta poslali
krajevni skupnosti Litija - levi breg (96.000 din) in Jevnica (16.400 din).

Občinski štab se srečuje poleg ostalih težav tudi s tem, da kljub ne¬
nehnemu opozarjanju delovne organizacije ne dostavljano pravočasnih
poročil o vpisu.

OBČINSKI ŠTAB ZA IZVEDBO
POSOJILA ZA CESTE

Kaj je zaščitena kmetija?

Iz vsebine

STRAN 2:

Evidentiranje kmetijskih
traktorjev

Povečanje prispevka za
uporabo mestnega zemlji-
sča

STRAN 3:

spoštujemo predpi-

STRAN 4 i n  5:

• za delegate

STRAN 6;

Iz krajevnih skupnosti

^mpiada že na drugem

Pfogramu.

STRan 7;

bodočnost mlade generaci-
Jevrdrmvdei,,

Osnutek odloka o zaščitenih kmetijah, ki je bil objavljen v
Glasilu občanov št. 4/76, je bil obravnavan na sejah zborov
občinske skupščine ter sprejet sklep, da se da še v javno obrav¬
navo.

V kratkem povzetku iz zakona o dedovanju kmetijskih ze¬
mljišč (Ur. I. SRS št. 15/76) povzemamo, da so kmetije, tista
kmetijska in gozdna gospodarska enota, ki zagotavljajo lastni¬
ku kmetijsko in z njo drugo povezano dejavnostjo primerno
preživljanje.

varnost in stabilnost. Poleg presoje pri

Po tem zakonu je določeno, da da
predlog krajevna skupnost in kmetij¬
ska zemljiška skupnost po opravljeni
javni razpravi. Pri določanju predloga
je treba upoštevati: občinski prostor¬
ski plan, možnost smotrnega izkori¬
ščanja zemljišč, možnosti proizvod¬
nega sodelovanja z organizacijami
združenega dela, družbeni interes za
ohranitev določenih kmetijskih in
gozdnogospodarskih enot in da se pre¬
preči drobitev kmetij.

Namen je, da se določi opredelitev
zasebne^ kmetijskega gospodarstva -
kmetije in da se določi, da deduje
kmetijo praviloma samo en dedič. S
tem se želi doseči zavarovanje pred
drobitvijo kmetij. Namen je tudi, da
se zaščitijo takšne kmetije, ki zagotav¬
ljajo lastniku s kmetijsko ali drugo z
njo povezano dejavnostjo primemo
preživljanje. Splošno merilo pomeni
tudi ustvaritev delovnega mesta dedi¬
ču - prevzemniku kmetije in ga tako
izenačuje z delavci v združenem delu,
la jim je z ustavo zajamčena socialna

navedenih določilih bo nujno upošte¬
vati tudi dohodek, ki izvira iz proiz¬
vodne^ sodelovanja z organizacijami
združenega dela. Ni pa možno upošte¬
vati kot merilo npr. dohodke iz delov¬
nega razmerja, pokojnine, obrti in
podobnih dohodkov, ki ne izvirajo iz
kmetijske dejavnosti. Splošno merilo
je, da za določitev kmetije ne vpliva
to ali lastnik ali dedič prevzemnik ne
bi mogel imeti še drugih dohodkov.
Kot kmetije se tako lahko določijo
tudi delavsko-kmečka gospodarstva,
ki sicer ustrezajo temu splošnemu
merilu.

Določene kmetije niso določene
enkrat za vselej, temveč so podvržene
stalni reviziji, ki se mora izvršiti naj¬
manj na vsakih pet let, sicer pa po
potrebi. Občinska skupščina lahko
tako odloči, na predlog krajevne skup¬
nosti in kmetijske zemljiške skupno¬
sti, da se nekaterim kmečkim gospo¬
darstvom odvzame status kmetije.

Prav tako pa je tudi možno, da

pred tem rokom občinska skupščina
še druge kmetije vnese v seznam zašči¬
tenih kmetij. Sprememba statusa
kmečkega gospodarstva bo seveda
imela posledice pri dedovanju. Zoper
odlok občinske skupščine o določitvi
kmetij zainteresirani nimajo rednega
pravnega sredstva, lahko pa predla¬
ga o, da ustavno sodišče začne posto¬
pek zaradi kršitve zakonitosti, če niso
upoštevana merila, ki jih določa za¬
kon. Ker je kmetijska zemljiška skup¬
nost v skladu s prostorskimi plani in
načrti za razvoj kmetijstva nosilec
kmetijske zemljiške politike v občini
in je zadolžena, da skrbi za pravilno
rabo kmetijskih zemljišč v občini, je
njena vloga pri določanju kmetij po¬
trebna. Enako vlogo ima tudi krajevna
skupnost.

V obrazložitvi še navajamo, da je
določena relativnost zaščite kmetij, ki
se odraža v tem, da se kmetije ščitijo
pred drobitvijo samo v primeru dedo¬
vanja, sicer pa se promet z zemljišči
prosto odvija v okviru veljavnih pred¬
pisov, ob upoštevanju določb zakona
o kmetijskih zemljiščih.

Glede na navedeno želimo s tem
pojasnilom še enkrat opozoriti na
namen predlaganega odloka. Vse pri¬
pombe naj zainteresirani dostavijo
krajevni skupnosti v mesecu juliju in
avgustu. c v

V prizadevanjih, da bi naš
časopis poleg boljše in pe¬
strejše vsebine dobil tudi
bolj privlačno obliko, se je
uredniški odbor odločil za
novo obliko časopisa. Ni nas
pri tem vodila samo težnja
po privlačnejši obliki, am¬
pak tudi obseg našega časo¬
pisa, ki bo odslej prinašal
mnogo več gradiva, aktual¬
nega za vse občane. Pred¬
vsem priloga za delegate, bo
odslej prinašala bolj kom¬
pletna gradiva za seje delega¬
cij SO in SIS, oziroma za vse
občane. Tudi informacije o
sprejetih sklepih in stališčih
zborov SO in skupščin SIS
bodo odslej našle prostor v
naši prilogi Prav te informi¬
ranje je po ugotovitvah ana¬
lize delegatskega sistema v
naši občini bilo dokaj po¬
manjkljivo, v nekaterih pri¬
merih pa delegati oziroma
delovni ljudje v občini, teh
informacij sploh niso preje¬
mali

Glasilo občanov je ob
ustanovitvi izhajalo vsake tri
mesece. Potreba po bolj te¬
kočem informiranju nas je
vodila k izdajanju na dva
meseca, v letošnjem letu pa
je naš časopis postal meseč¬
nik. S to številko povečuje¬
mo še obseg časopisa, in lah¬
ko ■ ugotovimo, da si uredni¬
ški odbor vseskozi prizadeva
izboljšati vsebino in obliko
našega časopisa. Z novo
obliko Glasila občanov, bo
moral uredniški odbor za
vsako številko zbrati skoraj
60  tipkanih strani gradiva,
kar vsekakor ru malo. Naši
stalni dopisniki iz krajevnih
skupnosti, bodo odslej mo¬
rali napisati vsekakor več
prispevkov, pa tudi iz delov¬
nih organizacij želimo dobiti
novice Seveda bodo dobro¬
došli tudi ustrezni prispevki
vseh delovnih ljudi in obča¬
nov, ki pišejo o življenju in
delu raznih organizacij in
društev. Ob tem piscem pri¬
poročamo, da svoje prispev¬
ke tudi verificirajo v organi¬
zacijah o katerih pišejo.

Glasilo občanov bo odslej
tiskala tiskarna Ljudska pra¬
vica v Ljubljani. Poleg že na¬
štetih prednosti, bo tiskanje
našega časopisa pri Ljudski
pravici tudi cenejše, ob tem
pa bo tudi tehnično urejanje
potekalo pri Ljudski pra¬
vici Skratka, novost bo ko¬
ristna in prijetna Glasilo
občanov ljudje radi berejo.
Upamo, da ga bodo odslej še
rajši

GLASILO OBČANOV

2. STRAN

Kaj gradimo nad banko?

Stanovanjska skupnost Litija se je
takoj, ko je s 1. 4. 1976 prevzela v
gospodarjenje stanovanjske hiše druž¬
bene lastnine, soočila s problemom
zamakanja ravne strehe na stanovanj¬
sko poslovnem objektu Trg na Stav¬
bah 1 (banka).

v juniju pa seje z deli začelo.

Z nadzidavo bo pridobljeno:

— eno dvosobno stanovanje

— troje dvoinpolsobnih stanovanj

vo DES-TOZD Elektro Ljubljana
okolica, položili nov kabel od TP na
Stavbah do objekta in objekt priklju¬
čili na ta kabel. PRAUNSEIS VID

Nekaterim stanovalcev v II. nad¬
stropju je ob vsakem močnejšem de¬
žju voda tekla v stanovanjske pro¬
store. Nejevolja stanovalcev je bila ve¬
lika, zaradi nje nekateri tudi stanarine
niso plačevali.

Bivše Stanovanjsko komunalno
podjetje Litija je že v letih 1972 in
1973 poskušalo sanirati streho, vendar
so bila vsa dela zaman. V letu 1975
smo zopet pristopili k delom sanacije
zamakanja, vendar brez uspeha.

Strokovna služba stanovanjske
skupnosti je ugotovila, daje bila v letu
1973 izdelana idejna rešitev adaptacije

stanovanjsko-poslovnega bloka (pro-
jektnat Projetkivni atelje Ljubljana).
Zasnova idejne rešitve je bila taka, da
se zgradba dvigne za eno etažo in pol
ter jo pokriti s predpisano strmo stre¬
ho. Da bi v celoti izkoristili prostor, ki
ga daje strma streha, je projektant
predlagal dvoetažna stanovanja. Z
namenom, da se čim manj dodatno
obremeni obstoječe temelje, je predla¬
gana jeklena nosilna konstrukcija.
Izvršni odbor skupščine stanovanjske
skupnosti hišni svet stanovalcev Trg
na Stavbah 1 sta v juniju 1975 na
skupni seji razpravljala o sanaciji za¬
makanja strehe in o nadzidavi. Odlo-

Dela na strehi banke potekajo po načrtu.

Foto: Zofka

Še tri bencinske črpalke
v naši občini

Med Trgovskim podjetjem Istra-benz Koper in Izvršnim svetoma
ščine občine Litija je bil 30/6-1976 sklenjen dogovor o gradnji^
skih servisov in drugih objektov.

Po tem dogovoru je dogovorjeno:

V letu 1977 se zgradi manjši bencinski servis v Gabrovki ( Ve n eta
naselju Moravče ob sedanji trgovini) in servis v Litgi (nasproti v'
gljišča 11 )- Poleg prostora za bencinski servis se v Litiji zagotovi še " ~

” fjfij

b*i

prostor ob servisu za še eventualne druge dejavnosti s katerimi
Istra-benz.

V letu 1979 se zgradi servis v Ribčah, kjer je predvidena tudi

gostinskega objekta.


Z gradnjo navedenih črpalk želimo doseči, da bi bili potrošniki čim
hitreje postreženi z vsemi naftnimi derivati, da črpalke približamo potrot
nikom ter ne nazadnje, da povečamo prodajo na našem območju. Del
sredstev od prodanega bencina, ki je namerjen za ceste, prejme 1 ^
občina in jih nameni za vzdrževanje občinskih cest.

C. V.

— eno trosobno stanovanje

— dvoje triinpolsobnih stanovanj

— eno štirisobno stanovanje

— nova sejna soba (nadomestitev za
obstoječo)

'Stanovanja bo kupila stanovanjska
skupnost iz sredstev enote za družbe¬
no pomoč v stanovanjskem gospodar¬
stvu (4 manjša stanovanja) in sredstev
enote za gospodarjenje s stanovanj¬
skimi hišami v družbeni lastnini (4
večja stanovanja).

Evidentiranje kmetijskih

traktorjev

Enota za gospodarjenje s stanovanj¬
skimi hišami v družbeni lastnini bo
stanovanja kupila s posojilnimi sred-

Novi zakon o varnosti cestnega prometa je prinesel določilo, da se
morajo evidentirati vsi kmetijski traktorji. To pomeni, da bo izvršena
registracija kmetijskih traktorjev, ki bodo pri prvi registraciji dobili po¬
sebne zelene regjsterske tablice.

Po določilih že navedenega pas
nika pa ne bodo smeli na javno at
neregistrirani traktorji in so za a
prekrške predpisane kazni.

KAKO LAHKO LASTNIKI
KMETIJSKIH TRAKTORJEV
OPRAVIJO TO OBVEZNOST?

Opraviti morajo tehnični pregled.
Tega bo opravljalo Trgovsko podjetje
„VOLAN“ poslovna enota Trbovlje
vsak petek po 15. v mesecu od 16. ure
dalje pri Avto-moto društvu Litija.

Cena tehničnega pregleda z vsemi
tiskovinami bo 60 din za traktor in za
priklopnik 50 din. Istočasno bodo tu¬
di tehnični pregledi motorjev in mo¬
pedov. Po opravljenem tehničnem
pregledu do preteka 15 dni od dneva
tehničnega pregleda mora lastnik
kmetijskega traktorja dvigniti pri Od¬
delku za notranje zadeve SO Litija re¬

gistrske tablice in prometno dovolje¬
nje. Cena tablic, prometnega dovolje¬
nja in kolekov je 84 din. Predložiti je
treba še dokazilo o lastništvu — račun
- ali kupoprodajno pogodbo.

Občinska skupščina je sprejela
ODLOK s katerim so lastniki kmetij¬
skih traktorjev oproščeni plačila cest¬
nine.

Po določilih pravilnika o evidenti¬
ranju kmetijskih traktorjev, lastniki ne
bodo opravljali vsakoletno podaljšanje
registracije temveč bodo vsako leto
opravili samo tehnični pregled vozila.

S tako evidentiranimi kmetijskih
traktorji je prepovedano opravljati
prevozniške usluge v javnem cestnem
prometu.

Banka dobiva novo podobo.

Foto: Zofka

čitev je bila soglasna: za sanacijo za¬
makanja ravne strehe se objekt nad¬
zida in pokrije s strmo streho.

Od gradbenih operativ v Litiji smo
pridobili ponudbe za izvedbo in izde¬
lavo glavnih projektov. GIP „Beton-
Zasavje" TOZD Operativa Litija je
ponudil nekoliko ugodnejšo ceno in
ugodnejši rok dokončanja del. Izdelal
je tudi glavni projekt. V maju 1976 je
bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje,

stvi; posojilo bo odplačevala iz amor¬
tizacije. Stanovanja bo dodelila komi¬
sija v skladu z določili samoupravnega
sporazuma o ustanovitvi stanovanjske
skupnosti. Stanovanja bodo pridobile
OZD in TOZD po kriteriju števila vlo¬
ženih stanovanj v stanovanjski sklad in
ustvarjene neporabljene amortizacije.

Po sklenjeni pogodbi bi moral izva¬
jalec del končati z deli v letošnjem
letu. Pred vselitvijo pa bodo, na zahte-

Morda vas zanima?

- površina naše občine meri 327 km^

- v občini živi 16.857 prebivalcev

- v mestu Litija živi 4.980 prebivalcev

- v prvem polletju se je v občini rodilo 140 otrok

- v istem obdobju sta umrla 102 občana

- število porok v prvem polletju je bilo 90

- osebnih avtomobilov v občini je 2.135

- v občini je 36 gostinskih objektov

- v naši občini je zaposlenih 3.885 občanov

- v prvem četrtletju je bil povprečni osebni dohodek v naši občini 3 233
din

- v občini je 63 občanov, ki čakajo na zaposlitev

- srednje šole obiskuje 218 naših dijakov, višje 23, visoke 22

Vsak voznik kmetijskega traku
mora imeti tudi predpisano vozni
dovoljenje. Izpit za voznika kmetu
ga traktorja lahko opravlja oseba, t j
dopolnila 15 let.

Vse informacije se dobijo v zm
opravljanjem vozniškega izpita pni
delku za notranje zadeve SO Litji
pri Avto-moto društvu Litija.

S tem določilom zakona o vrJ

cestnega prometa je rešen problem j
šokih dajatev za kmetijske traka
ki so bile po starem predpisu, ker*
kmetijski traktor registriral kot*
ostala cestno-motorna vozila.

