37. številka.
V Trstu, v soboto 7. maja 1887.
Tečaj XII.
Opazke.
"Vsi dopisi ho pošiljajo uredništvu v ulici Torrente.12.Ysak list moro biti frankiran.
ltokopisi ne ne vračajo,
Inaernti (razne vrste naznanila in po-alaniee) m* zaračuniju po pogodbi ; pri kratkih oplnil» z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 nov
Naročnino, reklamacije in imernte pre-jonift opnvniitvo. ulica Torrente 12.
EDINOST
•Edinosti
izhaja dvakrat na teden, vs*ko sreio in soboto ob 1 uri popol udne.
9
Cena z a vse leto s prilogo 7 for , zm pol 3 for nov., za četrt letu 1 far. IS nov — Edinost brez priloge stane za celo leto O for., za pol leta 3 for., za četrt leta 1 for. {»O nov. — Posamezne številke se dobivajo pri oprav-ništvu, v proilajalnicah tobaka v Trstu po A nov., v G-orici in v Ajdovščini po M nov.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsl
»V edinosti je mofl«.
Iredenta.
Naj prevedemo tu majhen, navdušeni »članek iz rimskega časopisa „Diritto", kateri nam jasno kaže, kakih čutov je napolnjena ona avstrijska klika, koja vedno zija proti avstrijskej vladi, naj jej dovoli vse pravice, in kako je tej vladi zahvalna za privilegije, katere jej dovoljuje.
— „Ob 2x/2 uri šla so b trga sv. Ca-rola ai Catinari, razna vojaška in liberalna društva, da obhajajo na holmu Gianicolo slavni spomin 30. aprila 1849. Vkupe bilo je 10 zastav. Pred procesijo je godla občinska godba. Vsa vrsta, spremljana od jieštcvilne množice, pomikala se je proti vrhu Gianicolo in godba je svirala gari-baldinsko himno. Na ravnini pred cerkvijo, kder so pokopani v bornem grobu ostanki umrlih za svobodo Rima, procesija se je UBtavila in zastave so naredile krog okolo groba in ljudstvo se je gnetlo naprej, da vidi na grobnem spomeniku nek prav pomenljiv venec. Bil je narejen iz perja umetne lavorike s pozlačenimi jagodami, i na črnih trakovih, okrašenih z srebrom, bral so je ta le napis: „I Triestini, i Trentini c gl'Istriani ai compatriotti caduti nella difesa di Roma" (Trža-čani, Tridentinci in Istriani svojim za svobodo Rima padlim sorojakom). Ta napis je jako pomenljiv, v njem obstoje čuti bratov, ki t r p č in čakajo. Ta venec je bil položen užc v jutro, ne da bi ga bila policija odstranila, ki je sicer navajena pokončati vsak demonstrovalni venec ali trak. V imenu ostalcev in veterancev iz leta 1848. in 1849. je govoril profesor Clarici. Spomenol je slavni čin, izvršen na onem holmu v imenu Boga in ljudstva; poudarjal je vzlasti hrabrost junakov, k» so umrli, da oslobode Rim iz papeževe samooblasti in ki goje v prsih pravi čut čistega domoljubja mnogo različen od onega, nego ga goji večina ljudi dandanes. Govornik jo nadaljeval mej burnim odobravanjem ter navduševel mladino, naj bi dala Italiji vrednih mož, modrih in močnih rladalcov. Izrazil jo tudi željo — kar pa ni spadalo sem, niti ni opvavičeno — da bi se živeči rimski papež spravil z novo Italijo .... (Nikdar, odgovoril je nek glas.) in govornik nadaljujoč je izrazil željo, da bi vsi narodi imeli svoje naravne meje in papež bi mej njimi vladal v miru in z ljubeznijo, ter postal častitljiv in ljubljen ..... (Nikdar, odgovori zopet
PODLISTEK. Moralnost in plačilo dela.
(Dve, tri btistide slovenskim delavcem.)
(Dalje.)
Stari Rimljan, ko je bil še gospodar svoje volje, bil je gospodar vsega sveta, ali potem ko jo okusil ta žolč, ostrupil je sebe in potomstvo. Vzrok vseh nejevolj in radosti je človek sam. Za to so tudi Grki govorili silnemu Rimljanu, da so je samo zato ujunačil, ker je velikega Aleksandra 11. junija 431 v grob spravila mrzlica.
Tudi danes so ljudje, kateri životne stvari sodijo, luikor oni Grki! Ti velijo: sojeno mu je in jo obogatel; sojeno mu je in je propadel. To ni res. Bil je priden delavec in je obogatel, lenuh pa je propadel.
Priden delavec dobro pozna lastno odgovornost, ve dobro, da jo ona temeljni kamen ljudskega živenju, ponosa in kreposti značaja. Kdor ne spoštuje sebe in svojega poklicu, naj ne čaka, da ga bodo drugi spoštovali.
Da, delavce mora krepiti in buditi v vsakem podjetji navdušeno^1 do dela, kjer tega ni, tam je navadna mašina, katera se pri prvej priložnosti ustavi in zarujavi.
nek glas.) Govornik je končal z burnim ploskanjem ter položil na grob venec v imenu društva veteranov*. —
Do tukaj omenjeni rimski časnik. Izzivanje, pantomine, politično hujskanje, javno izraževanje sovraštva proti Avstriji je v Italiji na dnevnem redu. Činov, ka-koršnih bi vlada, zaveznica Avstrije, nikakor no smela puščati, je po Italiji dosti; in še celo javno se govori o nasprotnem duhu Avstrije.
Iridenti ni še glava strta, ampak ona je močna. Te nove baže nihilisti - iriden-tarji, ki se pri nas skrivajo, ter boje belega dne, organizirani so dobro in uganjajo ti svoje politične burke v Italiji sami. Zvezani so tesno z neodrešenci onstran meje, ter z njimi snujejo svoje pokonče-valne osnove, nadjajejoč se vedno, da bodo kedaj rešeni izpod težkega avstrijskega jarma.
Da bi svoje brate v Italiji k usmi-Ijenosti in dejanju prisilili, pošiljajo pretirana poročila od tukaj, navdušujoč jih, naj bi se kmalu na nje spominili. Še niso opustili upanja, da bodeta kedaj Primorska in Trident laška, ampak onih časov upajo si ktnalu, kajti zdi se jim sedaj čas ugodnejši in razmere boljše. Posedaj bilo im je možno resnici prah v oči metati, ter jo zakrivati. Delali so, kakor so hoteli, zatirajoč na papirju na Primorskem prebivajoče Slovane. Ali sedaj so se tudi zadnji jeli gibati. Osobito v Istri so zadnji čas napredovali in gotovo je uže, da o Istra za Lahone zgubljena. Ker ne morejo več resnico zakrivati, ker tega naroda na Primorskem ne morejo zamolčati, niti ga polaščiti, delajo sedaj na to — da Italija pride do odločilnega čina, da te dežole pod svojo oblast spravi. Vse njih težnje in delovanje obrneno je zgolj v to. In vendar avstrijska, in osobito primorska vlada te volkove v lisičjoj koži božka, ter jim dovoljuje vse, kar si le žele, v tem, ko v kot potiska zvestejši del prebivalstva, le njej vdane Slovane!
Gotovo je to rovanje tudi pri primorskih lahonskih listih in društvih očito in izzivajoče. Pri vsem tem pa vlada ok6 zatiska, ter noče o nevarnosti nič vedeti, ampak jo nekako prezira. Do kedaj bodo še take razmero trajale ?	S.
Kdor samo joče na nesrečo in uboštvo, ta se nikoli ne popravi, ta nikoli ne izide iz ograje, katera ga opasuje.
Napoleon I. je rekel, da vsak njegov vojak v svojem telečaku nosi maršalsko palico; a z večjo resnico se more reči, da vsak Človek ima v sebi pravo Kalifornijo sreče — a ta jo delo — in delom so dobi iz tako Kalifornije zlato bogatstvo; alem sluve in železo svoje moči.
Ves napredek civilizacije ni drugo, kakor plod dela posameznega človeka ali vsega naroda. Večkrat je potrebno, da se človek zamisli v prvi zakon narave — delo — in si dušo vprašuje: Koliko in koliko reči je v našej volji, v našem delu; potrebno je globoko kotko spustiti v morje lastne odgovornosti, če se hoče videti, kako je globoko in v kakšne kotove društvenega živenja pride ta kotva.
Takovo premišljevanje jači nas in dići, da smo ljudje, kateri hočemo delati, ljudje, kateri se vse višje vzdigujejo jk višavi piramide, na katori se blešči zlata jabolka z svetim napisom: „V delu je rešitev".
V završku ljudske naravo jo potrebno, da so zavedamo odgovornosti svojega dola in svojih misli, ni lepo, če jo drugemu zapustimo.