Uvedeno je tudi vozniško dovo
nje za voznika kmetijskega t •

Vsi ti ukrepi pa bodo vpli™
na varnost pri delu. Saj a> (
dnevnem časopisu ne zasledfflft
bila ena ali več nezgod s trak .
smrtnim izidom. , .j

• Menimo, da sedaj m vec  ,
da bi se lastniki sklicevali, « ■
strirajo kmetijskih traktor)«'
so prevelike da( atve za ceS

oo prevelike d^atve za
pa večinoma uporabljajo
namene. , ..ji  i a sr

Prepričani smo, da so tu« ^

traktorjev zainteresirani,

-- v redu

svoje traktoije tehmcn
ugotovi tehnični pregl« ^^ ^

ugotovi tenruciu r-a-
bo našemu km.u, ^,
pripomoček ne pa,
koraku streže po življ e  J •

koraku streže po življenj •

«^SS»S®

Povečanje prispevka za uporabo mestnega zemljišča

Samoupravna komunalna skupnost Litija je od krajevne skup¬
nosti Litija desni in levi breg ter Šmartno pridobila in evidentirala
vse komunalne objekte in naprave, ki naj bi bile zgrajene v nasled¬
njem srednjeročnem obdobju. Odprtih in nerešenih problemov je
veliko, sredstev za izvedbo vseh teh del pa ni. Gre za neurejeno
stanje cest in mestnih ulic v Litiji in Šmartnem (rekonstrukcija
Šmarske in Sitaijevške ceste, asfaltiranje zgrajenih mestnih ulic),
nedokončana gradnja javne razsvetljave na mestnih ulicah in ce¬
stah, cestna povezava naselij z mestom (Praprešče), dokončanje
in ureditev nekaterih kanalizacij, visokonapetostna kabelska
povezava levi - desni breg Litije, čistilna naprava s kanalizacij¬
skimi zbiralniki in drugo.

Izvršni odbor komunalne skupnosti je razpravljal o tej pro¬
blematiki in o višini ter dotoku prispevka za uporabo mestnega
zemljišča. Ugotovil je, da občani v ostalih krajevnih skupnostih
prispevajo veliko večje zneske za reševanje skupnih komunalnih
objektov (ceste, vodovod, elektrika, drugo), kot je letni znesek
prispevka za uporabo mestnega zemljišča, katerega plačujejo
občani krajevnih skupnosti Litija in Šmartno. Zaradi tega je pred¬

lagal Izvršnemu svetu občinske skupščine osnutek spremembe
odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča s povečanimi
stopnjami prispevka.

Skupščina občine Litija je na ločenih sejah zbora krajevnih
skupnosti dne 28. 6. 1976 in zbora združenega dela dne 29 6

TOZD r J n7n P T mem ^ e  ° d , 1 ° I ka P ° tem odIoku bod ° občani in
IOZD ter OZD plačevali naslednjo višino prispevka:

a) za kv. m koristnih površin v I. kategoriji

I S !' 8 £55 tv  L 7 ' 1977 din  °’ 70/kv - m na  mesec

M „ t l  L 7dalje  din 1,00/kv. m na mesec

b) za kv. m koristnih povišin v II. kategoriji

- od 1. 8. 1976 do 31. 7 1977 HinO^n/i,

- od 1. 8. 1977 dalje ' S SsO/Jv m ""

c) za kv. m nezazidanega stavbnega zemljišča m  ^ mC '**

v I. ali II. kategoriji

- od L 8. 1976 dalje din 0 ,20/kv. m na mesec

vanjske 3 ^ ^  Snovanj in imetniki stano

vanjske m najemne pravrce plačujejo prispevek od naslednjih pcv

vršin: stanovanjski prostori z vsemi pomožnimi p
prostori z vsemi pomožnimi prostori in 8 araze J j n jih P
TOZD in OZD plačujejo prispevek od ^  p
etažne površine, na katerih se opravlja P 10
poslovni prostori, skladišča in zemljišča, na
vico uporabe. iijščaP*^

Prispevek od nezazidanega stavbnega zem ^,
ni od celotne površine stavbne parcele, nan j^ aC ijsko

prispevek se odmeri takoj, ko je izdano J— ^je
Tisti občani, ki so pridobili stavbna zemlj lSC

DO 7.A7.irialrif>m nnrrtii in nbruli DfiSpCVC

po zazidalnem načrtu in plačali prispeven fleZ8 j
zemljišča, so oproščeni plačila prispevka
mljišča za čas 4 let od pridobitve zemljišča- , st ,

zbirajo

Komunalna skupnost, pri kateri se zbn' a J ^ etl (
bo ločeno po krajevnih skupnostih, v °?7- a j a op
spevka; vsaka krajevna skupnost bo sood oc
prispevka in sicer tistih sredstev, ki jih vp a
nem območju.

pot

jULU 1976

GLASILO OBČANOV

STRAN 3

KAKO SPOŠTUJEMO PREDPISE?

Kljub temu, da so bili v občini Liti¬
ja storjeni konkretni ukrepi za po-
družbljanje varnosti v okviru Družbe¬
ne samozaščite že v letu 1975 je prav,
da se občani seznanijo s številkami, ki
jih obravnava poročilo o delu PM Liti¬
ja jn občinskega sodnika za prekrške.
Ti podatki nam povedo na katerih po¬
dročjih varnosti, bo potrebna sistema¬
tična vzgoja naših občanov.

Mnenja sem. da nam ti podatki po¬
vedo, kako nujna je naša nadaljnja
skrb za varstvo našega občana, njego¬
vega in družbenega premoženja. Poro¬
čilo PM Litija ugotavlja na splošno, da
je varnostna situacija na podlagi ukre¬
pov, ki so bili opravljeni v letu 1975
ugodna in da se proces podružbljanja
odgovornosti za varnost ustavne uredi¬
tve in splošno varnost krepi.

Gibanje kriminalitete:

Postaja milice je v letu 1975 obrav¬
navala skupaj 240 kaznivih dejanj.

Od tega:

- 17 kaznivih dejanj zoper narod¬
no gospodarstvo oziroma iz področja
gospodarskega kriminala.

- 223 kaznivih dejanj odpade na
tako imenovani klasični kriminal in
sicer 36 vlomov, 97 navadnih tatvin in
90 ostalih kaznivih dejanj. V primerja¬
vi z letom 1974 je bilo za 17,5 '/  manj
obravnavanih kaznivih dejanj na ob¬
močju občine.

- oa vseli obravnavanih kaznivih
dejanj je 177 raziskanih ali 73,5 %,

— s storjenimi kaznivimi dejanji je
bil družbeni sektor oškodovan za
^9^-153,00 din, privatni pa za

341.078,00 d' n - Ugotavlja se, da go¬
spodarski kriminal predstavlja za našo
socialistično samoupravno družbo ve¬
liko zlo, saj istočasno izpodkopuje
ekonomske temelje naše družbe.

Iz področja javnega reda in mira so
delavci milice obravnavali 425 kršilcev
in dali 255 predlogov za uvedbo po¬
stopka o prekršku. V primerjavi z le¬
tom 1974 je bilo tovrstnih prekrškov
manj za 111 %.

Med temi prekrški so bili obravna¬
vam v 49 primerih drzno vedenje in
pretepi na javnem kraju, v 21 prime¬
rih nedostojno vedenje proti uradni
osebi, v 55 primerih prepiranje, kriča¬
nje in nedostojno vedenje in v 130
primerih razni drugi prekrški.

Iz področja prometne varnosti so
delavci milice obravnavali 192 prime¬
rov prometnih nezgod, kar je v pri¬
merjavi z letom 1974 enako in sicer:

, - prometnih nezgod s smrtnim iz¬

idom 5

— prometnih nezgod s hudimi te¬
lesnimi poškodbami 23

- prometnih nezgod z lahkimi te¬
lesnimi poškodbami 28

— prometnih nezgod samo materi¬
alna škoda 136

Posledice teh prometnih nezgod, 6
mrtvih (3 v letu 1974), hudo telesno
poškodovanih 37, lažje telesno poško¬
dovanih 42, materialna škoda pa je

znašala 1,3 19.540 din.

Prav je. da spoznamo tudi vzroke
za te prometne nezgode: v 67 prime¬
rih neprimerna hitrost, v 24 primerih
vinjenost, v 18 primerih izsiljevanje
prednosti, v 15 nepravilna srečavanja.

v 11 primerih neprimerno prehite¬
vanje. v 8 razni ostali vzroki in v 9
brez vozniškega dovoljenja.

Največ prometnih nezgod je bilo
na cesti Ribče Zagorje 88. v mestu
Litija 38 na ostalih cestah na območju
občine pa 66.

Delavci milice so ob priliki kontro¬
le cestnega prometa izrekli v 770 pri¬
merih mandatne kazni v skupnem zne¬
sku 38.950 din. I/. poročila sodnika za
prekrške je razvidno, daje v letu 1975
prejel 1.020 predlogov za uvedbo po¬
stopka o prekršku.

Do 25. junija 1975 pa že 658 pred¬
logov za uvedbo postopka o prekršku.
To število nam pove, da je kršenje
družbenih norm v porastu napram le¬
tu 1975. Med temi predlogi je veliko
število iz področja prometne varnosti.
V 46 primerih vožnja motornih vozil v
vinjenem stanju. V 30 primerih je bil
poleg denarne kazni izrečen varnostni
ukrep odvzema vozniškega dovoljenja
za dobo od 1 5 mesecev.

V 4 primerih so bile izrečene tudi
zaporne kazni od 5 15 dni.

Prepričan sem, da nam te številke
konkretno povedo, kam moramo
usmeriti našo dejavnost iz področja
varnosti. Tudi zbori občinske skup¬
ščine so sprejeli določena priporočila
in sklepe, ki naj bi pripomogli k večji
varnosti ljudi in premoženja. „ M

Tokrat ni bilo žrtev. Foto: PM

V°dja TOZD Operativa Litija Milan
Zmrzlak.

»Nimamo večjih težav z izplačilom
c , osebnih dohodkov, novi
ukrepi nas niso našli ne-
letn 6ne ’ zato  TOZD v letošnjem
tate‘‘ ° Se ® a u 8 0c1ne  finančne rezul-
n ,q  nadaljeval moj sogovornik,
mji: , leta planiramo okoli 6
Dlan P r| l'°dka in menimo, da smo
Tn-l no  Postavili."
nJ° ZD  -Operativa
!a?» Cne J Sl  graditelj

Litija je
stanovanj v

naj-

naši

0 ^čin"

trgu* 1 '' sedaj so na Rozmanovem
zmaHii 3  , š ki dobravi in v Šmartnem

ZErariii 7 uuuravi in v onranriem
pa jjh' J- 1  stanovanj, trenutno

Ijiva okrog 50, ki bodo vse-

industr V |, eto š n j ern  ' etu - področju
na novo 6 8ra J n i e so  najbolj ponosni

(6.000 Vbodno I' 3 * 0  Predilnice
kip,- -.P 1 '! in Lesne industrije Litija,

kjer so , '7; ,,v ' utuuoi

vodnjk 2 Sadili kar 10.500 m- proiz-
Prostorov. V preteklem ob¬

Kinematografska dejavnost je delo¬
vala v občini že pred in med vojno.
Takoj po osvoboditvi naše domovine
se je organizirala v Kinopodjetje Liti¬
ja. Nekoliko kasneje je bila ustanovlje¬
na tudi kino dejavnost v Šmartnem.
Od leta 1967 pa deluje ta dejavnost
pri Delavski univerzi Litija.

Tako kot manjše kinematografe v
Sloveniji, tarejo tudi litijskega nešteti
problemi. Kot prvega, ki spremlja raz¬
voj te dejavnosti že od vsega začetka
je problem neurejenosti prostora, to je
dvoran v Litiji in delno tudi v Šmart¬
nem. Litijska kinodvorana je bila pred
15 leti sicer adaptirana in nekoliko
posodobljena, vendar tudi po tej adap¬
taciji ni zadostila predpisnim normam
kinematografov zlasti higijensko-teh-
ničnim. Od tedaj pa v litijskem kine¬
matografu ni bilo storjenega nič za¬
radi pomanjkanja finančnih sredstev.
Dvorano v Šmartnem je urejala in tudi
bolj solidno uredila Tovarna usnja
Šmartno, zato je za ogled kinopred-
stav primernejša od litijske.

Neurejenost dvoran je bistveno vpli¬

vala na še manjši obisk kinopredstav,
ki se je od leta 1967 pa do danes
zmanjšal za 100%. Neurejenost dvo¬
ran je upravičeno povzročala tudi ne¬
godovanje obiskovalcev. V letu 1975
je obe dvorani v Litiji in Šmartnem
pregledala sanitarna inšpekcija, ki je
ugotovila v litijski dvorani 19 bistve¬
nih pomanjkljivosti, med temi so naj¬
hujše: neurejenost zunanjosti strehe,
ki počasi vendar vztrajno razpada,
neprimerno in nevarno ogrevanje dvo¬
rane, neurejeni predprostori in po¬
možni prostori in še mnogo drugih.

Kinodvorana v Šmartnem je po mne¬
nju sanitarne inšpekcije primernejša,
vendar z neurejenimi sanitarijami in
avlo.

V letu 1976 je kinodvorano Litija
ponovno pregledala sanitarna in grad¬
bena inšpekcija, ki je ugotovila med
drugim tudi, da kabina ne ustreza var¬
nostnim predpisom, zato je dala pred¬
log skupščini občine, da se kinodvo¬
rana Litija zapre za predvajanje fil¬
mov. dokler ne bodo odpravljene ugo¬
tovljene pomanjkljivosti. Delavska

univerza je naročila predračun za
adaptacijo kinodvorane v Litiji, ki
znaša po lanskoletnih gradbenih cenah
cca 450.000 din.

O stanju kinodvoran smo obvestili
ustanovitelja SO Litija, Kulturno

skupnost in tudi družbenopolitične
organizacije. Po skupnem mnenju bo
verjetno bolj smotrno tej dejavnosti v
srednjeročnem razvoju predvideti no¬
ve sodobnejše prostore.

Takšen kino nam res ni v ponos.

Foto: Zofka

Predstavljamo vam

Osebna izkaznica TOZD „OPERA-
TIVA“ Litija, ki posluje v sestavi orga¬
nizacije združenega dela CIP „BE-
T0N“ Zasavje je naslednja: TOZD
zaposluje 130 delavcev in sicer zidarje,
tesarje in druge obrtne delavce in ne¬
kvalificirano delovno silo. Delavci
TOZD so organizirani v osnovni orga-
. nizaciji sindikata, mladi proizvajalci v
00 ZSMS, imajo delegatsko sestavljen
■ delavski svet, odbor za medsebojna
razmeija in organ delavske kontrole.

Lahko rečemo, da delavci TOZD,
gradijo objekte na območju cele obči¬
ne. Trenutno imajo gradbišča v Litiji,
j Šmartnem, Gabrovki in tudi izven
meja občine jih zanese pot, saj postav¬
ljajo industrijski objekt v SVE-ji v
J Zagorju. TOZD gradi predvsem stano-
, vanjske in industrijske objekte, v zad-
1 njem času pa se usmerjajo tudi v grad¬
njo družbenih objektov. V preteklem
letu so dosegli zadovoljive finančne
rezultate. Celotna realizacija je znašala
štiri milijarde 100 milijonov starih
dinarjev, letos pa planirajo 4 in pol
milijarde celotnega prihodka. „Že na
polovici leta pa ugotavljamo, da bo
plan mogoče doseči le z maksimal¬
nimi napori vseh delavcev," ugotavlja
TOZD Milan Zmrzlak.

direktor

dobju, so skupno z drugimi TOZD v
okviru GIP „BETON“ Zasavje, zgra¬
dili lastno betonarno v Hotiču', ki
skupaj meri 1. 250 m-. V betonarni
delajo prednapete nosilce in plošče za
lastni sistem stanovanjske gradnje in
druge betonske izdelke, kot so
votlaki, polnila, zidaki in podobno.