Prijatelj dela poroča: delo nas osrečuje in deli nam zadovoljnost. V resnici, delaven človek je srečen, in mora biti srečen, ko izvršujo prvi zakon morale:
Politični pregled.
Notranje dežela.
Poslanska zbornica je 3. t. m. nadaljevala razpravo o naslovu „dispo-zicijni zalog". Poslanec Fuss jo grajal razmero vlade k večini i nje postopanje z Nemci. Poslanec Grogorec je branil jezik in književno delavnost Slovencev ter zahteval, naj se jemlje ozir na narodne tir-jatve. Poslanec Suess je grajal včerašnje Taaffe-jeve izjave in politična naglašanja finančnega ministra. Govornik pravi, da narodnosto prašanje zahteva uže v soli posebno gojitev občnega državnega mišljenja. Poročevalec Matuš naglasa to, da je dokaz pravega vladinega programa uže to, da se je vlada k ljubu ostre in spretne opozicije uže osem let mogla vzdržati. Nazadnje se je sprejel naslov „dispozicijni zalog". Zanj je glasovala vsa desnica in en del Coroninijevega kluba, proti njemu pa oba nemška kluba, divji, demokrati, antisemiti in en del Coroninijevega kluba. Pri naslovu : „troški za oficijelno časnike", govori Pickert o hudej konkurenci, katero delajo neodvisnim časnikom oficijelni in oficijozni časniki, katerim se uredoma pošiljajo gotovi insemti in razglasi; on graja uredništveno vsebino teh časnikov, ter je zoper točko „zalog za oficijelno časnike", ker je to drugi dispozicijski zalog. Govornik so čudi, da pri nekaterih časnikih niso navedeni ni dohodki ni troški. Ministori-jalni svetovalec Freiberg pojasni, da omenjeni zalog nikakor ni dispozicijni, in da pri časnikih „Moravske Orlice" in „Trop-pauer Zeitung" niso navedeni ni troški ni dohodki, ker troške popolnoma pokrivata izdajatelja. Poslanec Pattai govori zoper Pickorta in priporoča podržavljenje insc-ratov. Potem se ta naslov sprejme, kakor tudi naslova „Correspondenz - Bureau" in „vrhovno upravno sodišče". Enako se po kratkoj razpravi sprejme poglavje „Do-kladi k skupnim zadevam". Poslanci Ver-gnni in tovariši interpelirajo zarad prepovedi naznanil tujih lozov v časnikih. — V seji 4. t. m. se je nadaljevala razprava o proračunu. Govorili so poslanci Kraus, Proskovec in Prade. Grof Taafte jo odločno zavrnol, da pri vladi neresnica vlada; nekatere zadeve se počasi rešujejo zarad mnogih instanc. Glede zdravstva vlada storf, kar spozna za potrebno, vendar morajo tudi občine kaj storiti. Izrek „češki urad-
delo. Pridnemu delavcu je vest čista in kateremu je vest čista, ta jo največji srečnik, pa bil najsiromašnejši. Nobena radost ni tako sladka, kakor delavčeva, ker si jo jo sam priskrbel; a tako tudi socijalno svoje stanje in čast na svetu.
Delavec se ponaša biserjem svojim — dobro odgojenimi otroki: on jih z veselim srcem gleda, ko se v vrtu igrajo; on jih z radostjo v prostem času pelja v daljne kraje; on veselo vabi udane mu prijatelje; njega sobana je odičena z odbranimi podobami in knjigami; on mora uživati slast poezije živenja; a kje je izvor sreče? V delu in samo v delu.
Pogodnost delavca se ne končuje uže tukaj: on jo šo bogat, a z svojim bogastvom moro pripomoči k napredku cvetoče prosvete, trgovine, znanosti in obrtnijc lastne domovine. In zakaj ne bi se takšen človek čutil srečnega?
Delo je koeficient, kateri v vsakem oziru vzdiguje veljavo posameznika, in v istem času i njegovo dostojanstvo. Delavci so drago kamenje naroda; vsi drugi so pasivni, večni in insolventni dolžniki. Ni li to največja radost, ojačiti, proslaviti lastni narod in njega živi in celoviti del biti?
Rekli smo. da z delom raste dostojanstvo posameznika, in s tem je nepobitno rečeno, da je morala naroda v intenzivnem delu; v njem se vidi lastna plača: neodvisnost in napredek.
Delo jo tako močno, da udarja po
niki" ni na mestu, v Avstriji so le avstrijski uradniki. Poslanca Knotz in Trojan sta bila izvoljena za glavna govornika. — V seji 5. t. m. se je nadaljevala razprava o proračunu ministerstva notranjih zadev; govorila sta glavna govorila Knotz proti in Trojan za proračun. Knotz je napadal ministerskega načelnika in češkega deželnega namestnika, obžaloval vedno preziranje Nemcev na Češkem, trdil, da Neirci morajo vladati Avstrijo in da ste notranja in zunanja politika v naskrižji. Poslanec Trojan pobija predgovornika, ki no spoštuje prve pravne zapovedi, priznanja meju-sobnih pravic. Predgovornik kričf o na-silstvu, njegovi ščuvalni govori pa dokazujejo, kdo se ima iskati želja po nasil-stvu. Trojan dokazuje, da se o pristran-stvu gosposk na Češkem ne more govoriti. Deželnega namestnika uprava jo popolnoma čista in zakonita ; prav tako vestno se dela pri nastavljanju sodnikov. Govornik dalje dokaže, da so bili prav pod vlado nemških liberalcev strankarski obziri merodajni. Govornik prosi minister-skega načelnika, naj bo Pragi dobrohoten, naj se mejni okraji bolj stražijo, da so zadržujejo skrajni elementi, naj so varuje češki narod. Naj se skrbf tudi za odgojo češkega naroda na Dunaji in v predmestjih, ker na Dunaji in v predmestjih jo več Cehov, nogo v Pragi in Brnu skupaj Nemcev. Poročevalec Zeithammer se jo v kon-čnej bosedi obrnol posebno zoper poslanca Knotza, katerega govor ni tak, da bi drugo narode prepričal o velikej izobraženosti Nemcev, ter bi zboljšal parlamentarno živenje. Posebno so konečne namere, navedene v Knotzcvem govoru, take, da se jim mora vsak avstrijski domoljub upreti. Potem se je sprejel naslov: „osrednje vodstvo". — V večernej seji se je razpravljal od gosposke zbornico za-vrnen carinski tarif. Trgovinski minister je zagovarjal od gosposke zbornice storjene preinembe, ki so bile naposled sprejete.
Naš finančni minister je razpisal 30 milijonov gold. zajma papirnate rente. Podpisalo se je okoli 90 milijonov in sicer dobri dve tretjini v Avstriji sami. Zajem je tedaj trikrat pokrit.
G u I i s k i deželni odbor je v seji 3. t. m. sklcnol, sklicati deželni osrednji odbor za sprejem cesarjeviča Rudolfa, da se napravi dotični program. V odbor so bili poklicani vsi cerkveni knezi, župana iz Levova in Krakova, načelniki
vseh žilah društvene organizacije; ta moč vplojuje krepost, nam užiga razbornost, ljubezen do domovine, obitelji, ljudstva; prijaznost, dobrotnost in sploh požrtvovalnost za razna velika načela svobode in napredka.
Priden delavec pozna politično ekonomijo brez branja knjig, pozna koristi napora in varščine. On ve brez čitanja znastvenih knjig raznih učenjakov, da zlato in srebro ne vzveličuje države, ampak delo nje prebivalcev. Za časa Kolomba je bilo v Španiji zlata in srebra brez mere
—	in zdaj? Zdaj je Spanjolec lenuh, ker ga je Amerika hranila. Spanjolec je z večjo naslado gledal, kako se divji bik z človekom bori, nego delal — in zato je danes na nižjej stopinji važnega evropskega koncerta.
Priden delavec prihrani del dobička za svojo prihodnjest, ker ve, da je dan
—	mladost, noč — starost; ve vse nejevolje in bolezni. A kaj razsipalci? Oni pomagajo bandi parazitov in lenuhov, kateri so narodu resnični vzrok nemorale, kateri sramotijo z vsako svojo stopinjo velečastni pomen človeka, kakor uda socijalne organizacije. Živenjo lenuha jo kalna voda, vsak dan motnejša in nevarnejša; živenje pridnega delalca je hiša, solidno sezidana, katere temelj je varen, ker to živenje se opira na ekonomijo in varčnost*
Lenuh dela sem pa tam kakšenkrat,
raznih okrajnih zastopov in drugo odlične osobe.