Osnovna organizacija sindikata, ki je
delovna, nam je v veliko pomoč pri
obveščanju delavcev in sklicevanju
zborov." Elvira Lepold rada prime
tudi za sindikalno delo.

V temeljni organizaciji združenega
dela so se pred kratkim odločili, da
bodo skupno s temeljnimi organizaci¬
jami združenega dela Lesne industrije
Litija, zgradili v Litiji nov samski
dom, v katerem bo okrog 100 ležišč.
V novem samskem domu bodo našli
lepše življenske pogoje samski delavci
in delavci iz drugih republik.

Tudi stanovanjske bloke na Rozmanovem trgu je gradil BETON — TOZD Ope¬
rativa Litija. Foto: Zofka

Predsednica delavskega sveta
TOZD je Elvira Lepold, po poklicu
gradbeni tehnik. ..Delavski svet ima
res veliko dela in nalog, ker za „maj-
hne" odločitve le ne moremo sklice¬
vati zbor delavcev. Gradivo za seje
nam pripravijo v skupnih službah po¬
djetja, marsikaj pa moramo pripraviti
sami, zato časa večkrat zmanjkuje.

„Mi smo gradbeno podjetje, zato si
sami v prihodnjih petih letih ne bomo
gradili novih objektov, radi pa jih
bomo za tiste, ki ne morejo organizi¬
rati proizvodnjo pod milim nebom,
kot mi" sva sklenila razgovor z direk¬
torjem TOZD Milanom Zmrzlakom.

Lojze Kotar

Poročilo o financiranju
Glasila občanov

od 1. 1. 1976 do 30. 6. 1976

I. DOHODKI:

1. Skupščina občine Litija

2. Kulturna skupnost

3. Mercator

4. Delavska univerza

5. Občinski komite ZKS

6. Občinski odbor RK

7. Občinski sindikalni svet

8. Telesnokultuma skupnost

9. Izobraževalna skupnost

10. Skupnost otroškega varstva

11. Skupnost socialnega skrbstva

12. Oglasi in objave
SKUPNO

II. IZDATKI:

1. Gorenjski tisk

2. PTT dostava

3. Kilometrina, dnevnice

4. Avtorski honorar s prispevki

5. Materialni stroški

SKUPNO

SALDO 67.949,85 (v minusu)

27.000. 00
13.333,00

2 . 000,00

500,00

5.000. 00

2 . 000 . 00
5.000,00

10 . 000 . 00
5.000,00
5.000,00
5.000,00
7.342,50

96.175,50

119.031,30

23.388,00

1.346,00

11.178,20

181,85

155.125,35

ALI JE TO KINO?

4. STRAN

GLASILO OBČANOV

1’ltlMM.A ZA UKU

Informacija o zasedanju
zborov skupščine
v mesecu juniju

SKupsčina je zasedala 28. in 29. junija 1976. Zbori so delovali ločeno.
Zbor združenega dela je zasedal skupaj z občinsko raziskovalno skup¬
nostjo, skupaj sta obravnavala problematiko raziskovalne dejavnosti in
inovatorstva.

Vsi zbori so aktivno delovali, sprejeli vrsto sklepov, stahsc m predlogov
v zvezi s problematiko, ki so jo obravnavali. Med drugim so obravnavali
informacijo o usmerjenem izobraževanju ter sklenili, da se pristopi k orga¬
nizaciji I. faze usmetjenega izobraževanja v okviru občine.

Glede na perečo zdravstveno problematiko je bilo veliko besedi posve¬
čeno tej temi. Delegati so podprli sklepe in priporočila, zlasti pa, da se
začne z izgradnjo zdravstvenega doma, da se rešujejo stanovanjska
vprašanja zdravstvenih delavcev ter da se priporoča namestitev stalnega
zdravnika v Gabrovki.

Obravnavali so tudi ugotovitve o delu delegacij - zbori so podprli pred¬
loge, ki so bili v prilogi že objavljeni. Izkazalo se je, na podlagi analize, da
pa je delo konferenc delegacij nezadovoljivo. Skupščina je sklenila, da pri
aktiviranju temeljnih delegacij, kakor konference delegacij sodeluje tako
občinski sindikalni svet kot občinska konferenca SZDL.

Vsi zbori so obravnavali vrsto odlokov. Izglasovan je bil predlog odloka
o prispevku za uporabo mestnega zemljišča, kateri določa, da se prispevek
za mestno zemljišče poveča s 1. avgustom 1976 od sedanjih 0,40 din na
0,70 din in s 1. avgustom 1977 na 1 din.

Z odlokom o določitvi imen novozgrajenih ulic v mestu Litija so dele¬
gati izglasovali: novo imenovane: Kidričevo cesto, Bevkovo ulico in
Grumovo ulico, vse v krajevni skupnosti Litija - levi breg.

Delegati so bili mnenja, da se predlogu osnutka odloka o zaščitenih
kmetijah podaljša tok za javno razpravo s tem, da krajevne skupnosti
skupaj s Kmetijsko zemljiško skupnostjo in Urbanistično službo še enkrat
pripravijo predlog oziroma pregledajo predlagane zaščitene kmetije.

Zbori skupščine so izglasovali, da se da v javno razpravo osnutek odloka
o komunalni ureditvi in. zunanjem izKledu nasebi v občini Litija.

Po spremembi odloka, kije bil izglasovan, bodo občinski upravni organi
sprejemali nevabljene stranke v ponedeljek in petek od 8. do 12. ure, ob
sredah pa od 8. do 12. urein od 14. do 17. ure.

Zbori so bili informirani o vpisu posojila za ceste. Ugotovljeno je bilo,
da akcija teče v skladu s pričakovanji. V krajevnih skupnostih še akcija ni
povsem stekla glede na opravljene instruktaže pa sc pričakuje, da bodo
tudi v krajevnih skupnostih vpisali krajani posojilo za ceste.

Skupščina je med drugim imenovala namestnika javnega
tožilca TREBEZNIK Primoža in CUNDER Tomaža,

Izvolila je sodnike porotnice in sicer:

Arhnaver Martin, Litija, Rozmanov trg 7
Cvetežar Danilo, Litija, CZB
Ključevšek Ivan, Kresnice 23/a
Kralj Martina, Litija, CZB 3/a
Krebs Vida, Litija, Cankarjeva 1
Mlinar Marko, Litija, Sitarjevška 8
Mohar Ana, Litija, Dušana Kvedra 8
Maček Mojmir, Litija, Partizanska pot 43
Pelko Franc, Šmartno, Ustje 70
Pušnik Marija, Litija, Dušana Kvedra 7
Sekulič Nedeljko, Litija, Rozmanov trg 16
Žitnik Jože, Litija, Rozmanov trg 16
Zupan Angelca, Litija, Ulica 25. maja 23
Zupan Viktor, Litija, Trg na stavbah 2
Žontar Bogo, Litija, Frtica 7
Pavliha Eli, Litija, Rozmanov trg 9
Zavrl Jože, Gabrovka 17/e
Bavs Ivo, Litija, CZ B5
Pungerčar Tonka, Litija, Trg na stavbah 15
Križaj Milan, Litija, Rozmanov trg 5
Kraj Majda, Litija, Trg na Stavbah 1
Medved Dušan, Litija Tig na Stavbah 1
Vukmirovič Mlade, Ljubljana, Tavčarjeva 11

Sodnike porotnike — za zadeve mladoletnikov:

Sedevčič Sonja, Šmartno, Ustje 29
Širok Joža, Litija, Frtica 2
Žunič Jože, Litija, Grbinska 9

Turenšek Dragica, Litija, Rozmanov tig 16
Ivanušič Irena, Litija, Rozmanov trg

Zbori so obravnavali izvajanje zakonov, ki se nanašajo na področje
gozdarstva in kmetijstva. Sprejeti so bili pomembni sklepi, ki se nanašajo
na področje dela združevanja kmetov, kmetijske zemljiške skupnosti ter
zakona o gozdovih.

Najpomembnejši sklepi o izvajanju ustavnih določil zakona o
združeyanju kmetov:

1. Priporoča se kmetijskim organizacijam združenega dela, pa tudi krajev¬
nim skupnostim in družbenopolitičnim organizacijam, da pride do
tesnejšega sodelovanja in da se izdelujejo in spremljajo kmetijski načrti
razvoja posameznih enot oziroma proizvodnih okolišev.

2. Kmetijskim organizacijam združenega dela se priporoča, da uvajajo take
oblike kooperacijskega delovanja in pospeševanja, kjer bodo skupne
investicije dolgoročno orientirano uspostavljale čvrsto in neprekinjeno
partnerstvo v celotnem sodelovanju. V ta namen se morajo pospešeno
ustanavljati proizvodne in strojne skupnosti kmetov.

PriDoroca se. Ha sp i.H.l.ir, -,_ ,__

- J r ,-. orvUJJHUSU IUIICIUV

tr lR 0 ,. r0< ' a se ’ .“ a , se  izdelajo programi za obnovo nasadov jagodčevja v
večjih strnjenih kompleksih, kjer so zato pogoii, f

nasadov V nriHplr,valr,il, cU,,-, , r  ° 1

zevati vseh mogočih virov (agromelioracija, prenos zemljišč iz i>LP v
kmetijski zemljiški sklad, nakup zemljišč .. .), .. . ,

6. Glede na strukturo posestnega stanja kmetij na našem področju je Ko¬
masacija zemljišč pomemben dejavnik. Priporoča se, da naj bi skupaj
krajevnimi skupnostmi izvedla vsak eno tovrstno akcijo letno,

Sklepi k poročilu o izvajanju zakona o gozdovih:

1. Nadaljnja samoupravna organiziranost glede na smernice zakona o
gozdovih mora težiti k taki obliki, da uveljavi kmet, lastnik gozda
čimvečji vpliv na odločanje pri gospodatjenju v gozdu.

2. Naloga gozdnega obrata je, da v čimvečji meri vrši razširjeno gozdno
katero iz lastnih in združenih sredstev na nivoju repub-

reprodukcijo za katero ...--

liskih sredstev za gozdarstvo iz istih virov se nalaga gozdnemu obratu,
' da skuša pridobiti čimveč sredstev za gradnjo gozdnih komunikacij —
cest.

3. Skupščina občine naj do konca leta 1976 izdela predlog odloka v

katerem bodo določene gozdne površine s posebnim namenom
(gozdovi, ki bodo določeni kot zelenice okrog naselij, za posebne
namene. .

4. Vsi pristojni organi - inšpekcije, gozdarji in ostali, morajo dosledno
izvajati določila 40. člena zakona o gozdovih, ki prepoveduje v gozdu
odlaganje smeti ter odpadkov in vse druge dejavnosti, ki zmanjšujejo,
obstoj gozda in onesnažujejo okolje.

Skupščina je obravnavala izvajanje družbenega dogovora o
temeljih kadrovske politike in sprejela med najpomembnejšimi
naslednje sklepe in priporočila:

1. Vsi podpisniki družbenega dogovora naj izdelajo analizo izvajanja
le-tega in v zvezi s tem sprejmejo ustrezne ukrepe.

2. Vsi podpisniki naj izdelajo analizo akta o sistemizaciji delovnih mest in

sicer z vidika skladnosti s planskimi nalogami, organizacije združenega
dela in politiko razvoja občine. ....

3. Izdelajo naj se kadrovski programi temeljnih in drugih organizacij zdru¬
ženega dela v skladu s politiko razvoja delovne organizacije in občine. V

njih naj imajo točno opredeljene plane vključevanja pripravnikov.

4. V sodelovanju z zdravstveno službo naj se pripravi analiza o stanju
zaposlovanja in usposabljanja delavcev, ki so zaradi bolezni ali poklicnih
obolenj postali invalidi.

n«  »o žaro pogoji, in organizira obnovo

nasadov v pridelovalnih skupnostih kmetov.

r^r,wf 'T  P®[ manentne  potrebe po večji količini svinjskega mesa se

sičev » potrebe Drnače 3 klavnice? m ° Žn ° Sti  “ OIganizaci j° P* 3 "* P ta '

5  radie 1 ohstnh^JP or ° ča ’  da  izdelata in spremljata programe modemi-
„ i° ,°i eče druž bene kmetijske proizvodnje in programe povezo-
vanja Kmetovega osebnega dela in zasebnih sredstev z družbenim delom
m družbenimi sredstvi.

6. Glede na velik gospodarski napredek v živinoreji, ki ga prinašata umetno
osemenjevanje je bilo priporočeno, da se skupnost za pospeševanje kme¬
tijstva naloži, da prouči možnost umetnega osemenjevanja za kar najširše
območje občine.

7. Glede na vlogo in pomen pospeševalne službe se priporoča zadrugama,
da proučita možnost za skupno formiranje pospeševalne službe, vsaj za
tista področja dela, ki so za obe zadrugi enaka.

8. Pri realizaciji nalog pa se postavlja tudi pred občino in družbeno¬
politične organizacije cela vrsta nalog:

- v proračunu občinske skupščine je treba zbrati sredstva za nado¬
mestilo dela obresti za investicije v zasebno kmetijstvo,

- izvršni svet naj izdela tudi predlog, kakšne oblike trajnega sodelo¬
vanja kmetov s kmetijskimi organizacijami so potrebne, da se obresti
regresirajo,

- občina in družbenopolitične organizacije so dolžne skrbeti, da se z
družbenim dogovorom zberejo vsako leto zadostna sredstva in ob
pravem času po programu za najnujnejše pospeševalno delo.

Zaključki oziroma sklepi o delu kmetijske zemljiške skup¬
nosti:

TOZDI gozdnih obratov),

5. Na področju pridobivanja kmetijskih zemljišč se bo potrebno poslu-

5. Glede sredstev za (izobraževanje morajo vse delovne organizacije do¬
sledno izvajati zakonsko določilo, da je večina teh sredstev 1,5 %  od
brutto OD mesečno. Isto velja tudi dosledno izvajanje določil namenje¬
nih za reševanje stanovanjskih problemov delavcev.

Važnejša priporočila, ki se nanašajo na izvajanje družbenega
dogovora o temeljih kadrovske politike:

1. Vsi podpisniki naj proučijo potrebo formiranja kadrovskih služb.

2. V delovnih organizacijah naj posvetijo večjo pozornost skrbi usmerje-
. nemu izobraževanju in sicer z večjim številom kadrovskih štipendij. _

3. Predilnici Litija se predlaga, da sprejme vse potrebne ukrepe za čim¬
prejšnjo odpravo nočnega dela.

4. Vsi podpisniki so dolžni izelati načrt izobraževanja pri delu.

5. Organizacije združenega dela naj v samoupravnih aktih dokončno
uredijo nagrajevanje izumov, izbolj sav in inovacij.

Po sklepu občinske skupščine se da v javno razpravo
osnutek odloka o KOMUNALNI UREDITVI IN KOMU¬
NALNEM IZGLEDU NASELIJ V OBČINI LITIJA.

Odlok bo v javni razpravi do konca meseca avgusta.
Prosimo vse zainteresirane, da posredujejo svoja mnenja
in predloge v zvezi z odlokom skupščini občine Litija —
izvršni svet.

Odlok bo na dnevnem redu skupščine meseca sep¬
tembra — v začetku oktobraobravnavankot predlog.

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se urejuje javna snaga, deponija odpadkov, ureditev
vodovodov in zunanji videz naselij zaradi zagotovitve higienskih pogojev za

življenje (javni interes) na območju občine Litija.

4a območju občine Litija, kije posebej določeno, morajo lastniki upo¬
rabniki oziroma upravljalci objektov, stanovanj in površin upoštevati pri
komunalni ureditvi in zunanjem izgledu naselij določila tega odloka.

2. člen

Za upravljalce zgradb, drugih objektov in površin se po tem odloku
štejejo organizacije, društva, civilno pravne osebe in občani, ki imajo
pravico uporabe, ki gospodarijo ali ki so lastniki zgradb, drugih objektov in
površin.