H o h e n w a r t o v k 1 u b je sklenol isključenje poslanca Gregorca, ker je proti določbi klubovih pravil interpeliral vlado zarad imenovanja krškega pokneženega Škofa dr. Kahna, pa ni prej klubu tega naznanil. Slovenci pri tem sklepu niso glasovali. Nazadnje pa ae je določilo, da se Gregoree v klub zopet sprejme, ako za to prosi in zagotovi, da vprihodnje ne bo ravnal zoper klubova pravila.
Biskup S t r o s s m a v e r, ki je tudi bosniški vladika, pripravlja se na popotovanje po Bosni in Hrcegovini, potem pa bode popotoval tudi po Dalmaciji in pri tej priliki obišče črnogorskega kneza.
O g e r s k i državni zbor se neki se ta mesec razpusti in razpišejo se nove volitve. Cesar razpusti zbor s prestolnim govorom. Po deželi se agitira uže zdaj za nove volitve, posebno marljiva je ogerska delalska stranka, ona agitira za splošno volilno pravico. Deželni zbor ogerske de-lalske stranke se je namreč nedavno izrekel za splošno volilno pravico in vsled tega je osrednji odbor aklenol, delalcem po deželi naročiti, naj po vseh krajih sklicujejo tabore i na dnevni red stavijo točko o splošnej volilnej pravici. Dalje se pošlje kandidatom vseh volilnih okrajev okrožnica, v katerej se jim bo naročalo, naj splošno volilno pravico sprejmejo v svoj program.
Hrvatski sabor Re skliče še koncem tega meseca, ali pa začetkom junija v kratko zasedanje, potem pa se razpustf in razpišejo se nove volitve, Vnanje dežele.
V Srbiji se v zadnjih časih politične stvari nekako mešajo in preobračajo. Srbski kralj je več let tiral madjarsko politiko, katerej je bilo ljudstvo nasprotno; a kralj se za to ni dosti ni malo ni brigal, ampak zaduševal je z svojimi privrženci vsak nasproten pojav strogo in večkrat celo s kruto krvavo silo, pred katero celo ljudski zastopniki niso bili varni; kralj je postopal sainooblastno, a kaže se, da ga je oblast prevarila in zapustila, da so njegove moči nasproti ljudskej volji preslabe, ker zadnji čas kliče kralj na vladino krmilo može, ki nemajo madjarskega, ampak slovansko mišljenje. Srbska politika je bila v zadnjih letih protivna Rusiji, zdaj pa se ponujajo ministerski sedeži možem, za Rusijo unetim in celo srbska kraljica pojde neki na južno Rusko, da pozdravi rusko carsko obitelj, ko bo ta po teh krajih popotovala. Vzrok te promembe v politiki nam sicer ni znan, ker visoke politike obraz je navadnim ljudem zagrnen; mislimo pa, da je kralj sam spoznal,' da protinarodna politika ne prinese sreče ljudstvu in tudi kraljevega prestola ne utrdi.
Bolgarsko prašanje se zdaj razpravlja mej rusko in turško vlado; Rusija je predlagala, naj Turčija na podlogi sucerenetetnih svojih pravic postavi začasnega vladarja na Bolgarskem, ki bi sestavil novo vlado in razpisal volitve v veliko sobranje; Turčija pa zahteva, naj Rusija naznani svojega kandidata za bolgarski prestol.
Ruska vlada je razpisala 100 milijonov rubljev zajma v domačej državi,
more se primerjati slepej kokoši, katera po nakl jučbi najde kakšno zrno.
Pridnemu delavcu sta previdnost in postojanost pravi običaj živenja in vodnici v vsakem podjetji. — Prevideti in proračunati, kateri teh dveh potov nas privede v varno luko živenja — to je pravi problem rabe moči, to je preraču-njanje dela in dobička, to je dejanska matematika živenju in socijalnim prikaznim; in kdo more vse to doseči? Le tisti, kateri svojo moč dobro omeri in jo v redu rabi. —
V knjigi „Otačbina (domovina) i obitelj" beremo: „Ko velimo pravica in dolžnost, na soživenje. na sodruženje. No, zdaj, kaka reč je to, katera vresničuje in krasi soobstanek, soživenje in sodrugo-vanje? Katera beseda je, katera nam to reč izrazu je v popoln ej resnici in moči? Ali se varamo, ali pa je to ona beseda, na katere zvok ni srca, katero se ne vzburka in vznemiri; ni žilice, katera ne vzdrhta, ni plemenitega čustva, katero se ne prebudi, poezije, katera se ne vzvisi; sladke melodije, katera ta zvok nadmaši in zvlada — in ta beseda je: Domovina. Domovina je najdovršeneje oživljenjo pravice. najčisteje vresničenjo dolžnost: — in prigovora ne boje se, pravimo: največja oblika, v katerej so osebljene vse znanosti morale in pravice."
(Konec prih.)
ter se ni obrnola na zunanje trge, in vendar ste se podpisali dve milijardi, tedaj 20krat več. To je pač neovržljiv dokaz, da ruske razmere niso tako črne, kakor jih slikajo nemški časniki.
V	italijanskem državnem z b o r u je 3. t. m. aahteval vojni minister 15 milijonov izvenrednega kredita za vojsko.
Iz Alzacije se poroča, da je novi deželni namestnik prinesel iz Berolina ukaze, po katerih Re v Alzaciji in Loreni uvede železna strogost, ako se Francozi le malo ganejo. Razpuste so vaa društva, katera Nemcem ne dopuščajo vstopa, poleg tega pa se ima vpliv francoskih dostojanstvenikov s tem zatreti, da se ti iz dežele izženo.
O avfganskem prašanji se iz Petersburga poroča, da se angleški poslanci z rusko vlado ne morejo porazumeti zastran mej, ker se obe stranki stanovitno držiti svojih načel i nobena neče ni za las odjenjati. Vse kaže, da bodo pogajanju zopet brezv8pešna.
Iz Krete se 3. t. m. poroča, da se je razpor polegel, ter se je nadejati, da se red k malu zopet povrne. Nemir je vstal zarad tega, ker so Turki neko krščansko deklico ugrabili in odvedli. Konzuli so prepir poravnali.
V	zgornjem Egiptu so so zopet Mahdijevci in egiptovski vojaki spopadli. 27. aprila je bil pri Sarasu mej prednjimi stražami vroč boj. Prišli so drviši iz Fir-keta ter zftsedlitamošnje zapuščene egiptovske utrdbe. Polkovnik Chamride je zbral precej vojske ter jih napadel. Arabci so zgubili svojega vodjo Nur-al-Kanzi, 10 praporov in 150 mož, druzih 50 je bilo pri proganjanju ubitih. Egiptovska vojska je zgubila 40 mož ; Arabci so gotovo hoteli zasesti Vadi-Halfo. Pri tacih okoliščinah pač ni upati, da bi angleška vojska zapu-pustila Egipt.
DOPISI.
V Tretu, 4. maja. — (Razn e s tvari). — Narodni slov. denarni zavod je postal v Trstu že potrebna stvar. — Sklicalo se je pred časom v Trst mnogo rodoljubov, in izvolil se je odbor, kateri ima nalogo vse potrebno učiniti, da se narodni slov. denarni zavod napravi. Kolika je potreba enacega zavoda v Trstu, mislim, ni treba mnogo dokazovati. In pomisliti je treba, da je v Trstu Slovencev več nego v Ljubljani, in mislim toraj, da bi se mogel enak zavod med 40.000 slov. prebivalci (živečimi v mestu in okolici) Častno vzdrževati. Ako pomislimo še, da obstojijo že v Gorici, v Celji, Kopru itd. slov. narodni denarni zavodi, čuditi se moramo skoraj, da se v Trstu o tem še le govori! V mestu Trstu pa no bi zadostovala preprosta hranilnica. Treba bi bilo že „narodne banke", morebiti po vzgledu „Banca popolare Trie-stina"?! — V Trstu imamo že nekaj narodnih društev, katera bi so morala krepko združiti v delovanju z bodočim denarnim zavodom. A no le v mestu, tudi v okolici je mnogo društev, za katera so niti „med svetom ne ve". Razen znanih obrtnih društev nahajajo se še majhna podporna in pogrebna društva, katera ob stojijo že mnogo let in imajo že „na tisoče" kapitala. — Vsa ta imenovana društva morala bi se odločno nasloniti ob narodni denarni zavod.
Po mojem menenju bi dobro bilo, da bi se odbor za ustanovitev narodnega denarnega zavoda pomnožil, in sicer z številom nekaterih okoličanskih „narodnih odličnjakov". To bi veliko bolj vplivalo na ljudstvo. — Moje menenje je, da bi imenovani odbor (med katerim so častivredni gospodje), sklical odličnejše rodoljube iz mesta in okolice še enkrat v posvetovanje. Povabila naj bi se na pr. pred-sedništva raznih okoličanskih društev in razni veljaki, in tudi zunaj okolice.
„Domača roba je najboljša", pravijo okoličani, in potreba je toraj, da se narodni (t. je domači) denarni zavod vendar le uže ustanovi. V odboru enakega zavoda sedeli bodo „domačini", katerim se bode lahko zaupalo. Srednji stan je v Trstu po večini alovensk, kateremu bi gotovo enak zavod ugajal. Jako dobro bi bilo, da bi bodoči naš denarni zavod izdal menjice po 50 fr. kakor na pr. „Banca popolare Triestina". — Prav pri omenje-nej „lahonskej ljudskej banki" nahajamo imena prvih okoličanskih posestnikov, kateri so zdatno pomagali, du ae je ta banka močno utrdila, in — gotovo ne na čast naroda in — Avstrije. — A čuditi se ni radi tega našim okoličanakim veljakom, kajti dosedaj ni bilo še našega narodnega denarnega zavoda, in morali so toraj k tujemu pristopiti. Enak slovenski narodni denarni zavod razvil bi se Sčasoma v cve-
točo banko, pri kojej bi se tudi bratje Hrvatje posluževali. Radi tega in radi „vzajemnosti slovanske" bi dobro bilo po mojem menenju, da bi se v enakem zavodu hrvatsko uradovalo. Gotovo je, da bi dotične osobe tudi domače (slovensko) popolnoma razumele. — Ako na pr. Fur-lani v i tal. jeziku občujejo, čemu ne bi
Slovenci v hrvatskem?!
*
* *
Nahajajo se v tržaškej okolici mladeniči, kateri so pri c. kr. vojni mornarici služili. A mesto da bi se ti mladeniči pri vojakih navzeli vojaškega duha, navze-majo se menda iredentarskega. Krivo je pa temu največ to, ker ima žalibog! ital. jezik pri slavnej našej vojnej mornarici preveč veljave. Smešno je videti enake mladeniče, ko pridejo na odpust po prvem letnem bivanju v Pulji. Držijo se že, kakor bi slovensko pozabili, in žlobudrati začnejo v onem jeziku, za katerega je znani Oberdank „mučenik" postal! Babajo se še ti mladeniči z grozovito ital. kletvino, katera hvala Bogu ni navadna v narodu našem. — Omeniti mi je pa, da treba računiti z izjemo, kajti i pri mornarici nahajajo se nekateri hvalevredni mladeniči, kateri svojega naroda ne pozabijo. — Zgoraj imenovani mladeniči jemati bi morali izgled od slovenskih vojakov v Krernsu. (Na Nižeavstrijskem). Ti vojaki (ženijci) so daleč od domovine svoje, med trdimi Nemci, a vendar ne pozabijo domovine sv*je in svojega materinega jezika. — Dokaz temu so največ zabavni večeri društva „Pobratimstva" v imenovanem mestu, in o teh večerih pisali so mnogi slov. listi, — pisala je tudi „Edinost", in pisali so tudi nekateri „nemški listi". Kakor nam je iz gotovega vira znano, zapustil jo koncem meseca marcija predsednik zgoraj imenovanega društva g. Mar-telanc Krems, in šel na južno Tirolsko, kjer »e delajo ob meji terdnjave, v slavo in obrambo našo Avstrije. — Pri tej priložnosti priredili so mu udje „Pobratimstva" „zabavni večer" dan pred odhodom. Pri večeru bila sta med drugimi podčastniki tudi vrla narednika (feldvebla) Jane-žič, in Krczau. — Pele so se pri imenovanem večeru „same izborne pesmi" in čas jo le prehitro minol. G. narednik Ja-nežič napil je na zdravje g. Martelanca predsednika društva — in rekel je, da je ponosen, da je bil i on učitelj v onej šoli v katerej je bil g. M. prvi med Slovenci in ital. (1. bataljona). — Upamo da se bodo vedelo „Pobratinstvo" i sedaj častno obdržati, ko je predsednika izgubilo, in ko je tudi tajnik g. Mercina šel za par
mesecev v Gradec.
* *
*
Kakor je čitateljem „Edinosti" znano, trudi se znani barkovljanski „Statthalter", da bi ustanovil v imenovanem selu italijanski razred. — Ko bi na pr. tamošnji prebivalci prosili za slovenski razred, rekli hi na magistratu, da imajo že tako preveč stroškov z okolico! — Sedaj pa nam sami ponujajo ital. razred le zato, da bi jim služil v poitaljančevanje. Po vrlem bar-kovljanskem g. župniku prosili so Bar-kovljani nedavno, da bi jim magistrat dovolil podporo, ko se je mislilo, da se bar-kovljanska cerkev prezida. „Slavni Tržaški magistrat ostal je pa gluh", in dovolil ni nobene podpore, — Ob tej priliki se gotovo ni barkovljanski „nebojsega" na magistrat potrudil, da bi stvar priporočal. — Iz vsega se pa vidi, da magistrat dela le za poitaljančevanje okolice, in da pri tem ne gleda na nobene stroške. Barkovljani! pomislite, da se je Bog pred častil, nego je magistrat okolici italijanske razrede vsiljeval! Barkovljanom je potreba v prvej vrsti cerkve, in potem še le šole, v katerej naj se pa v domačem jeziku uči. Drugači so gotovo vsi Barkovljani zadovoljni z dosedanjo dvorazredno šolo. — Magistrat se svojim vsiljevanjem ital. razredov še to doseže, da bode vsa okolica Rojančane posnemala, ter rajši za nemške šole prosila, nego bi pustila, da bi njihovi otroci v italijanskih šolah vero in narodnost zatajili. — Kakor jo znano, podpisoval je po Barkovljah tamošnji „nebojsega" za italijanski razred. Podpiše to prošnjo gotovo nekaj privržencev njegovih, in priprostih nevednežev, ali še celo nekateri „ala puro sungue Fragola!" — Čuditi se jo kako more tujo človeče v Barkovljah toliko časa ukazovati, V Barkovljah je mnogo sposobnih mož za župane, pravih domačih mož, in to „na zgornji", „spodnji", in „stari cesti". Barkovljanski rodoljubi in veljaki! Čas jo že, da spravite iz svoje srede „bivšega kelnerja", in izvolite za župana moža, kateri bode imel druge misli po glavi, kakor ustanovljenje ital. razredov! — Barkovljanski rodoljubi so istinito na magistratu že pro-
testovali proti onemu človeku, ali zastonj. V svojej vasi imajo še vedno za župana tujca, kateri se največ od tega živi, da ljudem žganje prodaje. In to človeče so še po koncu nosi — češ „kdo sem jaz"! Kakor je imenovani človek prošnjo za ital. razred naredil, takč naredite, vi barkovljanski možje prošnjo „in podpišite jo vsi" — prošnjo da se ta mož od službovanja svojega odpravi. Obrnite se na vlado, in ona vam gotovo pomore. — Okoličanom gode se strašanske krivice od strani vsemogočnega magistrata. — V Barkovljah so tako na. pr. nekateri možje prosili za reguliranje necega potoka, (kateri teče blizo mlajše Barkovljansko ladjedelnice) prosili so mnogokrat — a zastonj. Ob velikih povodnjih trga jim imenovani potok cele kose vinogradov, in to je Barkovljanski Capovila sam videl. Zato naj se gre potezat na magistrat in ne za nepotrebni italijanski razred! — Tega razreda ni nikdo prosil, in ga tudi treba ni, a vondar je magistrat pripravljen šteti „tisočake zato". Za popravo in reguliranje malega potoka, ki ob povodnjih vinograde trga, nema krajcarja, in vendar so za ono reguliranje dotični posestniki mnogokrat prosili. Barkovljani, in okoličani sploh morali bi vendar le uže sprevideti, da jih ima magistrat v resnici „za sužnje"! — Tabora jo treba v okolici!	X.
Iz Buzeta 6. maja. [Izv. dop.j S ponosom moremo zaklicati: „Zmagajo naša!* Raja se jo svojega jarma otresel in pokazal svojim tlačiteljem, da jo prišel tudi za Buzet čas svobode in samostalnosti. — Seveda so naši protivnici napenali vso žile, da ubogi narod tudi zdaj prevarijo, kakor se jim je bilo to uže tolikokrat posrečilo,
Kraševcem so posebno svetovali, naj k volitvam nikar ne pridejo, ker bi bil to le izgubljen čas, kajti južni del občine glasuje samo za italijansko stranko. — Nasprotno pa so se v dolnjih delih ljudstvu rotili, da Kraševci gotovo no pridejo k volitvam, toraj hrvatska stranka mora podleči. Takih sredstev se služi naša italijanska gospoda in zraven tacih pa se poprime časih še gorjih, kajti „plemenita* svrha dovoljuje vsako orožje. Tudi Vi, dragi bratje Primorci, poznate to orožje, poznate ga morebiti še bolje od nas samih, — ni treba tedaj, da bi vse posamezne nesramne agitacije posebno našteval. Vsaj se nam sedaj ni treba več bati, toraj: „Requiescat!"