3. člen

Za javne površine se po tem odloku štejejo:

1. Ulice s pločniki, druge ceste v naseljih, podvozi, nadvozi, mostovi, ter
obrežje reke Save in obrežja potokov v naseljih,

2. Železniške in avtobusne postaje ter postajališča in parkirni prostori,

3. Javni parki, nasadi, drevoredi in sprehajališča, zelenice, okrasni nasadi
ter pokopališča,

4. Otroška igrišča, zemljišča za stalne in občasne športne in druge javne
prireditve.

4. člen

Občani, delovne in druge organizacije, društva in civilno pravne osebe
so dolžni skrbeti za varstvo in vzdrževanje javne snage, komunalnih naprav
in primernega videza naselij, s tem da' se ne dela škoda na objektih in
površinah, ter tako ne ogroža zdravje ljudi.

II. HIGIENSKA UREDITEV

A. JAVNA SNAGA

5. člen

Na javne površine je prepovedano:

1. odmetavati papir in druge odpadke,

2. zlivati odpadne vode in drugo tekočo nesnago,

3. odlagati smeti, odpadke, gradbeni material, embalažo in podobno, ter
tako onesnažiti tla, okolico, javne objekte ali predmete na javnih ob- •
jektih.

Na javnih površinah je prepovedano prati ali čistiti motorna in druaa

“ pop ' ,w ' e * “*** ■»“»“

6. člen

Pri čiščenju in obrezovanju dreves ter grmičevja, pri ureianiu zelenic in

7. člen

1. Na področju smotrne uporabe kmetijskih zemljišč je dolžna skrbeti, da
bo vsaka sprememba namembnosti v nekmetijske namene osvetljevana
.iz vseh vidikov,

2. Posebno pozornost bo treba posvetiti kmetijam, na katerih se obdelo¬
vanje opušča zaradi ostarelosti lastnikov,

3. Krajevne skupnosti naj bi izdelale register opuščenih kmetij,

Prepovedano je pisati ali risati po predmetih in obiektih Iti n,,,, ,

lralTo drugače orrosn^^tiozhoma p^kodovatf"  ^ d ° bno)  ^

8. člen

4. Kmetijska zemljiška skupnost naj izvrši temeljito analizo opuščenih
kmetij in na osnovi ekonomske in socialne upravičenosti določi priori¬
tetni red reševanja te problematike (v sodelovanju z zadrugama in

potrebi razkužiti. J ne  P ovrSme  temeljito očistiti in po

b. Čiščenje javnih površin
** > 1 X 1  ojgini*«,,

kateri to delo poveri samoupravna komunalna skupnost

tem odlokom drugače določ eno  (pooblaščena organi 7aci - S  P°g°dbo 6
Pooblaščena organizacija čisti javne površine na 'ohm- :
na podlagi letnega programa. S programom in poeodh? CJU 0| %
obseg ter kvaliteta storitev in stroški za čiščenje javnih iv? S - e d oloč “•
Za čiščenje javnih površin izven mesta Litija in ?? V '? n , ^

Litiji z Ustjem, skrbi Krajevna skupnost. naSe lja S m


10. člen

Čiščenje javnih površin zajema:

1. pobiranje oziroma odstranjevanje večjih odpadkov

2. pometanje cestišča, pločnikov, dvorišč, parkirišč’ in ,

drugih objektov, In  ° k *e j-

3. mokro čiščenje (pranje) vseh javnih površin, ki so asfalt
urejene iz materiala, ki prenese mokro čiščenje. Ialt tran e  ojj.
Javne površine se čistijo sistematsko, po potrebi in t a

čiščenje odredi pristojni organ skupščine občine Litija A- doi 4
površin v mestu Litija in naselju Šmartno pri Litiji se .opravlia ISCEn,f  5

- Pod 1. točko prvega odstavka vsaki dan * d

-  pod 2. točko prvega odstavka najmanj 2 x tedensko

- pod 3. točko prvega odstavka najmanj 2 x letno

11. člen

Stalno odprte poslovne površine (železniške postaie avtM.
x_ _A~ . f’ °»ujou$iw

vrtove gostinskih obratov, igrišča, kopališča in podobno)
čistiti upravljalci teh površin.

Za čistočo na odprtih prostorih, ki niso javne površine (*

vi, odprte garaže, vhodi in izhodi v javne in poslovne prostore 0 '^ 1 '’
se začasno uporablajo za javne prireditve) skrbijo upravljaj Sl

N

oziroma organizatorji prireditev.

Organizator prireditve je dolžan očistiti javno površino takoi
prireditve. ™

Ce upravljalec površine, navedene v tem členu, te ne očisti red.

mora očistiti pooblaščena organizacija na stroške zavezanca

12. člen

Pločnike in hodnike za pešce so dolžni redno čistiti upravljalci m,
uporabniki zgradb, od katerih so pločniki in hodniki Smeti iz teb n
morajo odlagati v določene smetnake pri zgradbah, novozapadlisnn
površin odstraniti do 7. ure zjutraj.

13. člen

Stroški za izvedbo čiščenja javnih površin gredo v breme tisi®
onesnaženje povzročil. Za izredno čiščenje javnih površin se*
odloku šteje čiščenje, ki je potrebno zaradi večjega onesnaženji
običajno pri redni uporabi javne površine (onesnaženje s prevozom
danje, razkladanjem, odlaganjem odpadkov, pri prometni m
podobno).

Ce tisti, ki javno površino onesnaži, ne poskrbi za čiščenje sam
javno površino pooblaščena organizacija na stroške povzn
povzročitelj onesnaženja ni znan, mora javni prostor očistiti
organizacija na svoje stroške.

14. člen

Delovne in druge organizacije, društva in občani, ki so po ten
dolžni čistiti javne površine, lahko to obveznost pogodbeno prere
pooblaščeno organizacijo.

15. člen

Izvajalci gradbenih del ob javnih površinah ali na njih so dolini

stroške:

1. pri obnovi zunanjega izgleda zgradb postaviti lovilne odre.:
prepreči poškodovanje in onesnaženje mimoidočih ljudi i ‘
površin,

2. očistiti gradbišča nesnage, ki bi lahko povzročila onesnažene
površine,

3. preprečiti širjenje prahu ob rušenju zgradb,

4- skrbeti, da so odtočni jaški ob gradbiščih očiščeni:

5. nalagati na vozila tako, da se pri prevozu material ne strese p.
površinah,

6. očistiti vozila pred odhodom z gradbišča, .,

7. uskladiščiti in zavarovati gradbeni material na gradbišču tako. -

more širiti ali prenašati na javne površine. . w

Občinski upravni oigan, ki je pristojen za_ komunalnezade

uocinsKi upravm oigan, lci je pristojen za Komunam, ^
izjemnih primerih dovoli, da se na javne površine začasno om  s «
material.

16. člen

Nesnago^ ki nastane pri nakladanju, razkladanju oziroma.
javnih površinah, je dolžan takoj odstraniti prevoznik.

III. DEPONIJA ODPADNIH SNOVI

A. ODLAGANJE IN ODVAŽANJE SMETI
IN DRUGIH TRDIH ODPADKOV

*

17. člen ^

Za odlaganje smeti in odpadkov, ki je s tem odlokom
čanom v stanovanjski, poslovni in drugi zgradbi je “e
uporabnik oziroma upravljalec zgradbe. .. . ue ji trdni..

Za pobiranje, odvoz in končno deponijo smeti m . Jr  <
je po tem odloku za mesto Litija ter naselje ^ k® ^

kov

Ustjem odgovorna pooblaščena delovna organizacija,
območju občine Litija pa pristojna krajevna skupnos •

18. člen

i druge odpadke v smislu, tega odloka s « k

1. Smeti in odpadki iz gospodinjstev in poslovmhpm^.^efo

Za smeti in i

in drugih organizacij, ki jih je mogoče odlagati v

smeti: ainistev, P c

a) smeti in odpadki, ter ostanki jedi iz g° s P?^ g S tanki i'

porcelan, steklo, kovinski, papirni in tekstilni °* no v,
b) odpadne snovi iz zdravstvenih in veterinarskin

vujzauiiv ouuri iz. tujavotrvitui u* ' - - k (

c) odpadne snovi v manjših kosih in količinan

organizacij „

2. Iz drugih virov: ... ■ a it/ofl sl ’ 0

a) odpadni gradbeni material, smeti in odpaoM

moga in podobno, .. , „„a e lave it J

b) smeti in odpadki iz obrtne in industrijske pr ^ ^siovra (

c) organski odpadki iz gostinskih obratov, tigo
družbene prehrane in drugih živilskih obratov,

d) ogorki iz peči, centralne kurjave in kotlarn-

jg £

Odvoz in deponija odpadkov iz 2. točke člena
pooblaščeno delovno organizacijo.

1. ODLAGANJE SMETI IN ODPA^ 0

oseb«)'

19. člen

Lastniki, uporabniki oz. *
prostorov morajo smeti in odpadke iz L toCK
zirane posode za smeti. ... na  j a :

Tipske smetnjake so dolžne stranke nabavit
jih pooblaščena organizacija. . aa  nr.

Aipoivt auicinjaKe so aoizne siraniKc

pa jih pooblaščena organizacija. . jih

Pri novih zgradbah morajo lastniki, u P ora ;„|ii 0
tipizirano posodo za smeti in odpadke, ko se v ^
Odpadni material s kvarnim biološkim ai t ih
zdravju nevaren, se mora odlagati na posebrm' j
scena organizacija v soglasju z občinskim sani

20. člen

Tipizirana posoda za smeti in odpadke
tipizirane posode za smeti in odpadke m° r  a
tipizirano posodo za smeti in odpadke |
uporabnik oziroma upravljalec stanovanja ozi

(Nadalje'

vani e

(|3 *

j UL IJ 1976

GLASILO OBČANOV

STRAN 5

21. člen

(Nadaljevanje s 4. strani)

Lastniki, uporabniki oziroma upravljalci zgradb morajo skrbeti za to, da
me posode za smeti in odpadke postavljene na primernem pro¬

so tipizirane

Prostor

st  - ' ■ - za tipizirane posode za smeti in odpadke mora biti v pritličju

adb. Ce v zgradbi ni primemegaprostora za tipizirano poso' 1 " --*•

r za tipizirano posodo za smeti lahko tudi ob zgradbi.

v m  tini 7 irano nosodo 7 n smeti in ,-i^i^.a; .

zgra

. prostor za tipizirano posoao za smeti lahko tudi ob zgradbi.

1  Prostor za tipizirano posodo za smeti in odpadke določi pooblaščena
nrzanizacija v soglasju z lastnikom, uporabnikom oziroma upravijalcem
rnradbe- Lastnik družinske hiše ima lahko posodo za smeti in odpadke v
prostoru, ki ga določi sam, vendar jo mora tisti dan, ko smeti in odpadke
odvažajo postaviti na prostor, ki ga določi pooblaščena organizacija v
™hsiu z lastnikom zgradbe. Pri odvozu smeti mora noold.iščon,,

) pusiaviu nu puuuiasoena organizacija v

klasju z lastnikom zgradbe. Pri odvozu smeti mora pooblaščena
organizacija vrniti tipizirano posodo na prvotni prostor.

22. člen

Lastniki, uporabniki oz. upravljalci stanovanjskih in poslovnih pro-
orov morajo ostale smeti in odpadke iz drugih virov (2. točka 18. člena)
odlagati na primerna hišna odlagališča ali v posebne posode.

u  — -l,; nKroti ninrain nstnnLp hrano ; ___i.

štorov morajo

Hagati na pr ir....... ..—--c,-- - ,.n, pvmuv.

Gostinski obrati morajo ostanke hrane odlagati v posebno tesno tesno
nnsnde. Zdravstvene in veterinarske ustanove mor,,u, oh„.,.i.,„

OOSUIIsm vre.«. .> .- viiiugau y puacuilU ICSIIO lesno

zaprte posode. Zdravstvene m veterinarske ustanove morajo odpadne snovi
odlagati v sežganem stanju.

2.ODVAŽANJE SMETf IN ODPADKOV
23. člen

Za mesto Litija in naselje Šmartno pri Litiji z Ustjem sme odvažati
iadke (iz 1. točke 18. člena) le pooblaščena organizacija.

Smeti in odpadke iz drugih virov (iz 2. točke 18. člena) mora odvažati

oli r^nhlašnena nrannt7ariiii nn nncnKnnm - .

smeti in

anicii m uu r u,w  » -. v “- vvzvvivv. v inura ouvazaii

posameznik ali pooblaščena organizacija po posebnem dogovoru na dolo-

čeno javno odlagališče.

24. člen

Pooblaščena organizacija mora odvažati smeti in odpadke (iz 1. točke
18. člena) najmanj dvakrat tedensko. Razpored odvažanja smeti in
odpadkov mora javno objaviti.

25. člen

Pooblaščena organizacija mora odvažali smeti in odpadke iz mesta Liti¬
ja in naselja Šmartno pri Litiji z Ustjem v posebnih vozilih.

Za odvoz smeti in odpadkov iz drugih naselij na območju občine Litija
skrbi pristojna krajevna skupnost.

Vozila za odvoz smeti in odpadkov morajo biti urejena tako, da je
onentočeno onesnaževanje zraka in okolice.

3. JAVNA ODLAGALIŠČA SMF.TI IN ODPADKOV
26. člen

Smeti in odpadke iz mesta Litije in naselja Šmartno pri Litiji z Ustjen
sme pooblaščena organizacija oz. posameznik odlagati samo na določenem
odlagališču. Odlagališče za smeti in odpadke določi občinski upravni
organ, ki je pristojen za komunalne zadeve v soglasju z občinskim
upravnim organom, kije pristojen za sanitarno inšpekcijo.

Odlagališče za smeti in odpadke sc določi na vlogo pooblaščene organi¬
zacije oziroma krajevne skupnosti.

27. člen

Odlagališča oziroma posode morajo biti urejene po zdrav-
stvenotehničnih predpisih in normativih.

!" Odlagališče za smeti in odpadke za mesto Litija in Šmartno pri Litiji z
I 01  Ustjem vzdržuje pooblaščena organizacija, druga odlagališča pa pristojna
krajevna skupnost.

Vzdrževanje odlagališč obsegi pravočasno izravnavo srnici in odpadkov
z nivojem zemljišča, razkuževanje smeti in odpadkov, uničevanje mrčesa in
syj škodljivih glodalcev, ter zasipavanje z zemljo po vsakem odvozu.

28. člen

jw

Pooblaščena organizacija mora odstraniti vse smeti in odpadke z vseh
mest, ki niso določena za odlagališča.

Odstranjevanje tistega, kije smeti in odpadke odložil, sicer pa na stro¬
ške lastnika uporabnika oz. upravljalca zemljišča na katerem so smeti in
odpadki, če po predhodnem opozorilu organa pristojnega za komunalno in
ara sanitarno inšpekcijo, smeti in odpadke ne odstrani sam.

4. STROŠKI ODVOZA ODPADKOV
29. člen

dbe:

Ceno za odvoz smeti in odpadkov določi pooblaščena organizacija v
soglasju z izvršnim svetom občinske skupščine.

Odvoz smeti in odpadkov plačujejo lastniki, uporabniki oziroma uprav¬
ljalci stanovanj oziroma poslovnih prostorov.

Obveznost za plačilo odvoza smeti in odpadkov nastane z dnem, ko
jop pooblaščena organizacija za določeno območje organizira odvoz.

B. DEPONIJA TEKOČIH ODPADKOV
30. člen

Tekoči odpadki (odplake) se deponirajo z urejeno kanalizacijsko mreži
preko čistilne naprave oz. greznice v naravni recipient.

4a tekoče odpadne snovi se šteje:

- meteorna voda

odpadna voda iz stranišč, kuhinj, kopalnic in podobno

- industrijske odpadne vode.

31. člen

jjji Kanalizacijsko omrežje in čistilne naprave vzdržuje upravljalec lc-i
Jjs» Lastniki objektov, kjer ni urejene kanalizacije, deponirajo teko
Padne snovi preko troprekatnih greznic.