Dolžnost mi je pa, da Vam vsaj v dopolnitvi svojega pisma o vspehu volitev v 3. razredu javljam tudi konečni popolni rezultat.
Naših volilcev je glasovalo dno 27. 28. in 29, aprila 293 in protivnih samo 101. Tako smo slavno zmagali tudi v drugem razredu. — In zdaj naj bi bili izgubili pogum proti kandidatom I. razreda, proti takozvanoj „intiligenciji" in kapitalu? Ne! ako ima biti zmaga popolna, treba je streti zmaju tudi glavo in to so vrli naši volilci spoznali. Slava jim!
Imeli smo ae sicer pravega „zmaja" lotiti, ali vendar so vrli naši kandidatjo prodrli s 50. glasovi večine. Snmo eden kandidat protivne stranke je bil enoglasno izvoljen in ta je bil — čujte in strmite — vrli naš rodoljub, Čestiti gospod Fran Flego, brez katerega se še celo naši sovražniki niso upali na boj. Tako dobro poznajo priljubljenost tega gospoda in njegovo ime jim je bila zadnja bilka, koje so so oklenoli, da preslepijo narod. Taka taktika pa nam jo zopet dokaz, kako troh-nel je bil uže „prestol" buzotsko „gospode", da ga jo mislila celo podpreti z narodnim stebrom!
„Tužna Istra" so budi! Trdnjave nasprotnikov padajo druga za drugo in ni daleč čas, ko so bode čutil domačin na svojih tleh in ostale „paSe" (Irredentovce) potira tja, kamor spadajo: v obljubljeno deželo onkraj morja.
Slednjič pa mi izvolite, gospod urednik, da izrečem na tem mestu javno svojo zahvalo v imenu vseh svojih soinialjencev dičnej „Našej Slogi", katera je se svojim trudopolnim delovanjem ogromno pripomogla. da ae prebudi „tužna Istra" iz svojega spanja. — Naprej tedaj pod njenim gaslom in konečni splošni vspeh je gotov!	Domoljub.
V Gorici, 2. maja. — Da Gorica ni laško mesto, razvidno je vsakemu koj ko vanjo pride, kajti uže vnunja oblika mesta nema nič laškega na sebi in isto tako ponuja mu prepričanje, da Gorica ni laška, govorica njenih prebivalcev. Kolikor toliko vodo tu vsi stalno ustanovljeni tudi slovenski dijalekt. Resnica je pa vendar, da je poturica mnogo slabejši od Turka
in ta resnica očita je tudi pri tukajšnjih Iahonih: — pravega protiavstrijskega la-honskega menenja napolnena je le uboga zapeljana mladina. V svojej neskušenosti daje se tirati do prevelike navdušenosti, katera se čestokrat spremeni v velik političen greh. In res, meni se povsem zdi, da Gorica šteje mej svojo neizkušeno mladino mnogo golobradcev, izzivanih in našču-vanih po Iahonih iz druzih lahonskih krajev po Primorskem, ki skušajo zadnje v činih in nasprotstvu Avstrije in slovanskega naroda posnemati.
Da se ti rovaši boje na svetlo, gotovo je, kajti usoda enakih političnih mešalcev je poznata. Pri vsem tem so pa, kakor smo uže opomnili, v zvezi z drugimi lahoni, s katerimi uganjajo svoje pantomine. * # *
Včeraj so imeli v Rimu veliko slav-nost, namreč obletnico od 1. 1849, in spomin peščice laških junakov umrlih za svobodo Italije in zakopanih na rimskem holmu Gianicolo ; na tem holmu, na grobu umrlih obhajala je Iridenta veliko slavnost, po-čestivši grob umrlih z venci. Mej drugimi se je videl na grobu tudi venec, podarjen od lahonov iz Primorske, Tridentinskega in Dalmacije, koji se vsi na napisu imenujejo compatriotti.
In ta izzivajoči venec je laška policija pustila ne da bi bila ga odstranila! Lahoni vporabijo vsako priliko, da le morejo izraziti svoje čute in sovražne misli. I zdela se jim je to ugodna prilika in rimski in sploh laški listovi sedaj pisarijo na dolgo in široko o tej slavnosti in pomenljivem vencu.
Tudi Corrierova uredniČica neki od radosti pleše meneč: k malu pride Mesija v podobi laškega kralja ter nas spravi pod svojo oblast! Ako bi so bilo kaj tacega prigodilo mej dvema druzima državama, koj bi to smatrali kot dovoljni uzrok za vojno in maščevanje, a dunajska vlada, čeprav vidi vsa ta izzivajoča dejanja, čeprav so jej znani čuti laškega, po njej vladancga prebivalstva, pušča pri vsem tem stvari pri starem ter v prvej priliki najbržo dovoli lahonom mnogo več, nego jim pripada, namreč — laško univerzo v Trstu (Ne boš Jaka — Stavec.) ter jim da priliko, vaditi se tem bolj v sovražnosti do Avstrije in Slovanov! (Konec prih.)
Domače vesti.
Dosedanji glavar v Pazinu, grofMan-zano, pravičen in vesten zastopnik vlade, pojde v pokoj zaradi bolehnosti. Na njegovo mesto pride v Pazin kakor voditelj glavarstva, c. kr. okr. komisar v Gorici, g. Josip pl. Fabris, kateri bode, kakor nam znano, vredni naslednik g. grofa Mau-zano. Zadnjemu želimo, da ga Bog še mnogo let zdravega ohrani.
t Josip Pristov, umirovljen duhoven tržaške škofije, je umrl 4. t. m. v Trstu. Čutil je vedno toplo za svoj slovenski narod, zatoraj obžalujemo iz oelega srca njegovo smrt. Lahka mu zemljica !
t Gospa pl. Ana Reinelt jo pre-minola 4. t. m. po dolgotrajnej bolezni v Trstu. Pokojna jo bila mati predsednika tržaško trgovinsko in obrtne komore, barona Karla Reinelta, ali bila je tudi prava mati sirotam in siromakom. — Posebno pa jo izgubila ž njo veliko občina Sežanska, kjer je zadnji večkrat čas prebivala in, kakor smo poročali, veliko dobrega storila. Kako je bila radi njene ra-dodarnosti splošno priljubljena, to jo dokazal včeraj velikansk pogreb, katerega so ni vdeležila samo vsa tržaška gospoda in oblasti, ampak na tisoče ljudstva jo spremIjevalo svojo dobrotnico k večnemu pokoju. — Nebrojeno število krasnih vencev je sledilo mrtvaškemu vozu, katerega je spremljevalo 39 duhovnikov, na čelu preČ. g. profit in konzistorijalni sovetnik dr. Ivan Sust do nove cerkve sv. Antona. Ranjka bode živela dolgo v hvaležnih srcih ubožcev. — Naj počiva v miru!
Spremembe v duhovščini. Preč. gosp. Martin Prenc, upravitelj župe v sv. Ivancu, je imenovan župnikom; preč. g. Franjo Repič, kapelan u Borutu, je umirovljen. — Razpisano jc prazno mesto kurata pri sv. Antonu pri Kopru do 10. t. m.
Sv. birmo bode delil presv. g. škof, dr. J. Glavina 22. t. m. v Dolini. 23. v Ric-manjih, 25. v Katinari, 20. junija v Ko-staboni, 21. v Pomjanu, 22. v Maresijn in 23. v Truškah.
Izlet v Gorico in na sv. Goro. Jutri točno ob 5Va odrine zabavni vlak v Gorico. Do danes opoludno se jo oglasilo okolo 400 udeležnikov. Listki pa se bodo povsod šo prodajali do danes zvečer ob 8. uri. Prodajali pa se bodo listki tudi jutri zjutraj na železniški postaji, pa
le omejeno število (okolo 100—150), zato je najboljše, da si potniki preskrbe listke uže danes. Nadalje je treba, da potniki pridejo na postajo uže ob 5. uri, da se vsi v pravem času vkrcajo, ker vlak no bode Čakal niti sekunde. Listki za obed v Solkanu po f. 1.— se prodajajo v uradniji delalskega podpornega društva in v prodajalnici g. A. Žitka, Corsia Stadion 1. Vlak odide pri vsakem vremenu; sicer pa prorokuje Mathieu de la Dromc za jutre lepo vreme.
Glavni napis na postaji herpeljske Železnice bode nekda le nemški in italijanski in je bilo to nekda določeno uže v začetku. Postranski napisi so uže tudi slovenski. Sicer pa prosimo poslance, da tudi v tem obziru ministru rečejo, da se drži obljub Taaffejevcga ministerstva.