32. člen

Odvajajnje neprečiščene odpadne vode iz zgradb in zemljišč na jav
tuge površine ter potoka in reko Šavo je prepovedano,
člič e  - ne ln  druge organizacije ter zasebni obrtniki morajo poskrbe
e nje odpadnih voda iz objektov oz- poslovnih prostorov.

ut#

33. člen

Izpraznjcvanjc greznic in čiščenje odpadnih snovi in kanalov sc lahko
ramo v spomladanskem in jesenskem letnem času, ter z napravami, ki
epjo higiensko tehničnim zahtevam.

zi ‘ Se  Lih ko čisti greznice in kanalizacijske naprave v poletnem in

inšpekcijo 0 ^ 0 ^ 1 * Z  P 0 P re j sn j' m  soglasjem občinskega organa za sanitarno

ozirnm ne ot *P a čne vode se sme prevažati samo v posebnih zaprtih vozilih
Ok f P^odah in na mesta, ki jih določi občinska sanitarna inšpekcija.
ozirnmo l< ^-- rcz . n ' ce oz * ro ma kanalizacijskega jaška mora biti po izpraznitvi
oiscenju temeljito očiščena in razkužena.

C. VARSTVO ZRAKA

34. člen

mora'm združenega dela in druge pravne osebe ter posamezn

nn„..i drzevati in uporabljati objekte, obrate ali naprave tako, da

onesnažujoč, , “Porabljati objekte
Prenov r zra * a  preko dovoljene meje.
onovnfi.: . no  J 0  zažiganje travnatih po

onesrahnoiT-! 0  F  f. aži 8anje travnatih površin
jejo zrak ali sirijo smrad.

i drugih gorljivih snovi.

35. člen

inšp c kc[i'ff 1Cr , u  Prokomernega onesnaževanja ozračja organ za sanitarno
"»torno 0 ,. P ro Poved ali omejitev:

- uporaho B !P rorneta

Izredn • °U c ^ tov ’ obratov, naprav ah snovi, ki onesnažujejo ozračje.

inšpekcije ' ' ‘ *' ' |.

n e ukrepe iz prvega odstavka tegu člena odredi organ sanitarne
s  Pismeno ali ustno odločbo.

S

D. VARSTVO PRI-D ROPOTOM
36. člen


da hrup^ 1 ^!^* strojev, naprav in priprav, ki povzročajo hrup so o i lg ovc
dovoli Dni i, Ko li u  ne presega s predpisi in normativi določenih maksimi

■tA

• nup : 11  nrupa.

ljudi i n 0 k- vsa L zvok, ki vpliva na fizično in psihično počutje delo'
Hivnoy a , nov ’ j’h ov ira P f i delu, vzbuja nemir in moti okolje, ter 1
Pliva na njihovo zdravje.

37. člen

Vsak. ki uporablja stroje, transportna sredstva in podobno, kar po¬
vzroča hrup je dolžan preduzeti vse, da se hrup omeji na najmanjšo teh¬
nično mero.

38. člen

Prepovedana je uporaba naprav in motornih vozil, oziroma kako dru¬
gače povzročen hrup od 22. do 6. ure zjutraj, če presega dovoljene meje.

Za zavarovano območje pred hrupom v občini Litija sc šteje:

— center mesta in stanovanjske cone,
vsa strnjena naselja na območju občine.

IV. UREDITEV VODOVODOV

39. člen

Javni vodovod je po tem odloku vodovod, ki preskrbuje z vodo najmanj
dvoje gospodinjstev.

Javni vodovod obsega: zajetje, rezervoarje, vodovodno omrežje, hi¬
drante, javne izlivke in podobno.

Upravljalci javnih vodovodov so:

1- za mestni vodovod, usposobljena in pooblaščena delovna oiganizacija,
2. za ostale vodovode pa krajevne skupnosti ali lastniki javnih vodovodov.

Javne vodovode pod 2. točko 3. odstavka lahko krajevne skupnosti ali
lastniki le-teh s pogodbo prenesejo v upravljanje usposobljeni in poobla¬
ščeni delovni organizaciji.

40. člen

Mestni vodovod gradi in vzdržuje usposobljena in pooblaščena delovna
organizacija, lokalne vodovode krajevne skupnosti, druge javne vodovode
pa lastniki javnih vodovodov (upravljalci javnih vodovodov),

41. člen

Upravljalci javnih vodovodov so dolžni, da v soglasju s pritojnimi
službami skupščine občine Litija:

1. naročajo in organizirajo razna dela pri urejanju, čiščenju in popravljanju
vodovoda,

2. nadzorujejo delo pri izvrševanju pogodbenih in drugih del,

3. skrbijo za pravilno delovanje javnih vodovodov.

4. izvajajo ukrepe pristojnih inšpekcij skupščine občine Litija,

5. skrbijo oz. vodijo evidenco vseh uporabnikov vode na svojem območju,

6. skrbijo, da uporabniki vode redno plačujejo vodanarino,

7. skrbijo za čiščenje in odrejevanje vodovodnih objektov in neposredne
okolice,

8. predlagajo kaznovanje 42. člen

Upravljalci javnih vodovodov morajo skrbeti za sistematično kontrolo
kvantitete in kvalitete pitne vode. s tem da vodijo registre in dajejo pitno
vodo v analize glede kemične in bakteriološke sestave. Na vsakih 1.000
uporabnikov pitne vode je potrebno:

1- mesečno upraviti eno bakteriološko preiskavo.

2. letno opraviti eno kemično preiskavo.

43. člen

Osebe, ko so zaposlene pri preskrbi prebivalstva s pitno vodo, ki
prihajajo na svojih delovnih mestih neposredno v dotik s pitno vodo, mora¬
jo biti pod zdravstvenim nadzorstvom.

44. člen

Upravljalci javnih vodovodov izdajajo za dodatne hišne in druge
priključke soglasja in v njih določijo pogoje priključitve objekta na javni
vodovod.

Vsi zainteresirani imajo pravico do priključka na javno vodovodno om¬
režje pod sledečimi pogoji:

1. če to dopušča kapaciteta omrežja javnega vodovoda,

2. če prosilci prevzameiov soglasju navedene obveznosti,

3. če je možen priključek.tcr hišna instalacija napeljana tako, da je polo¬
žena po notranjih stenah in ni izpostavljena nizkim temperaturam,

izolirana pri eventualnem križanju odtočnih kanalov in dimnikov.

za primere gradnje rezervoarjev za skladiščenje nafte in ostalih nattmh
derivatov veljajo jioscbni pogoji v smislu zaščite podtalnice,
izkopi jam zaradi pridobivanja gramoza niso dovoljeni. N i kakor ni do¬
voljeno zasipavanje jam z odpadnim materialom, smetmi in kemičnimi
odpadki.

cestno omrežje, ki služi za javni promet ne sme potekati preko območja
ožjega varstvenega pasu. Če pa ceste izjemoma potekajo po ožjem var¬
stvenem pasu, morajo biti tako izvedene, da v primeru nesreče ne bo
ogrožena jtodtalnica. V takem slučaju mora biti zagotovljen ustrezni
prometni režim za transport naftnih derivatov, kemikalij in ostalih
snovi, škodljivih za podtalnico. Ureditveni ukrepi morajo biti označeni
z ustreznimi prometnimi znaki in opozorili,

- odlaganje smeti in odpadkov se v ožjem varstvenem pasu ne dovoljuje,
gnojenje kmetijskih površin in škropojcnje kmetijskih kultur s pesticidi
se ne sme izvajati v širšem obsegu na površinah ožjega varstvenega pasu,
prepovedana je vsaka obdelava zemlje in dreves z globokimi koreninami.

51. člen

Velikost širšega varovalnega območja določi pristojen organ oziroma
zavod. V širšem zaščitnem pasu veljajo naslednje zahteve:

v tem pasu ni dopustna gradnja objektov, ki bi lahko zaradi svojega
nehigienskega režima povzročali širjenje intekeijskih obolenj preko
vodotoka oziroma drugače onesnažili podtalnico,

na vsakem območju vodotoka, tokov podtalnice in zlivnega izvira je
potrebno zahtevati izgradnjo javne kanalizacije, prepovedati lokacijo
izrazito nečiste industrije in zahtevati zaščitne ukrepe pri gradnji cest.

52. člen '

Zahteve zaščitnih pasov veljajo za vse javne vodovode na območju ob¬
čine Litija.

V. VIDEZ NASELIJ

53. člen

Občani, delovne in druge organizacije so dolžni:

1. odstraniti ograje in bodeče žice,

2. odstraniti ograje, ki so v zanemarjenem stanju ali občutno kvarijo zu¬
nanji videz okolja, druge ograje pa redno vzdrževati,

3. vzdrževati v primernem stanju dvorišča, zgradbe in dovozne poti k
zgradbam,

4. preložiti individualna smetišča, gnojiščne jame in gnojišča z izpostav¬
ljenih krajev na taka mesta, da ne kvarijo zunanjega naselja, niti na
ogrožajo stanovanjskih stavb in okolic^zlegli mrčesa in z izlivi voda na
javna pota in okolico, gnojišča morajo biti grajena tako, da je spodaj
vodotesna betonska greznica, pokrita z armirano betonsko ploščo, m-
nanji del gnojišča pa mora biti ograjen z betonskim zidom, višine
najmanj 1,20 m

5. porušiti in odstraniti ruševine zgradb, skladišča, barake, hleve in druge
objekte oh javnih stavbah, ki niso več sposobni za obnovo, ali občutno
ovirajo promet in kazijo lepo podobo kraja,

6. popraviti ali obnoviti zanemarjena vhodna vrata hiš, okna, strešne
žlebove, snegobrane in odtočne cevi,

7. popraviti in prebeliti zgradbe, na katerih odpada omet ali so zanemar¬
jene,

8. preložiti z javnih vidnih mest barake, skladišča hlodovine in desk, grad¬
benega materiala in drugih predmetov , na drugo ustrezno mesto, kjer
ni prizadet zunanji videz naselja in ne ovira prometa,

9. obnoviti izložbe, reklame in oglasne deske,

10. urediti dvorišča in vrtove, napajalna korita ob javnih cestah ter pose¬
kati drevje in grmovje, ki ovira promet vozil in pešcev na javnih cestah,

11. v zimskem času odstraniti sneg s pločnikov ob hišah, parkirnih prosto¬
rih, potrebnih manipulacijah dvorišč, dohodkov v zgradbe, okoli javnih
zgradb in lokalov in odstraniti s strehe in balkonov ledene sveče,

12. na vseh stavbah z dvokapnimi strehami v naseljih občine Litija, ki
segajo na javno cesto ali na pločnike je obvezno namestiti snegobrane,
na že zgrajene stavbe morajo lastniki ali upravljalci namestiti snego-
branc v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka.

1 3. stanovalci najemniki in etažni lastniki v stanovanjskih objektih v
družbeni lastnini so dolžni vzdrževati skupne prostore in hodnike,
okolice objektov zelenice, žive meje, okrasno grmičevje in drevje ter
skrbeti za snago okoli objektov.

45. člen

Cene priključka, napeljave, vzdrževanja, popravil in vodarino določi
upravljalec vodovoda oziroma izvajalec vodovodne napeljave v soglasju z
izvršnim svetom. 4^ g| cn

Uporabniki javnih vodovodov morajo:

1. upoštevati vsa navodila in ukrepe upravljalca vodovoda in pristojnih
inšpekcij skupščine občine Litija

Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve ali drug pristojni upravni
organ lahko določi z odločbo v upravnem postopku, katere pomanjkljivosti
in ovire iz 25. člena tega odloka je treba odstraniti, v kolikšnem roku in na
kakšen način.

Zoper tistega, ki v danem roku ne odpravi ovire ali pomanjkljivosti,
potem ko je odločba postala pravnomočna, predlaga organ izvržbo po
drugi osebi za izvršitev posameznega ukrepa na stroške zavezane stranke.

54. člen

2. pravočasno javljati upravljalcu vse pomanjkljivosti in potrebna popra¬
vila.

ZAŠČITNI PASOVI VODOVODNIH OBJEKTOV

47. člen

Zaščita vodopreskrbnih objektov zajema:

1. zaščita vodnega vira zajetja,

2. območje neposredne zaščite vodopreskrbnega objekta.

3. ožje varovalno območje,

4. širše varovalno območje.

48. člen

Zaščita vodnega vira - zajetja mora biti masivno zgrajena, tako. da je
možen vstop samo vzdrževalcu, ki ima ključ od vhoda v zajetje.

Zajetje mora biti urejeno tako, da lahko zadosti vsem potrebam čišče¬
nja, kar je odvisno od kvalitete vode. Zajetje mora biti zračeno in zavaro¬
vano proti insektom in glodalccm.

Sestavni del zajetja je lahko tudi eden ali vdč rezervoarjev za katere
veljajo isti pogoji kot za zajetje.

49. člen

Območje neposredne zaščite vodovodnega objekta zajema:

- zemljišče,na katerem so zgrajeni objekti za vodopreskrbo,mora biti last
upravljalca vodovoda in označeno z mejnimi kamni,

- cona strogega režima ob zajetju, črpališču in rezervoarjih mora zaje¬
mati površino, ki mora biti večja od radija depresije,

cona strogega režima mora hiti ograjena z zaščitno in zeleno ograjo in
označena z opozorilnimi znaki,

- odvečna voda se lahko izpusti v teren samo preko lovilca olja ali poseb¬
nega odtoka opremljenega z žabjim pokrovom.

zunanje površine ob objektu za vodopreskrbo morajo biti primerno
urejene. Ce sc vrši odvoz z motornimi vozili mora biti odvod površin¬
skih voda speljan preko lovilcev olja in urejeno odvodnjavanjc terena,
če površine niso pohodne, se lahko zasadijo s travo. Ne smejo se saditi
nikakršna drevesa in grmičevje.. Ne smejo se uporabljati nikakršna
gnojila in pesticidi zaradi njihovega toksičnega delovanja niti materiali,
ki bi lahko zaradi kemičnih in bioloških lastnosti škodljivo vplivali na
podtalnico,

- v coni strogega režima se ne smejo graditi objekti za odpadne snovi, kot
so gnojne jame, greznice, kanalizacija in objekti, ki ne služijo direktno
za vodopreskrbo,

odstranjevanje odpadnih voda in drugih snovi iz tega področja naj se
vrši z napravami, ki so popolnoma nepropustne in ki morajo hiti name¬
ščene v prvem zemeljskem sloju, globine največ do 2 m.
prepovedan je prevoz derivatov nafte in podobnih snovi preko površin
kjer velja strogi režim,

- v cono strogega režima imajo dostop samo osebe, ki so zaposlene v
objektih, organi sanitarne inšpekcije in osebe s posebnim dovoljenjem,

- osebe, ki so zaposlene pri preskrbi prebivalstva s pitno vodo ki prihajajo
na svojih delovnih mestih neposredno v dotik s pitno vodo, morajo biti
pod zdravstvenim nadzorstvom.

Javne površine, okolico zgradb in dvorišča ter druge objekte, ograje,
žive meje, spomenike in podobno, morajo upravljalci redno vzdrževati,
takoda sc doseže in obrani primeren videz naselij.

55. člen

Na območju občine je prepovedano postavljanje vozil, šotorov in jx>-
dobnihobjektov z namenom, da bi v njih kdo stalno ali začasno prebival.
Prepovedano je tudi stalno ali začasno prebivanje v takih objektih.

Določba prvega odstavka tega člena ne velja za turistično taborjenje in
taborjenje, ki ga z vzgojnim namenom organizirajo družbene organizacije
in društva in ne za prebivanje oseb, ki sodelujejo pri potujočih prireditvah
(cirkuške in artistične predstave in pod.)

56. člen

Vsako prodajo živil in drugega blaga ter nudenje obrtnih in drugih
storitev izven poslovnih prostorov, na javnih prireditvah in podobno se
bitko vrši le, če pristojni inšpekcijski organ izda potrebno dovoljenje.

57. člen

V mestu, naselju Šmartno pri Litiji in drugih večjih naseljih na območju
občine Litija se prodaja živil in drugega blaga lahko vrši na urejenih tržni¬
cah. Tržnica mora biti zavarovana naprain okolici in urejena tako, daje
ločena prodaja živil in ostalega blaga. Tržnica mora biti opremljena z stoj¬
nicami, tekočo vodo in kanalizacijo.

Za ureditev, vzdrževanje in čiščenje tržnic skrbi pooblaščena delovna
organizacija oziroma krajevna skupnost.

VI. NADZORSTVO

58. člen

Nadzorstvo nad izvrševanjem tega odloka in predpisov izdanilt na
njegovi podlagi izvršuje stvarno pristojna inšpekcijska služba skupščine
občine Litija.