Avstrijsko-ogerski Lloyd. Ministeri-jalna komisija, sestavljena iz zastopnikov avstrijske, ogerske in skupne vlade, ki je določila pogoje, pod katerimi naj bi se pogodba z Lloydom ponovila, snide se 15. t. m. zopet, da presodi novo pogoje, katere je vložil upravni svet avstrijsko-oger-skega Lloyda. Vlade so to pogoje uže pretresle ter Lloydovemu upravnemu svetu zaupno naznanile, da jih ne morejo sprejeti. Komisija tedaj oficijelno izreče, da se pogoji ne sprejmo in povabi Lloydovo upravo, naj predloži nove pogoje, ali pa takoj začne daljša pogajanja z Lloydom. Gotovo je pa uže, da ta stvar v tem zasedanji ne pride več v državni zbor.
Nemške parniške vožnje mej Trstom in Aleksandrijo se neki popolnoma odpravijo in nadomestč z vožnjami Brindisi-Port-Said. Vshodnje-azijatski in avstralski parniki pa bodo imeli pristanišče v Genovi. Dotična predloga se uže te dni podti zveznemu svetu. Nemški parniki so v Trstu dobivali jako malo blaga, popotnika pa niti enega ne.
Lahonstvo. Ljubeznjivi „L' Indipon-dentctt jo bil zadnji čas nekoliko poparjen, ker se je bil uže čestokrat opekel, kajti skušnja človeka uči. Te dni je pa zopet izlil svoj davno zadržani strup na Slovencev članku „Marea slovena", v katerem napada na navadni način poslanca Nabergoja in dr. Tonklija, katera sta bajo na čelu „eksaltiranih agitatorjev* za poslovenjenje Trsta, Gorice in Istre. — Zadela ga je pa tudi sedaj navadna osoda, kajti državno pravdništvo ga je bilo zaseglo. — Soveda ga jo to še bolj razka-čilo in na vsak način je moral svojemu srdu zadovoljiti. — Prinesel je tedaj včeraj nov Članek „Pellogrinaggio sloveno" v obliki dopisa iz Gorice, v katerem pripoveduje svojim strmečim pristašem, da priredijo mišljcnci hiperboličnega slovenskega kraljestva v nedeljo „ćirilično slav-nosttt pred durmi italijanske Gorice, tako rekoč „tabor pod navadno zastavo". — Razlaga, da je pripravljen za to demonstracijo poseben vlak za „sokolante" in razne „citaonize44.
To pa vse še ni nič. Najlepše je to, da se v svojej zanikarnej nesramnosti obrne na oblasti kričeč: Nabere se v blaženem našem italijanskem mestu veliko število Nabergojcev in Tonklijcev. Pride, kakor po navadi (PP) do izgredov in demonstracij, zatorej naj bi slavna vlada uže o času pripravila vse potrebno, da se enake izjavo brezobraznežev zabranijo (!) Nas more samo veseliti, da celo „L' ln-dipondonte? priznava obilno število Nabergojcev in Tonklijcev, ter da mu slaba vest pred njimi ne daje pokoja. Kričanje njegovo pa se obsojuje samo ob sebi. — Ce je treba koga stražiti, da ne napada, so to Irredentarji, nas Slovencev se pa nema bati nikdo, še nikoli nismo mirnih ljudi napadali, pa jih tudi ne bomo. Zagrizli lahoni skoro več ne vedo, kako bi nas Slovence spremili prav hitro iz tega sveta. Naj se potolažijo; k leti jim no bomo več strahu delali, romali bomo v balonih na Sv. Goro, da no razdražimo živcev goriških rudečkarjev.
V tolažbo pa rečemo goriškim lahonom, da se udeleže vlaka v Gorico tudi nekateri pošteni Italijani, ki so bodo prav dobro čutili mod Slovenci.
Tržaška umetnijsko obrtna razstava jo sedaj odprta od 10. ure zjutraj do 5. uro popoldne proti znižane]' vstopnini 20 kr. Občinstvo jo obiskuje jako živahno.
Tržaške novosti:
Samomori. Marija Mazzutti, stanujoča t hiši št. 15. ulice Riborgo je imela nek mali prepir so svojim soprogom ter jo vsled tega sklcnola se umoriti. V četrtek popoldne jo skočila nesrečnica iz okna tretjega nadstropja na dvorišče in obležala mrtva. Nesrečen soprog je pri-hitel takoj na mesto, se vrgel na ljubljeno krvavečo — a mrtvo soprogo in si jokajo pulil laso — toda prepozno. Edina
tolažba mu ostane 18 mescev staro Ijubez-njivo dete. — Včeraj pa je skočil iz okna svojega stanovanja v 2. nadstropju hšt. 6 ulice Fortino, 72-letni Severij Germano. Bolehal je dolgo časa na neozdravljivej bolezni, koja ga je konečno priterala do samomora.
Povozil je neoprezen kočija/, v četrtek 11 letnega Ilumberta Vidali. Deček je bil k vsej sreči le nekoliko poškodovan, vender pa so ga odnesli v bolnico.
N agla smrt. Davkarski umirovljeni uradnik g. Anton Petek iz Pazina se je sprehajal predvčeraj po ulici Barriera vecchia, ko ga je naenkrat napadel silen kašelj spojen s bljuvanjem krvi. Opazil je bolnega uradnika nek trgovec, koji ga je takoj odvel v svojo prodajalnico, ter mu ponudil vode in soli in poslal takoj po zdravnika. Pomoč pa je prišla prekasno, kajti bolnik je bil uže mrtev, ko je prihitel g. dr. Fcrra. Prenesli so mrliča na stanovanje v ulici deli' Olmo št. 2.
Pogozdovanje Krasa. Lanjsko leto je oddredilo ministerstvo, da se vpotreblju-jejo k delu za pogozdovanje Krasa kaz-nenci. Ta poskus se je tako dobro obne-sel, da je uže ministerstvo odredilo potrebno, da so bodo lotos odposlali iz kaznilnic v Ljubljani, v Kopru in Gradiški kaznenci na Kras. Koj ko bodo dotični proračuni gotovi in priprave dovršene, bode se delo začelo.
Policijsko. Javni sluga Marko P. se je stepel v ulici Donotase slugo Franjom Visintin. Ker sta bila oba pijana, imela sta po starej tržaško-italijanskej navadi takoj nože v roki. P. je ranil Visintina na hrbtu, da je moral v bolnico, junaka Marka pa so deli pod ključ.
Sodnijsko. Neki Ivan Bradas, koji je bil obtožen, da je ukradel gosp. Bran-dolinu v mesecu februvarju razna oblačila, jo bil v sredo pred sodnijo, Za pričo je bil pozvan Anton Schubart (gotovo ne potomec slovečega glasbenega skladatelja) koji je pod prisego ravno nasprotno izrekel, kar jo bil v prvem svojem zaslišanju tudi pod prisego izjavil. Državni pravdnik je toraj predlagal, da se priča obtoži krivega svedočenja pred sodnijo ter so vsled tega Schubarfa takoj zaprli. — Končna obravnava je bila tedaj predložena. — Rudolf Čibej, star 22 let, rodom iz Ajdovščine, je bil obsojen radi tatvino na dve leti težke ječe, ker se mu je dokazalo, da jo ukradel dno 2H. marca perici Vecchiet perila v vrednosti 35 gld. 50 kr. Po prestanej kazni ima priti pod policijsko nadzorstvo. — Mornar LJoydovega parnika „Vonviirts", kateremu sta dva drugova dala v pohrano med potjo iz llonghonga iznos 78 gld. 62 kr., jo porabil denar za se. Dobil je radi proneverjenja (i mesecev težke ječe.
Lesna trgovina na Reki se je v zadnjih letih silno povzdignola, tako sicer, da je Trst večinoma uže prekosila. Kar so tičo trdega lesa in dog, zgodilo se je to uže brez dvombe, pa tudi mehki les se vedno bolj na Reko obrača, z Ogerskega, iz Erdelja in Galicije gre uže skoraj ves les na Reko. Lansko leto se je z Roke po morji izvozilo 33.5 milijonov dog, 2,492.000 mehkih in trdih žaganic, 2,534.000 tavolet in 1,416.000 parket.
Poštne hranilnice iincle so meseca aprila sledeči promet. Vplačalo se je v hranilničnem oddelku f. 1,202.595, v me-njičnem oddelku f. 48,568.111; izplačano pa je bilo iz hranilničnega oddelka for. 1,134.575, po menjičnem oddelku pa for. 49,238.526.
Volilni shod. Vse p. n. društvenike „Slovanske čitalnico" vabi k volilnemu shodu v ponedeljek dne 9. maja ob 8. uri zvečer v društvene prostore — „Volilni odsek",
Telegram „Edinosti".
Dunaj 6. maja. Slovanski poslanci, podprti od cele večin* vložili so po poslancu Naber^oju interpelacijo na naučnoga ministra zaradi n5n*ga jezika na obrtnej Soli v Trstu in so praSali ministra, ali misli na '»menjen^j Soli vpeljati tudi slovenSčino kakor učni jezik.
Tržno poročilo.
K»va — cene vsaki dan više. Danes stane kava Moka f. 135-133, Ceylon plant. f. 115-140, Portori.-co f 115-132, S.Dondnpo f. 108-112, Rio f. 95-108, S:mtos f. 91-110, .lava M ilan« f. 110-112, Manila f. 108-110, sladka skorja f 33, nageljnovi cveCiči f. 144, poper f. 85 do 95
Sladkor — še precej kupčije po nespremenjenih cenah. Prodnjal se je te dni sladkor v kosih po f, 18 do 20 25.
Sadje — Pomeranče, limoni f. 2 do C. fige v vencih f. U do 12, rožiči pulješkl f. 8 do 10, mandlji f. 80 do H8, češpe kranjske f. 8 do 10, opaša f. 20 do 21, navadne cvebe f. 12 do 14, Elemć f. 14 do 26, Sultanina f, 22 do for. 36.
Olje - jedilno f. 33 do 38. namizno f. 48 do 6(j bombažno f. 25 do 37.
Petrolje — rusko f. 6 50 do C 75; amerikansko f. 8 50 do 8-75.
Domači pridelki — Fižol rndefSi f. 8. beli f. 9, bohinee f. 9 50, koks f. 1050 do 11, maslo dobro štajersko stano f. 83 do 90.
Žito — skoro nobene kupčije, cene slabu. - Pše niča stane f. 9 50 do 10, koruza levan-Lihska f. 6 25. oves podonavski i. 6*25 dn 0 40.
Lea — slaba kupčija. Deske navadne kranjske f. 41 do 08, škurete kranjske 1.44 do 48.
Seno — Še precej obrujtano. vendar pa napib za irž« cet»p. Prodajalo se je te dni konjsko seno po f. 1*40 do 'pOO, volovsko t' 1'70 do P85.
Borsno poročilo.
Te dni je bila borsa sopet alarmirana zarad, neugodnih porodil iz Berolinain so kurzi raznih papirjev sopet niže postali, ali uže denea je tendenca boljša.
Dunajska borsa
dno 6 maja,
Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld	80 80
„ v srebru — — — „	81-90
Zlata renta— — — — — — — — n	111-85
5% avstrijska renta — — — — — „	96*75
Delnice narodno banke--— — „	876'—
Kreditne delnice —-----„	27880
London 10 lir sterlin--— — — ,,	127 —
Francoski napolcondori — — — — „	10*04'/»
C kr. cekini — —--— — — n	f).98
Nemško marko— —--—--_	62.30
Javna dražba.
Pri c. kr. mestnej civilnoj sodniji v Trstu se bode obdržavala po gosp. A. Po-dreka dno 10. maja,
20. junija in	1—3
18. julija t. 1. vBakikrat ob 11. uri dopoludne javna oksekutivna dražba nepremakljivega posestva, vknjiženega pod katastralno občino Opčine pare. št. 919, 920, 921, 922, 928, 924, 925 i 926 na ime Tomaža Daneu, po domačo Cuna in Ivana Marija Daueu. Izklicna cena je 1087 gld. 91 ne.
Podpisanemu je čast naznaniti p. n. gospodi, da se bodo vdeležil prihodnjega in vsili bodočih somnjev se svojo bogato
zalogo zlatnine in srebrnine,
ter da bode sprejemal tudi naročbe na na novo zlate in srebrne ukrase in tudi sprejemal pokvarjeno tako ukrase na popravek (se popravlja v gostilnij, pa zagotavlja gospodo, katera ga bodo počesče-vala z naročbami, da jej bo služil natančno, hitre in po najnižjej ceni.	2—5
Se spoštovanjem
Viktor Fei
T r s t - T r ž i č zlatar.
Zahvala
Vsim onim, kateri so nam dokazali svoje sočutje prige smrti naše preljubljene matere odnosu« tašče
liulll
ANE pl. REINELT
ter jej izkazali zadnjo čast s tim, da so jo spremljali k zadnjem počitku, izrekamo globoko ganjeni svojo najtoplejšo zalivalo.
Trst, 6. maja 1887.
Karol baron Reinelt Angela baronica Reinelt Ida Polley
A. MAYER-jeva
zaloga piva v Ljubljani
priporoča zasebnikom in gostilničarjem na deželi trajno iz-vožno
pivo v steklenicah
i/ pivovarno bratov Kosler v zabojih po '25 in 50 steklenic. 12—6
Pri
JULIJU G RIM M,
dcžnikar, Barriera Vecchia št. 18
je zelo bogata zaloga solnčitikov za ^o-spe, za jako nizke cene. — Soliičniki za gospode od 90 IIOVČ. naprej. — Najnovejši „Entrecots" za gospe, svilnati in pol svilnati. — Mali dežniki za otroke od 25 nove. naprej. Zaloga dežnikov iz svile, satina, volne in bombaža. Sprejemajo se popravki za jako nizke cene. 75—104
IV[IR V EVRO
bode gotovo ohranjen, kajti ogromne pošiljatve gotovih oblek v inozemstvo so vstavljene m vsled tepa je največja in naiglaaevitejša tovarim oblek v celem cesarstvu prisiljena, prodati 3300 kompletnih. elegintn b, moaernih in krasne Izdelanih
GOTOVIH OBLEK
za pomlad in poletje, vsike velikosti za gospode, samo za neverjetno ceno dnin, da se izprazni o gromno skladišče in da s« more nastaviti delo. Vsaka obleka obstoji jz treh komadov in sicer. gotov* hlač; po šegi, zraven telovnik in elegantno izdelana suknja, vse po predleŽečej sliki, treh raznih verstah in V9ake barve.
Cela, gotova poletna
obleka za gospode
liladc suknja in telovnik, iz
MODERNEGA SUKNA
I. vrsti SAMO
fl. 4.85
S A IM O
for 140
II. vrste fina, cela
obleka iz mod. hrnskega sukna.
III. vrsti jako fina cela obleka iz Ri-clienberš. sukna.
S AMO
for. 9.40
Kot mera pri naročbi zadostuje dolgost hlač mera č^z prsa in dolgost rokavov, kimor tudi barva obleke. Uzorci se nemorejo pošiljati, ker so obleke vse gotove. Na-ročbe izvršuje proti poštnem povzeiju
,Fekete's" Herren • Kleider - Filiale,
Wien. Hundathu merslrasse I8'34
3-
N (fl
n n» < fS ~ n o S o
p
tx»
Ozdravljenje plućnih bolezni
i
Tuberkuloze, (sušice, jetiko), naduhe, zaprte sape), kroničnega bromhijalnega	... ,
m	"	i
L	_	potrjena po
Prof dr. Bergcon. Po tridnivnej plinovej ehalaoiji po rrktalnej injekciji, Izdatno lljsj pujomanje kašlja in tzvržka, potem popolno prenehanje, — mrzlica, pot in hripavost (UJI je posve izfjinola. — Truplo se redi vsaki teden za 7a — 1 K. Ravno tako brzo oi-dravljenj« tadi pri starej, c«16 pri miliarnej tuberkolozi. — Bolnik ne ozdravi ter more tudi najtežjiu posel zopet opravljati. —tt
Prof. Dr Citrnil Pri naduhi se more pol ure po plinovej exhalaciji lagije sopsti. — Ako se exhalacija dalje rabi, se naduha ne povrne več. Zoper šsuici in naduhi je plinova exhalacija izkušeno, izvrstno sredstvo"
Prof. Ur. Dujardln Beaumetz : »Celo pri ufoničnem grlu, poškodovanemu po tuber • Jlll kolo i, so se v 2—ć$ tednih zacelile otekline daeiravno je bila uže polovica pljuč ra- IHnl zdejanih ■	fffll
m	Or. M. Langhlln, vodja bolnice v Flladelfiji je vporabil plinovo exhalacijo pri 30.