Nadzorstvo nad izvrševanjem tega odloka in predpisov izdanih na nje¬
govi podlagi opravljajo tudi pooblaščeni delavci tistih organizacij oziroma
krajevnih skupnosti, ki urejajo oziroma čistijo javne površine ter delavci
jrostaje milice.

Za opravljanje nadzorstva izda delavcu pooblastilo Oddelek za gospo¬
darstvo skupščine občine Litija.

VII. KAZENSKE DOLOČBE

59. člen

Kdor se ne ravna po določilih tega odloka, stori prekršek in sc kaznuje:

1. Pravna oseba od 1.000 din do 10.000 din

2. Odgovorna oseba od 200 do 2.000 din

3. Posameznik od 50 do 1.000 din

Za prekršek lahko pristojni inšpektor ter delavec postaje milice izterja
denarno kazen takoj na mestu.

VIII. KONČNE DOLOČBE

60. člen

50. člen

Velikost ožjega varovalnega območja določi pristojni organ oziroma
zavod. V ožjem varovalnem območju veljajo naslednji sanitarno-tehnični in
higienski normativi:

- v ožjem varstvenem pasu se ne smejo spuščati onesnažene vode direktno
v podtalnico ah v jarke. Obvezna je gradnja vodotesnega kanali¬
zacijskega sistema,

ne dovoli se gradnja greznic, gnojnih jam in gnojišč, niti kot začasna
rešitev,

garaže, parkirišča in podobni objekti, kjer se zadržujejo vozila, morajo
imeti olje in vodotesni tlak s padcem proti lovilcu maščob, ti pa morajo
biti priključeni na vodotesno kanalizacijo,

rezervoarji za hrambo lahkega kurilnega olja sc lahko gradijo v posebne
objekte ali prostore stanovanjskih in drugih objektov, vendar morajo
biti ti tako urejeni, da zagotovijo popolno varnost podtalnice in terena v
primeru morebitne poplave na rezervoarju ali cevovodih.

Pojasnila za izvrševanje tega odloka daje občinski upravni organ,
pristojen za komunalne zadeve-

61. člen

Ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati:

1. Odlok o varstvu in uporabi komunalnih naprav, higienskih pogojih in
zunanjem izglcdu strnjenih naselij na območju občine Litija (Glasnik

2 Odlok o upravljanju in vzdrževanju javnih vodovodov v občini Litija
(Ur. I. SRS st. 8/68), J

3. Odtok o obveznem odlaganju in odvažanju smeti ter odpadkov v mestu
Litija in naselju Šmartno pri Litiji z Ustjem

62. člen

Ta odlok začne veljati 15 dni po objavi v Uradnem listu.

1 itija. dne 1. 6. 1976

PREDSEDNIK

SKUPŠČINE OBČINE LITIJA Jože DERNOVŠEK

GLASILO OBČANOV

6. STRAN

• HOTIČ

Anton Pavliha - Edža

Najstarejši član moškega pevskega
zbora Svoboda iz Hotiča, tov. Anton
Pavliha iz Sp. Hotiča, je bil po krat¬
kem premisleku pripravljen pripo¬
vedovati spomine iz svojega življenja.

Rodil se je 21. novembra 1903 v
Sp. Hotiču. Bilo mu je komaj devet
let, ko mu je umrl oče. Težko je pove¬
dal ta stavek; oče mu je veliko
pomenil, čeprav kasneje o tem ni več
govoriL „ Otroška leta - dobro se jih
spominjam, vendar so bila drugačna,
kakor jih preživljajo današnji otroci.
Že v runi mladosti smo morali trdo
delati in smo spoznali, kako neiz¬
prosno je življenje. Znali smo ceniti
kruh - mislim, da sem s tem veliko
povedal.  “ Ko sva se pogovarjala, sem
opazovala njegov mirni obraz. Vmes je
kdaj pa kdaj potegnil cigareto ter
skrbno pretehtal vsako izrečeno
besedo. Iz teh besed je odsevala
poštenost njegovega značaja, trdna
vera človeka, ki je nekoč dvomil, a je
v moških letih strl vse pomisleke.
Kakor njegova misel, tak je tudi
njegov obraz. Preko njegovega čela ni
šla skrb  v vitki, elegantni črti, temveč
s silo hudournika, ki svojo pot
razjeda, grize in rije skozi mehko prst

in trdo skalo. Resno je njegovo čelo,
toda oči pod čelom so zadovoljne in
se pri topli besedi smehljajo.

„Rad sem sodeloval v raznih orga¬
nizacijah in društvih že pred II. sve¬
tovno vojno. Leta 1929 je bilo v naši
vasi ustanovljeno gasilsko društvo,
kateremu sem se z veseljem pridružil
in sem bil nekaj časa tudi poveljnik.
Že od mladih nog pa ima izredno
veselje do petja in nikoli mi ni bilo žal
proste urice, ki sem jo žrtvoval zanj.
Tudi sedaj sem član pevskega zbora in
če se le da, ne zamudim sobotnih
pevskih vaj.  “

Ste tudi član ZZB; kdaj ste začeli
sodelovati z OF?

„Avgusta 1941. leta je bil na našem
terenu ustanovljen odbor vaške za¬
ščite, ki se je leta 1942 preimenoval v
odbor OF. Med tem pa so me Nemci
10. 9. 1942 aretirali in zaprli.

Decembra istega leta pa smo se ponov¬
no zbrali in bil sem imenovan za pred¬
sednika odbora vse do konca
decembra leta 1944, ko sem bil
premeščen v komando mesta Motnik.
Po treh dneh skrivanja v bunkerju nad
domačo hišo pa sta me aretirala
„belčka“, to je bilo 11. 1. 1945 ter
me odgnala v litijske zapore. Po petih
dneh mi je uspelo pobegniti iz zapora;
našel sem pot med koroške partizane.
Aprila sem se vrnil domov ter do
konca vojne opravljal obveščevalno
službo. Težki so bili tisti časi. Z bese¬
dami se težko opiše, koliko smo
morali pretrpeti, pa tudi najhuje je
minilo. “

Na obraz mu je legla temna senca,
cigareta je dogorela in nisem hotela
več motiti njegovih spominov.
Zahvalila sem se mu za prijazno pripo¬
vedovanje ter mu zaželela kar največ
zdravja ter osebnega zadovoljstva.

D. PODJED


JEVNICA

Petje je njegovo življenje

Letos praznuje 50-letnico dela kot
pevovodja Miha Vahen iz Jevnice. V
Jevnici ima neprecenljive zasluge za
razvoj petja, zlasti pri uspehih meša¬
nega pevskega zbora. Jevničani ga
zaradi požrtvovalnega in dolgoletnega
dela zelo cenijo in ob tej priliki se je
Miha Vahen odzval tudi povabilu na
razgovor o njegovem delu. Na vpra¬
šanja je odgovarjal takole:

Kaj vas je navdušilo za petje?

Oče  - železničar in mama, ki letos
stopa v 90. leto, sta rada pela. Bili
smo velika družina in oče nas je objel,
kolikor nas je dosegel in že je zapel
„Snoč pa dav", mi pa za njim Oče je
kupil velik klavir in me poslal v glas¬
beno šolo. V osnovni in meščanski
šoli sem sodeloval pri šolskih zborih.
Kmalu so me zvabili v mešani zbor
„Slavec“ in kasneje v „Ljubljanski
zvon ", kjer sem se seznanjal s pevsko
literaturo in delom z zbori.

Vaše prvo srečanje z zbori kot pe¬
vovodja?

Ko sem prišel na učiteljišče leta
1926 sem takoj začel sodelovati v
pevskem zboru, ki ga je vodil Emil
Adamič. Že v prvem letniku sem
začel voditi ženski zbor.

Ko sem nastopil službo na Kapli na
avstrijski meji, sem prevzel šolski,
moški in mešani pevski zbor. Nasto¬
pali smo doma in v okolici ter vsako
leto enkrat v Mariboru.

Zborovanja med NOV!

Leta 1941 sem bil zajet in odpeljan
v nemško ujetništvo. Tam sem vodil
zbor Poljakov in Francozov. Zato so
me Poljaki in Francozi primemo ob¬
lekli in obuli

V NOV sem vodil šoli v Beli Krajini
v Marindolu v Miličih. Prevzel sem
ženski zbor v Adlešičih, ki ga je pred
menoj vodil Makso Pirnik. S tem
zborom smo veliko nastopali.

Vaše delo kot pevovodja po NOB
ter prihod v Jevnico?

V Marindoli sem dobil pismo po¬
kojne I.eopoldine Kovič, šolske upra¬
viteljice pred vojno v Jevnici, ki me je
vabila, da pridem po vojni v Jevnico.
Rad sem se odzval in leta 1945
nastopil službo  v Jevnici, kjer sem bil
do upokojitve leta 1972, kjer vodim
pevski zbor. S prihodom v Jevnico

sem takoj začel z otroškim zborom, ki
je nastopal na Radiu Ljubljana kot
Jevniški škorčck deset let. Spremljala
sta nas Kalan Pavle in Bitenc Janez.

Bili smo pionirji enoglasnega petja.
Kmalu smo ustanovili ženski, moški in
mešani zbor v Kresnicah  — več let
tudi ženski zbor v Litiji in mešani
zbor na Savi eno leto. Med drugim
sem več let vodil mešani zbor v
Dolskem in eno sezono moški zbor v
Štangi

Organizirali smo precej koncertov v
Jevnici, kjer so nastopali razni zbori
Sodelovali smo na mnogih okrajnih in
republiških festivalih, zadnja leta pa v
Šentvidu pri Stični in v okviru Za¬
savske pevske skupnosti. Z odhodom
v pokoj in preselitvijo  v Ljubljano pa
sem ostal še vedno zvest Jevnici, kjer
pojemo in nastopamo kot ženski
moški in mešani pevski zbor.

Za plodno pevsko ustvarjanje ste
prav gotovo prejeli številna priznanja?

Mnogo diplom imam s tekmovanj
šolskih zborov, kjer smo mnogokrat
zmagali Bronasto, srebrno in zlato
cxlličje ter priznanje učiteljskega pev¬
skega zbora, „Emil Adamič “. Poleg
tega sem prejel red dela III. stopnje,
red za zasluge III. stopnje in občinsko
priznanje Skupščine občine Litija. S
pevskimi zbori smo prejeli mnogo
diplom ter priznanj.

Do kdaj?

Dokler bom zmogel, dokler me bo
Jevnica potrebovala. R okavec Slavkn


Olimplada že na drugem progra.

Občane, predvsem pa TV gledalce
verjetno zanima, kaj je novega s TV
pretvornikom na Sitarjevcu.

Naj povem, da je do vrha Sitarjevca
speljana lepa gozdna pot, po kateri se
pride na sam vrh z vsemi prevoznimi
sredstvi. V dolenjskem stilu je zgra¬
jena prav prijetna hišica, ki se lepo
podaja danemu okolju. V hišici je že
električni tok. V njej se pravkar
izvajajo potrebna montažna dela za
delovanje TV naprav. Isto velja tudi za
TV stolp, katerega vidite s pretežnega
dela občine Litija, predvsem pa z
mestnega območja, ki bo temu kraju
dal tudi svojstveno zanimivost.

Torej dela okrog samega pretvor¬
nika so v zaključni fazi, oziroma tik
pred preizkusnim delovanjem ali
otvoritvijo.

TV gledalce sigurno zanima, kaj
storiti, ko bo pričel delovati pre¬
tvornik na Sitarjevcu. Povem naj, da
bomo vsi obrnili oziroma usmerili
antene za II. TV program proti Sitar¬
jevcu in sicer na sam vrh stolpa, kjer
so pritrjene tri oddajne antene. Pove¬
dal sem antene za II. TV program, s
tem pa ni rečeno, da vse sedanje ante¬
ne odpadejo. V primeru okvare pre¬
tvornika na Sitarjevcu bi lahko gledali
TV program kot doslej.

Naj povem še nekaj tehničnih po¬
datkov, ki bodo prav gotovo zanimivi

za litijske TV gledalce. Stolp stoji na
nadmorski višini 448,30 m. Visok je
45 m in je zgrajen iz „jekor“ materia¬
la, torej materiala, ki bo dve leti poča¬
si rjavel, nato bo tja odpadla in ne bo
potrebno nobenega vzdrževanja. Na
samem vrhu stolpa so varnostne luči,
ki imajo moč 30 kandel in so zavaro¬
vane z rezervnim napajanjem elek¬
trične energije.

Pretvorniki na Sitarjevcu bodo
obratovali na kanalih: 36 K, 42 K in

45 K ter frekvencah od
do 668,75 MHz. ^ 9| -'

Pazite, navedel se m
kajti na Sitarjevcu bod/
predvidoma trije pretv  '
Ljubljana je postavila na  ^
nov pretvornik zaI.TV Pr
ske delovne organizacije'
smo zagotovili sredstva ^ *
in pretvornik za n. TV p K
beni odbor pri Kulturni s
si prizadeva s pomočjo ,
nikov zagotoviti tudi s reu
tvornik, ki bi nam posre(
studia TV Koper ali
gram.

Vsi trije pretvorniki bodo
vali na UHF sistemu in si«
bomo videli sliko z vseh I
preko Sitarjevca s p
ne, to je antena za II. Tv prt

Povem naj, da so sred...

II. TV program že zagotoi

III. program, če ga lahkot
jem pa smo jih začeli šele L .
ob tej priliki pozivam vse s
bodoče TV gledalce, da
prispevajo po 200,00 din. ko: ,
v začetku tega leta dogovo

Stolp za TV pretvornik na Sitarjevcu
že raste Foto: Zofka

Na Vačah imajo nov gasilski dom

Že veliko let deluje na Vačah pro¬
stovoljno gasilsko društvo. Članstvo v
društvu narašča. Danes ima društvo
skoraj osemdeset aktivnih članov.
Med takimi, ki se lahko pohvalijo z
izredno aktivnostjo je tudi Ivan Grm.
Že 55 let je aktiven član, pobudnik,
vodja in organizator različnih akcij.
Leta 1974 je prevzel težko nalogo.
Prevzel je dolžnost predsednika grad¬
benega odbora za gradnjo novega ga¬
silskega doma.

svečane obleke in še kaj. Tako bodo priskočili na pomoč v

vaški gasilci lahko hitra in uspešno

sreče.

S skromnimi sredstvi, ki so jih
gasilci zbrali na gasilskih veselicah, so
začeli graditi nov gasilski dom. Na po¬
moč so priskočili tudi krajani, ki so
razumeli pomen take gradnje. Neka¬
teri so prispevali les, nekateri denar.
Brezplačno so pripeljali ves gradbeni
material. Večina teh krajanov je čla¬
nov gasilskega društva. Tudi nekateri
obrtniki gasilci so opravili obrtniška
dela brezplačno. Tako so gasilci s
pomočjo nekaterih krajanov opravili
preko 6000 prostovoljnih delavnih ur.

Takoj pa je priskočila na pomoč
tudi občinska gasilska zveza s prispev¬
kom 60 tisoč N din, nato pa še Indu¬
strija apna Kresnice, Komunalno
podjetje Litija, Lesna industrija Litija,
KS Vače, civilna zaščita in rojaki iz
Amerike. Gasilski dom je zgrajen.
Vrednost gradnje je preko 500.000
din. V njem je garaža, pisarna, skla¬
diščni prostor, sejna soba in sanitarije.

To veliko akcijo so gasilci na
Vačah uspešno, izvedli 4. aprila, na
dan borca, takrat pa je tudi krajevni
praznik, je bil v veliko zadovoljstvo
vseh krajanov, posebno pa pridnih
gasilcev odprt nov gasilski dom.

Toda načrtov je še veliko. Potrebna
bo oprema, gasilski avto, delavne in

0 | iz<Jei“"

Teren je razrit, cesta pa na p®

IULIJ 1976

• mini anketa

GLASILO OBČANOV

STRAN 7

Kam na  dopust?

Šolska vrata so se zaprla

junij je zadnji čas, ko se odlo¬
čamo. kdaj bomo odšli na dopust in
l^e bomo preživeli tistih nekaj brez¬
skrbnih uric, ko si bomo nabrali spet
novih moči in dobre volje.

Kaj so mi odgovorili nekateri obča¬
ni na vprašanja:

Kam na dopust?

Zakaj ravno v ta kraj?

Kako prihranim denar?

Kaj pričakujem od dopusta?

kolico. Na dopust mislim celo leto,
zato tudi vsak mesec prihranim nekaj
denarja v ta namen. Edino med do¬
pustom se res odpočijem, sem z
družino in mi ni treba kuhati.

KERENC TEREZIJA - Mesarija
;  in prekajevalnica Litija

I Z družino grem na dopust v Novi-
f  grad, ker ima tam podjetje svojo pri-

DOBRAVEC PAVLE - kmet

Nikoli ne mislim na dopust. To ni
zame, živina me potrebuje, pa še
največ dela je sredi poletja. Nikogar
nimam, da bi me lahko nadomestil.
Moj počitek — dopust je samo noč.

BAS CVETKA — frizerka — pri¬
vatnik

Za letos se še nisem odločila. Ver¬
jetno v Novigrad. Grem v različne kra¬
je, pač, kjer dobim mesto. Vedno sta¬
nujem privatno. Rada grem, da se spo¬
čijem, sem z družino, zaradi otrok, ki
uživajo na soncu in morju.

NEJEDLY ZOFIJA - UPOKO¬
JENKA

Z otroki grem v predilniško hišico
v Novigrad, ker sem predilniška upo¬
kojenka, to mi je velika ugodnost.
Denar hranim celo leto, pa še otroci
mi pomagajo. Veselim se spremembe,
kopanja in sonca.

Bodočnost mlade generacije vidim v delu

Zadnje tri dni v juniju je bila v pro¬
storih litijske osnovne šole zanimiva
' razstava, ki sta jo organizirala Posebna
osnovna šola in Združenje zasebnih
obrtnikov Litija. Čeprav je naletela na
precejšnje zanimanje obiskovalcev, bi
jo kazalo še bolj »popularizirati', saj
so njeni cilji vredni pozornosti nas
vseh. 0 tem me niso prepričali le
zapisi v knjigi vtisov ampak tudi orga¬
nizatorji.

R. Kralj, ravnateljica Posebne os¬
novne šole: »Izdelki, ki jih razstav-

I ljamo, so nastali pri rednem pouku.
Pri nas je poudarek predvsem na teh¬
nični vzgoji, saj gredo učenci po
osmih letih naravno v proizvodnjo, za
kar se usposabljajo ves čas šolanja. Pri
pouku sicer upoštevamo okvirni učni
Inačrt, vendar se potem odločamo za
* tiste tehnike, katerih surovine imamo
jjdoma; to je obdelava lesa, kovin in
..tekstila. Vsi izdelki so narejeni iz od-
'•padnega materiala, ki nam ga podarijo
šmarska Kovina, litijsko Splošno mi-
,/arstvo ter Rašica in Dekorativna iz
„ Ljubljane, da omenim le nekatere.
f  Doslej smo večino izdelkov prodali ter
si s tem denarjem že štiri leta zapored
organizirali za vse učence šolo v na¬
ravi. Letos ne gre več, ker so stroški
tako narasli, da ne zmoremo več. Jese¬
ni bo prevzelo nad našo šolo patronat
Združenje zasebnih obrtnikov, od
česar si veliko obetamo. V načrtu
imamo ustanovitev »organizacije zdru¬
ženega dela" s tremi TOZD — in vsemi
potrebnimi samoupravnimi organi.
Učenci bodo imeli „v rokah" plani¬
ranje, proizvodnjo, prodajo in delitev
^dohodka, seveda pod mentorstvom
pedagogov. Če nam bo uspelo, bo to
nas največja pridobitev sedanje raz-
st ave, saj se nam je ta zamisel porodila
ze ob pripravah. Ima pa razstava še
jdfug, prav tako odločilen pomen, saj
'oznanja širšo javnost z uspehi šol, kar
pnpomore, da bodo delavci v bodoč¬
nosti le začeli zavestno spremljati
polske programe. Tako pa bodo mislili
i' ravnali takrat, ko se bodo zavedali,
jr a .s® enakopravni in enako odgovorni
ivcev" ° Van ^ U Sv °j'* 1  k°d°čih sode-

M. Lajovic, obrtnica: Zasebni obrt-
obrt» S ?° Se  °d re kli sodelovanju na
& n,! kemSe)mu v  Kranju, preprosto
y mo  ker na tem  področju nima-
kakršnih izkušenj. Kljub temu
sodelV° Se odl °čili za poskus, da ob
ra7stif ai j u 6,16 izm ed šol pripravimo
podoma,saj je enkrat treba za-

vzgaja učence prav za tako dejavnost.

Obrtniki razstavljamo tudi zato, da
pokažemo, kako smo organizirani in
ker vemo, da občani niti ne vedo, kaj
vse v občini imamo. Želimo, da se
malo gospodarstvo dvigne na raven, ki
mu pripada; to naj bo dopolnitev
serijske proizvodnje organizacij zdru¬
ženega dela. Kako se še celo obrtniki
med sabo premalo poznamo, nam

je šele sedaj prvič predstavilo širšemu
krogu ljudi."

Prostor mi ne dopušča, da bi nave¬
del še kakšno pohvalo iz knjige obi¬
skovalcev ali da bi predstavil še kratek
zapis o sprehodu skozi razstavne
prostore,. saj bi tako lahko dobil
bralec celovito predstavo o zares po¬
srečeni zamisli sodelovanja šole in
obrti oziroma dela, o čemer je že

„. vrnimo, aa se ča z
uobro voljo marsikaj narediti in smo
presenečeni nad obiskom. sm0

plenili, da se predstavimo občanom
«ako leto. Že ob pripravah, ko smo
h3? ? vaU s  posebno šolo. smo ugo-

‘ avl iali. <i a

Se  premalo poznamo. Res

I pokmv?^™ P re vzeli nad to ustanovo
Pridobil' 6 sa J bomo s tem veliko
Potrebu' ' ^ rt  J e  rokodelsko delo, ki
J e  ročno spretnost, ta šola pa

pove naslednja resnična anekdota:
Obrtnik L. Zaman iz Male Kostrevnice
je prinesel na razstavo vodovodni
priključek z ventilom, ga postavil v
kot ter odšel. Kmalu za njim je prišel
v isti prostor litijski obrtnik A. Molka,
inštalater vodovodne in centralne
napeljave. Ko je zagledal omenjeni pri¬
ključek se je udaril po čelu in dejal,
da ne more verjeti, kako lahko najde v
domačem kraju predmet, za katerega
je obredel vso Slovenijo in še pol Istre,
vendar ga ni nikjer našel. Mislim, da
komentar k temu dogodku res ni
potreben. Drugo leto nameravamo
organizirati podobno razstavo skupaj s
šmarsko šolo; poleg sedanjih razstav-
ljalcev bomo povabili še zasebni in
družbeni sektor malega gospodarstva,
ne bomo pa pozabili tudi na likovne
umetnike."

Tako sodijo razstavljalci! Zdaj pa
prisluhnimo še obiskovalcem:

B. Nefat, sekretarka občinske
skupščine: ..Izdelki, ki jih razstavljajo
učenci, kažejo, da je kljub težkim
razmeram delo na visoki ravni."

J. Demovšek, predsednik skup¬
ščine: Združenje obrtnikov je

pripravilo razstavo, ki kaže samo en
del kvalitete našega obrtništva. Tako
bo obrtniška dejavnost lahko stopala
trdni gospodarski perspektivi nas¬
proti."

E. in N. Prestor: „V splošnem je
Litija poznana, če ne drugače, med
nergači kot zaspana Litija. Ta razstava
je pravo odkritje. Koliko lepega in
spodbudnega ima!"

M. Hostnik: »Razstava mi je zelo
všeč, saj mi je izbistrila predstavo o
obrtniškem delu. Občutek imam. da
je to visoko specializirano delo. ki se

Še zadnjič je pozvonil zvonec in pričele so se že tako težko pričako¬
vane počitnice. Za nekatere bodo počitnice lepe, za druge manj — saj se
bo potrebno še učiti in obiskovati dopolnilni pouk. Za osmošolce pa so se
pričele skrbi z vpisovanji in sprejemnimi izpiti. Pa kakor koli že, počit¬
nice so in vsi bodo razmišljali kam bodo šli jutri, kdaj na molje, k prija¬
teljem, na izlet.Otresli se bodo vsakdanjih šolskih skrbi!

Želimo jim prijetne počitnice, mnogo sonca, kopanja in da se bodo
vrnili v šolo zdravi in polni delovnih moči! Foto: Zofka

ML.

Del zelo uspele razstave Foto: Zofka

dolgo govora kot o enotnem učno-
vzgojnem procesu. Vsak, ki si je
razstavo ogledal, svojo sodbo o tem
zanesljivo ima, kdor pa je to prilož¬
nost zamudil, naj počaka do prihod¬
njega leta, ko bo podobna razstava,
obogatena z letošnjimi izkušnjami, v
šmarski osnovni šoh. Naj zaključim z
mislijo, ki sem jo navedel že v naslovu,
»pobral" pa iz knjige vtisov: »Tovari¬
šicam in šolarjem posebne šole iskreno
čestitam za doseženo znanje, ki je
trdna perspektiva mlade generacije!"

B. Žužek

Se obetajo amaterizmu
boljši časi?_

V šesti letošnji številki ..Glasilo
občanov" smo prebrali lahko
zanimiv zapis o kulturnem centru v
Litiji, ki bi pomenil ne le za samo
mesto, marveč za vso občino pomem¬
bno i pridobitev na tem področju.

V njem bi dobile prostor la kul¬
turne ustanove in amaterska dru¬
štva. marveč bi lahko v njem videli
tudi zahtevngša gledališka in glas¬
bena dela, za katera sedaj nimamo
niti osnovnih pogojev.

Ob vsem tem pa sc postavlja tudi
vprašanje amaterske kulturne dejav¬
nosti, ne le v sami Litiji, ampak v
vseh večjih krajih, da ne rečem v
vsaki krajevni skupnosti. Prav v tej.
pravkar iztekajoči se sezoni, smo
bili priče zanimivim razpravam ali
kulturnim dogodkom, ki kažejo, da
sc bo tudi na tern področju nekaj
premaknilo.

Ne nameravam naštevati priza¬
devnosti posameznih amaterskih
skupin, ki vztrajajo v dokaj težkih
denarnih ali prostorskih iti drugih
pogojih ali grajati tistih krajevnih
skupnosti, ki doslej za razvoj kul¬
ture na svojem področju niso še
ničesar storile. Želim, da bi zgle¬
dom, ki jih bom navedel, sledili še
drugi in tako bomo tudi amaterski
delavci v kulturi dovolj močni, da
bodo marsikje pretrgali s staro mi¬
selnostjo, da se kultura financira
samo iz Kulturne skupnosti.

Zadnje dni junija je bila v Jevnici
zelo dobro obiskana javna tribuna o
kulturnem življenju te krajevne
skupnosti, v kateri živi nekaj nad
700 občanov. Tu imajo mešani
pevski zbor, dramsko skupino, v
goste vabijo ne le amateije. ampak
tudi znane slovenske umetnike, kot
je basist Ladko Korošec, pa jih kljub
temu skrbi, kako bi še pomnožili
svoj zbor, izšolali dirigenta, ki bi
prevzel delo zbora po odhodu seda¬
njega zborovodje, vključili v
kulturno delo še več mladih ter
uredili prostore za vajo in zboljšali
ogrevanje dvorane. Več kot dve uri
trajajoč sestanek je dal vrsto pobud
in sklepov, ki bodo, če jih bodo
Jevničani uresničili, prinesli jevniški
kulturi, ki je že sedaj lahko za zgled
drugim, dobre delovne pogoje. To je
vsekakor primer, vreden posne¬
manja.

V Šmartnem je Šolsko kulturno
društvo s svojim štiriletnim delom
dokazalo, kako lahko postane šola

središče kulturnega dogajanja kraja,
ne le samo šolarjev. Izkušnje, ki so
jih dosegli v tem kraju, bi kazalo
uporabiti še kje.

Tudi zadnji sestanek občinskega
sveta Zveze kulturno-prosvctnih
organizacij Litija je prinesel vrsto
novih predlogov, ki jih bo treba
čimprej uresničiti. Ker se zborovsko
petje vse IkiI j razvija, saj imamo
sedaj že zbore v Litiji, Šmartnem,
Jevnici, Hotiču, na Polšniku in v
Gabrovki, bo treba misliti na
občinsko pevsko revijo, čeprav že
mnogi zbori redno sodelujejo na
vsakoletnih revijah Zasavske pevske
skupnosti in Kulturnem tednu v
Šentvidu pri Stični. Tu moram tudi
poudariti, da teh »obveznosti" ne
jemljejo vsi zbori enaka resno, zato
nam je za vsak izpad zelo žal.

Podobno bi bilo koristno uvesti
za dramatske skupine, s katerimi se
ukvarjajo največ mladi, uvesti
občinsko letno revijo, ki bi jo
izvedli v kraju, ki se ponaša s
tovrstno tradicijo.

Lna izmed osrednjih nalog je tudi
širiti prepričanje, da bo amaterska
dejavnost napredovala samo ob
poklicni kulturi, to je ob nastopih
poklicnih umetnikov. Nastop Ladka
Korošca v Jevnici, mnogih znanih
slovenskih umetnikov resne glasbe v
Šmartnem in okteta Gallus v
Gabrovki so nam dokaz, da je tudi
preprost podeželski človek, seveda
ob primerni razlagi, sposoben
prejemati najvišje kulturne vrednote
in tega spoznanja ne smemo zavra¬
čati. Mnogi kulturni delavci na
terenu namreč mislijo, da so gosto¬
vanja kriva za pičla sredstva, kijih v
občini namenjamo amaterizmu. To
vsekakor ne drži. Ne bomo sc borili
proti gostovanjem, ki obiskovalcem
tudi ostrijo čut in okus za lepoto,
borili se Iromo za večja sredstva, s
katerimi bomo podpirali amatersko
dejavnost v sleherni krajevni
skupnosti ali delovni organizaciji.

Sedanja dejavnost amaterizma v
občini nam daje pravo usmeritev,
prav tako pa tudi pripravljenost
kulturnih delavcev, da jo razvijajo
dalje. C e bomo našli podporo tudi
pri tistih, ki odločajo o sredstvih,
potem res lahko trdimo, da se tudi
tovrstni dejavnosti obetajo boljši
časi.

B. Žužek

ODSLEJ POROKE IMA GRADU BOGEIMŠPERK

Grad Bogenšpcrk je dolga leta sameval.
Nihče ni skrbel za obnovo tega kulturna
zgodovinskega objekta. Skupščina občine si
je ves čas prizadevala za organiziran pristop
k obnovi gradu, tako je bil leta 1971
imenoval odbor, ki je mnogo prispeval k
temu, da bo grad res pomenil veliko v
muzejskaturističnem namenu tega objekta

7 .  mnogo prizadevanj sc zbirajo sredstva,
veliko je bilo že storjenega. Letos pa se
intenzivno ureja nekdanjagrajskaknjižnica z
vsemi prostori, ki bodo služili novemu
namenu.

Novoporočenci bodo prav v na novo
urejenih prostorih stopali na skupno živ¬
ljenjsko pot. drug drugemu izrekali tisti
znani ,,da“ s katerim si bodo obljubili
medsebojno spoštovanje, zvesto tovarištvo
in nesebično ljubezen.

Slavnostni trenutki, ki spremljajo takšen
ceremonial bodo prav gotovo pomenili
vsem tisto, v novem okolju, s čudovitim
stilnim pohištvom, z glasbo, prostornostjo,
kar se v danili trenutkih vsi želimo.

I)a bo grad res služil svojemu namenu se
ureja nov vhod s stopnicami, posebnost pa
gotovo pomeni nekdanja grajska knjižnica,
kjer lx> glavni poročni ceremonial, s
posebno solio, kjer bodo mladoporočenci
pismeno potrdili izrečeni ..da".