Mi] bolnikih, koji ho bili uže v nujzadnjem stanju tuberkuloze in vsi no popolnoma ozdraveli. [jl=J	Vsaki dan pa se množe zravniška noroč la o srečnim ozdravljanju, ter je razun
'Ufjl nuvadenih spričeval Še mnogo druzih od slavnih profesorjev. Tudi v c. k. javr.ej bolnici na Dunaja sh vporabljuje stroj za plinovo exhalacijo. — Imamo mnogo spričeval ndsravelih. C. kr. lzklj. priv. stroj za plinovo exnalacijo (itectal-Jnjector) se dooiva z vsemi pripravami za pripravljenje pliva in z popisom za vporavo za zdravnike, ter ga more rabiti tudi vsak bolnik sam pri
Dr. KAItLU ALTMANN, Wien VII., Mariahilferstassc N. 80/A
ter stane gl. 8.30 z omotom proti gotovem novcu ali provzetju. — Ozdravljenje ni niti težavno, niti ovira vsakdanji posel
Teodor Slabanja
Nrebrar v Gorici, ulici Marelli fct. 17 se priporoča veleČastiti duhovščini za izdelovanje cerkvenega oro ija namreč:
Afonltrance hustodije ,ke-lihe. ctborije stetilnice svečnike zh aMarje. taher-nakeljne in p-fd stac • jo ne, križe zh Hllarj- in hanckra, relikvarije, mon-Strančice ali kr že za lii j-, hanonskf tuble kadilnice s kadilnim Čolni-Čem, steklem ffaltce ta darilno vino, stop»*rt rnč-n i k iz kutine, krstne sklede in žlice, kotliČe ra |)layos|ovijrno voon. kro-pilnike, posode za sv. olje in popotnico, driala za Hv*Če, sklepe pri pluvij^hb itd. itd. po najnižji ceni.
Tudi 8e pri njem Blato cerkveno orodje v ognju poziali, posrebri, izfiisti in popravi. Na blagovoljno vpraSanj« hode radovoljno odgovorni In vsako blago dobro shranjeno Jn poStnint prosto poSiljal.
Staro nermabljivo oro<*j«, mesinp in kuf-r jemlje v račun.	i3 —24
IV* * "v iMs*
% M3
Krojačnica A. Bon ne.
trg Sv. Katarine St. L 36-5
izdeljnje fine, cene i.bleke po najzadnjem kroju. (Preseii se 24. avgusta t 1. na Corso št. 4, II. nadstropje, nad uredništvom lista »II Piccolo«).
Na obroke! t6,l70)
risjp pohištvo tapecarije, razno striino-bi ago za obleke, ure vsake vrste
M. Coreni
vla della La^na fltv. I P. II.
Marijaceljske
želodečne kapljice.
izvrstno delujo6e zdravilo pri vseh boleznih na žo-lodcu Neprecenljivo dobrote je posebno vpliv uji-hov pri notočnosti, nlabo-»ti želodca, ako z grla Hmrdi, naponjanju, kislem pehanju, keliki, želodoč-
nem kataru, gorečiče frzavci) pri preobilnej produkciji slin, rumenici blu-vanju in gnjusu, glnvobolu, ako boli iz želodca) krfi v iolotlcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijaft v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali hiinorojdam. Cena steklenici ju z nakazom vred samo 35 nov Glavni zalog ima lukar-ničar „k angelju varhu"	53-18
Dr. Brady Krcmslor, Morava
V Trstu jih pa dobite pri lekarničarju I-Seravallu blizo starega sv. Antona
Dobiva so v vsili knjigarnah 13. nakladi, ravno izašla medic, svetovalca
Dr. MOLLER-JA
lovejse delo o slabosti, oslabelih živcih, o nastopnih mladostnih pregreškov itd.
Pošilja se tajno za 60 nv. v pošt. markah KAROL KRKIKKNKVOI
6	Braunschwoig.	12-52
Žalodečno bolezni ozdravi brzo in posvsma
JERUZALEMSKI BALZAM
edini in nedosegljivi želodčni pijači Da «i človek izvoli pravi lek proti želodčnim boleznim, pač ni tako b-hko. posebno daridene«, ko v trgovini urodaiaio vsakovrsten enake leke
Večina raznih kapljic, izločkov Itd . katere ne občinstvu kakor pravi čudeži pripo-rofiajo niso nič druzepa, nego škodljiva »tih«.
Mlin Jeruzaleninki balzam si je zagotovil vsle.i »v. j,j priproste sestave, odločno oživljajoče in želodčne Živce nitro krepčaln« ni .či pravico prednosti nad vsemi dosudaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi «6 vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta balzam bo*at na delajočih anovih kineške robar-bare, katera korenika je poznana zarad nje-nega ugodnega npliva na prebavljenje ni filičenje. je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega pribavljanja; zato pa ga vai strokovnjaki in zvedenci priporočujejo proti nejeSčnosti, zabasanju, smrdljivi sapi. gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, ilatenci in vsakej bolezni v črevesju
Steklenica 2 navodom vred »tane 30 novcev.	jg_43
GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI
G. B. PONTONI
v GORICI.
SKladiića v Trstu v lekarni Marku Raraiint i G. B. Rorii, na Reki v lekarni al Redentore. (i. Onieiner, v Korminu v lekarni A. Franzoni, v Tominu v lekarni E.
»2-48
Palisca.
(I
Proti hemoroidam
lili
katara itd Uf I
Kdor hoće čuvati svoje zdravje, noj rabi y prav«*
MENIŠKE KR0GLJICE (Pillole dei Frati.)
kri čisteče is proti hemoroidam, EET koje izdeluje P. Fonda
tarmacista v Piranu Prepotrebn« za vsakega, kateri trpi na hemoroidah, zabadanju, brezteč-nosti, glavoboiji, ter sploh veliko sedi, one čistijo kri in dober vspeli potrjujejo zasebna 111 zdravniška spiiče-vala. koja so priložena z podukom za porabo vsakej škatljid v »lovnnskern, nemškem in italijanskem je/.iku. ^ Prodajajo se po 20 nvČ • kallji.-a v fP vsih lekariiHh Trsta. Reke, kakor A tudi Istre, Dalmacije, Goriškega in Trenta.	8-.r»2
I 11\TT T/ A 711 sPoll1B ln
I J I I \ I l\ t\ bol-ati, nastop« -L^-l-L 1-LXa.1 iokuŽenja i oslabenja inoŽke slabosti, polucij ■, žgečo vodo, močenje postelje, puščanje krvi, zabiije v< de, 111 za vse bolezni nv hnrja, oroba in živcev. Tudi pismeno po najnov. jšem znimstvenem posto; anju z neškodljivimi Bredstvi	8—19—104
C. Stroetzel, specijalni zdravnik Lindan am Bodenaee.
Androna Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. —
Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. 10O 32
Ljubljanski Zvon. |
Gld. 4.60. '*> Gld. 2.30. Gld. 1.15. |

clodčeva esenca
\ lekarjaPlCCOlija ^'rf1'' v Ljubljani.
ozdravila je mojo svakinjo njenih Žciodčevih obolelosti popolnoma, da se čutim hvaležno primoranega povsodi in vstikemu to neprecenljivo artdstvo iz vsega srca priporočati.
Ludvig Zammaroki, c. kr. žendarmerijski stražmester ▼ Trstu.
Izdelovateli pošilja jn v zubojčkih po 12 steklenic po gl. 1*3« po poštnem povzetji. Poštnino trpe p t. naročniki
V steklenicah po 15 nfi.' h« prodaja v lekarnah: Hiasolutto, Foraboschi, pl, Loitenburg, Liprandi, Pozzetto, Praxmarer, Prendini, lta-vasini, Kovis, Saraval, za magistratom, Sorra-vallo, Udovicich in Zanotti iu v večjom dolu lekarn na Štajerskem, Koroškem, Primorskom, iTirolskem, v Istri in Dalmaciji,	19—50
Tiskarna Dolenc
priporoča sledeče, njenom nakladom izdane knjige:
E. Kramer: „Kmetijsko berilo",
(v Gorici pradaju Paternolli in Zaje)
mehko vezano 55, tvrdo 75 lič.; „Obrtnijska postava in Cegnarjev životopis", nRudinu, „Antigona" in nMalostran3ke pripovedke", vsaka 20 nč.; „Filip" in „Sodni obrazci" 25 nč. komad; „Viljem Teli" 40 nč. „Zgodovina Trsta in okolice" 50 nč. Razen tega prevzame naročite za razno tiskanice po nizkej ceni.
10-10 pošilja proti gotovem ali povzetju,-
3-20 m. dolgo, za celo obleko. ...t. • -75 8'30 • . „ boljši » 4-20 9-20 • . » ti 111*1 i • 5 — -i-20 . , . 11 u j f. • 8— 2 10 • z-i 1 povrhno suk-
t jo v vsih boj ah . . . . »6' — Uzorci na ogled frank"; bogato uzorne zbirke za gg. krojače n frarikirano. Pri naroČbah sukna |ripor<>čam, da se prepusti meni izbor nzorcev. Kar komu ni po volji, zamenjam
FRIEDR. BRUNNER,
Briinn, Frolichergasse 3, VI.
Lastnik druStvo „Edinost".
Izdatelj in odgovorni urednik Viktor Dolenc.
Tiskarna V. Dolenca v Trstu.