Doslej so bile poroke v skromnih pro¬
storih, prav zato pa pomeni ta korak veliko
pridobitev za nas vse; gotovo bo grad
nekdanjega lastnika barona Janeza Vajkarta
Valvasorja velik ponos nas vseh turistična
zanimivost, o kateri se bo širila vest daleč
naokoli.

V zadnjih dneh meseca julija letošnjega
leta bodo prvi pari krenili na skupno živ¬
ljenjsko pot v preurejenih prostorih.

Gotovo bodo vsi tisti,'ki so prispevali k
tako pomembnemu uspehu usposobitvi
gradu (katerim se pridružujemo vsi) lahko
mladoporočencem, ki bodo stopali na novo
življenjsko pol. želeli veliko sreče, zada
voljstva; zlasti pa, da bo novo življenje
sklenjeno prav v gradu Bogenšperk res vir
nenehne ustvarjalnosti, moči in notranje
ubranosti.

B. Nefat

Ali je res pomembna samo zmaga

Bila je nogometna tekma. Bilo je
vroče, živci kot elastika, kajti le
zmaga je tako enemu kot drugemu
moštvu dajala možnosti za končni
uspeh. Še več, tekma je krojila usodo
kar štirim ekipam. Tudi sonce s svo¬
jimi močnimi žarki je neusmiljeno
stopnjevalo vročično stanje. Bučno
navijanje, navdušenje nad vsako
uspešno potezo igralcev, pa tudi
vzkliki jeze in zmerjanja zaradi ,,kik-
sov“, ,,foulov“ so polnili ozračje.
Čimbolj se je bližal konec tekme, bo|j
je postajalo očitno, kdo utegne pobra¬
ti vse ase. Hkrati s to očitnostjo pa je
postajalo vse bolj očitno tudi to, da
gostujočim igralcem popuščajo živci,
predvsem pa, da popuščajo živci
„uvoženi“ publiki, ki je tokrat zaradi
izjemne pomembnosti srečanja niso
sestavljali le privrženci gostujoče enaj¬
sterice, ampak tudi prizadeti pri¬
vrženci še nekega drugega nogo¬
metnega moštva, ki mu je izid te
tekme določal uvrstitev. Ni naš
namen, da natančno opišemo, na
kakšne načine so ti ljudje izgubljali

BODICE

- z največjim pompom
odhajajo na dopust tisti, ki
ga imajo od I. januarja do
31. decembra ...

-  v smislu izenačevanja
naj bi šli tisti na visokih po¬
ložajih na dopust na morje,
tisti na nizkih položajih pa v
planine...

- za učence in učitelje
so se šolska vrata zaprla.
Razlika je le v tem, da so
učenci zunaj njih, učitelji pa
še vedno znotraj ...

- če hoče občan na
Graški dobravi popoldne
kupiti časopis, mora zato
premagati skoraj 2 km...

- odslej se bomo ženili v
slavnostnem okolju
Bogenšperka in imamo še en
vzrok več, da smo se pre¬
kmalu poročili...

- predsednik občinske
skupščine je prišel z dopusta
tako izmučen, da je moral
vzeti še en dopust...

- občani Šmartno in
okolice so za gradnjo
TV-pretvomika prispevali
toliko, da bi s tem denarjem
lahko kupili edino vijake za
stolp...

- antene na TV-pre-
tvorniku bodo usmerjene
samo na tista območja, kjer
so občani prispevali po 200
din. ..

- tudi letos se bomo
Litjani kopali v poplavi
besed, ki so bile doslej
izrečene o gradnji kopa¬
lišča ...

živce. Kar je vrednega in poučnega
P^ti o tem, je to, da so bili priza¬
deti* 1  nekega drugega nogometnega
moštva nihče drug lcot najbližji so¬
sedje domačega moštva (in seveda iz
naše občine) in da to dejstvo naših
sosedov ni nič motilo, da se ne bi
škodoželjno obnašali, skratka tako,
kakor ne sodi na športno igrišče
oziroma v šport sploh. Tudi ni namen
teh stavkov, da bi opisovali te nega¬
tivne pojave v vseh njihovih razsež¬

nostih in njihovi pestrosti zgolj kot
neko zanimivost, pač pa da bi se zave¬
dali, da tovrstni negativni pojavi t. im.
človeškega faktorja so tudi pri nas in
da jih je treba preprečevati, tisti, na
katere ta kritika neposredno leti, pa
da bi se zamislili nad svojim početjem.

Vedeti moramo, da je bistvo in
smisel vsakega športa njegov tekmo¬
valni značaj, kar seveda predpostavlja
enakopraven in pošten športni boj.
Zato naj bi oblikovanje športnika

pomenilo oblikovanje človeka z
ustreznimi moralnimi značilnostmi. V
korak z moralnim oblikovanjem
športnika naj bi šlo tudi moralno obli¬
kovanje športne publike. Med drugim
se je treba vprašati tudi, kako vodstva
športnih kolektivov pri nas skrbijo za
to področje.

Želimo, da bi omenjeni dogodek
ostal osamljen na naših občinskih tleh
in da bi v našem športu obveljalo tisto
o zdravem duhu v zdravem telesu. J. K.

Trim akcije privabljajo občane

V juniju je OZTK Litija organi¬
zirala dve uspeli TRIM akciji v kole-
saijenju in hoji. Prva akcija je tekla
pod nazivom „Vsi na kolo za zdravo
telo“ in se je je udeležilo 280 ob¬
čanov, kar je 100 več kot v lanskem
letu. Proga je potekala od Litije preko
Ponovič do Save in po zasavski cesti
nazaj do Litije. Trume kolesaijev od
najmlajših do najstarejših, so ob 8. uri
zjutraj krenile na prijetno kolesar¬
jenje, kjer čas vožnje ni bil prisoten,
važno je bilo progo le prevoziti. Zado¬
voljni obrazi udeležencev na cilju so
pričali o uspešnosti akcije, domala vsi
udeleženci pa so izrazili željo po čim
večjem številu takšnih akcij. Najsta¬
rejši udeleženec TRIM kolesarjenja je
bil Andrej Volščanšek, ki je z 82 leti
še kar krepko pritiskal na pedala.
Prijazno je bilo videti tudi številne
družine, ki jim je takšna oblika rekrea¬
cije zelo dobrodošla.

TRIM hoja je potekala pod geslom
„Pot pod noge — krepimo srce.“ Hoje
od Litije preko Velikega viha, Goliš,
Male in Velike Štange in nazaj do
Litije se je udeležilo 220 občanov. Pri¬
zadevni organizatorji te akcije — Pla¬
ninsko društvo Litija — so progo zelo
dobro pripravili. Tudi na tej akciji je
bil 82-letni Andrej Volščanšek naj¬
starejši udeleženec, najmlajši pa je bil
star komaj 3 leta.

Tako pri kolesaijenju kot pri hoji
so vsi udeleženci prejeli TRIM značko
kolesaija oziroma hodca in nalepke.
Posebne nagrade pa so prejeli še naj¬
starejši in najmlajši udeleženec in vse
družine.

Takšne akcije OZTK Litija so vse¬
kakor velik prispevek k težnjam, da
telesno kulturo ustvarimo predvsem
kot množično udejstvovanje vseh

delovnih ljudi in občanov. Zato bo
OZTK Litija s takšnimi akcijami na¬
daljevala v še večjem obsegu, saj bo v
jeseni ponovitev TRIM kolesaijenja in

hoje in organizirane še nekatere druge
oblike rekreativne dejavnosti. Pred¬
vsem takšne, ki bodo pristopne za vse
občane.

Občinsko prvenstvo
v krosu

Občinska zveza za telesno kulturo
Litija je v okviru praznovanja DNEVA
MLADOSTI organizirala pri osnovni
šoli v Šmartnem spomladansko občin¬
sko kros tekmovanje.

Tekmovanja se je udeležilo 367
tekmovalcev iz Šmartnega, Litije,
Gabrovke, Kostrevnice, Dol, Hotiča in
Vač.

V posameznih kategorijah so zma¬
gali:

pri mlajših pionirjih: Lojzi Poglajen

(O. Š. Kostrevnica),

pri pionirjih: Kotar Milan (O. Š.

Dole),

pri starejših pionirjih: Gradišek To¬
maž (O. Š. Šmartno),
pri mlajših članih: Potrpin Jože (KS
Gabrovka),

pri mlajših članih: Potrpin Jože (KS
Gabrovka),

pri članih; Učakar Zdravko (KS Ho¬
tič),

pri mlajših pionirkah: Strman Karmen
(O. Š. Šmartno),

pri pionirkah: Perme Marija (O. Š.
Šmartno),

Deseti tradicionalni rally LKL-76

Življenje in delo AMD Litija je po 3-let-
nem premoru poživilo tekmovanje v moto-
športu v organizaciji KLI. Kot vedno smo
tudi sedaj povabili k sodelovanju AMD Lu¬
kovica in AMD Kamnik.

Namen takšnega tekmovanja je vzgajanje
voznikov motornih vozil za varno in pra-

tekmovalce nadzorovala skrita kontrola. Ta
je ocenjevala, kako tekmovalci upoštevajo
cestno prometne predpise. Mnogim tekmo¬
valcem je ta kontrola zagrenila tekmovanje.

Spretnostna vožnja je potekala na Graški
Dobravi. To je bil za gledalce najzanimivejši
del tekmovanja.

Razvrstitev tekmovalcev prvih treh:
v razredu do 750 ccm
L Svetič Ivan, Litija

2. Cokan Jože, Lukovica

3. Kandrič Albin, Litija

glasilo občanov

Ustanovitelj: Občinska kon¬
ferenca Socialistične zveze
delovnega ljudstva Litija
Ureja uredniški odbor: Tine
Brilej (glavni in odgovorni
urednik), Slavko Urbič,
Lojze Kotar, Mojca Lebin-
ger, Zofka Hauptman,
Branka Nefat in Miro kaplja
Prilogo glasila urejajo: Bran¬
ka Nefat (glavni in odgo¬
vorni urednik), Ruža
Urbanc, Mari Merzelj, Karlo
Lemut in Miro Vidic
Predsednik časopisnega
sveta: Slavko Pungerčar
Tehnično urejanje in pri¬
prava za tisk: BEP—Ljub-
ijanski dnevnik.

Tisk: Ljudska pravica
Naslov uredništva: Litija,
Trg na Stavbah 1, p. p. 6
Časopis prejemajo vsa
gospodinjstva v občini brez¬
plačno na dom.

Predsednik AMD Litija Viktor Muzga podeljuje priznanja Foto: Zofka

Vilno vožnjo, ter ouugatitev stikov med voz¬
niki, člani in ljubitelj avtomoto športa. S
tem se na poseben način poudaija tudi
pomen in sposobnost voznikov motornih
vozil pri uresničevanju nalog ljudske
obrambe in družbene samozaščite.

Za tekmovanje se je prijavilo 56 tekmo¬
valcev iz treh društev. Tekmovalna proga je
bila razdeljana na tri etape. Tekmovalci so
startali v Litiji, Kamniku in Lukovici in se
sešli na prvi časovni kontroli v Šentjakobu
Naslednja etapa je potekala po magistralni
cesti mimo Trojan do Kisovca. Od Kisovca
do Litije je bila tretja etapa, na kateri je

C6m je ta del  ^kmovanja pov¬
zročal veliko preglavic, kajti doseči naj-

umetnost m  je

•zpit za točnost od Osnovne šole

gradu Bogenšperk je bU boj s časom'

pmlo^prevStT^na^t bujeno

času-fo Sl. natanCno  Učenem

No^rpS,r“ r ^ s nik za vse sode -

rezultate. J pikmk m  razglasili

do 1150 ccm

'• Bombač Drago, Litija
2. Gantar Viktor, Kamnik
X  Anžur Lojze, Litija
nad 1150 ccm

1- Kersnik Griša, Lukovica

2. Resnik Jože, Litija
3- Pregrad Drago, Litija

ŽENSKE

L Sotenšek Spela, Litiji

2- Cokan Marinka, Lukovica

3- Kersnik Metka, Litija

EKIPNO

L Litija I, Svetič-Gombač
2- Lukovica I, Kersnik-Cokan
• Litija III, Kandrič-Erjavec

V SKUPNI UVRSTITVI
L Svetič Ivo, Litija
2- Gombač Drago, Litija

3. Gantar Vilko, Kamnik.

Ljubitelji šaha, ki sprM
dogajanja se marsikdaj Sp  J .
nih kriterijih neki Se  d * 1 *
kostni razredi šahistov K a ,
stavlja seveda vprašanje hT*
vrhunskega naslova -velemj 1
Jakostni razredi - ■ w

pri starejših pionirkah: Jesenšek

Majda (O. Š. Dole),

pri mladinkah: Piršič Duška (KS

Litija),

pri članicah: Kosi Jelka (KS Hotič).

Prvi trije tekmovalci v vsaki kate¬
goriji so dobili priznanja, ekipni zma¬
govalci po pet namiznoteniških lopar¬
jev, vsi tekmovalci pa čaj. V ekipnem
tekmovanju osnovnih šol je preprič¬
ljivo zmagala ekipa Osnovne šole
Šmartno, ki je dobila prehodni pokal,
saj so Šmarski učenci dosegli najboljše
rezultate, tekmovanja pa so se udele¬
žili najbolj množično.

Pokal in nogometna žoga, ki sta
bila namenjena najboljši in najštevil¬
nejši ekipi krajevne skupnosti žal nista
bila podeljena, ker nobena ekipa ni
izpolnjevala dogovorjenih pogojev.

Skrbno organizirano in v velikem
številu obiskano tekmovanje je ponov¬
no pokazalo, da si predvsem mladina
želi takih in podobnih množičnih
tekmovanj in da je prav, če jim to
telesnokultumi dejavniki v naši občini
tudi redno v različnih oblikah nudijo.

JEST

nat.i.kategomiškihtun$

staj ata posebna pravilnih
naslove od črtrtkategonih “
pravilnik o kategorizaciji u,
Jugoslavije in od mednar^,,
navzgor pa pravilnik ntednaJ
zveze - FIDE.

Pripominjamo, da j e  ix
šahovske zveze Jugoslaviie to '

Titogradu uvedla nekaj l!;

o kategorizaciji. Tako doslej ob ,
predpogoj za organizacijo kat,
turnirja udeležba najmanj 12 rii
zdaj zmanjšano na 10 udeležence
na 9 kol po švicarskem sistemu.

Stopnje šahovskih kategorij so na
MOŠKI:

1) brezkategornik

2) IV. kategomik

3) III. kategomik

4) II. kategomik

5) I. kategomik

6) mojstrski kandidat

7) mojster

8) mednarodni mojster

9) velemojster

ŽENS KE: 1) igralke brez kategeri

2) igralke IV. kategorije

3) igralke III. kategorije

4) igralke II kategorije

5) igralke I. kategorije

6) mojstrski kandidat

7) mojster

8) mednarodni ženski mojster

IV. kategorija se doseže tako.
turnirju brezkategornikov
plasirana polovica.

III. kategorijo osvojijo prvi š
nirju IV. kategomikov

II. kategorijo osvojijo trije P
igralci na turniju HI. kategor
gorijo pa osvojita dva pnop'
na tumiju drugokategomiko'-

Naslov mojstrskega kand
zmagovalec turnirja prvokateg

Naslov mojstra se je M
samo na državnem prv« lStw _
potrebno osvojiti 50 %  °’° !  ^
so kriteriji razširjeni, ki jih P 1
nosti ne bomo naštevali.

Naslov mednarodnega
mojstra se dosega na m n*
vanjih po merilih, kiji P
rodna federacija. Opisa® ^
kategorij spada med 1 - 1 "’ ^
niške turnirje. Obstal^ 0
nitji. O tem pa kdaj dr

ZDAJ PA K NAGRAD^ 1  ^

Prispelo je 9 rešitev, ^ 1
pravilnih. Pravdna reS‘«
Dg8-a8 mat.

ŽREB JE

TAKOLE

ra»

GRADE: ;f . ;

1. Jurič Igor, Šmartno ^

2. Lovše Tončka, Vade^’ 3P ji!

3. Godec Marko, Us J

IN ZDAJ SE NOVA N-

Litija,