St. 44. V Gorici, 31. oktobra 1890. XX. Tedaj „Sofi»" iasbaj* vsak patek in velja po postiprejemana alt v Gorici na rtf m poliljana: Vaeleto . . . . f. 4. Polleta . . . .<. „ 2. Cetvrtleta . . .'. „ I. Pri ozuanilih In tako tudi pri :.j>o Itiinicah" se pla&aje za navaiico tristop no vrsto: 8 kr. Se se Uska I krat Zaveta e>ka po proatoru. SOČA l*o«umozne Stevilks ae dDblvajoJa 8 kr. » tobakarnicah na Btaram trfu in v Rimski ulici. DopisI naj sa poiiljajo Vrakaiftra naroSnina pa uprarniitra' MSo{ti"'; ill' larijangki tiikaroi r Gorioi. Kokopisi se ne viacajo; dopiii a* so Magovoljiiu frankqjejo.— Datives* in dcugim nepremoKnint «« late&BHM cniia, afco ae agists pri oprav»t*tva Na vernih du§ dan. !aa ttaj krasnejlih evetlic, katere je Stvar-nik vdihnil v Ltovelko birje, je s p o ra i n. Ta dar kinLa Sloveka pred vsemi zhctimi stvarmi na zcmlji in spomin je, ki je med vsemi pro-bujcnirai narodi v irsaki dobi spodbujal Ijudi k cmom, ki §e dan danes pojejo slavo duhu svo-jih zacetoikov. „Non omnia rooriar" (Cel ne vmrjem). Vendar vsak dlovck si ne more postaviti spomenika aere perennius (bolj stalen ko bron), in tej njegovi nezmo&wsti pribajajo na pornoc" s o r o (1 n i k i in p r i j a t e I j i, in k hva-le2nosti zavezani, in znanci, katcrim vsem je smrt i/vabljala iz prs vzdihc in polni-na jim area zalosfci, in s temi se zdruzujejo tudi a t a u o v s k i it r s t n i k i in o b 6 u d o v a-t c I j i dobrik lastnosti ranjeih, Tukaj ne velja pravilo, da »unkraj groba so vsi jednaki", kajti to pravilo ne more iz-kljuftti lesnice, da fustenje mrtvih — wrlicev sa-mih ne veseli, umpak venec, ki kiuca grob ranj-cega, HM najvefi onega, ki ga jo mitveimi podaril; tu se miali tudi na to, v kakem raz-merji je kdo zivet z ranjkim, in to je med dru-gim tudi vzrok, zakaj ljudje razlicuini vinrlim napravljajo razlicna. znaminja ali avojc ljubezui, aii svojc hvalcznosti ali svujega ubcudovanja, kar vse se pri nas godi na dan odmenjen spo-minu mrtvih — h a vernih dus dan. Ta dan zamore dajati pa *udi, zal, priliko, da nekateri ljudje pokazejo, ka njihovo sree ni-ma plemenite odgoje. S tern pa se oni najbolj osramotijo, kajti nasproti drustvu nic oil nas ne zahteva bolj plemenitega ravnanja, kakor prav sum spomin na mrtve. Tu moraroo pa vendar omeniti, da enakega spostovanja vsak vmrli od Ijudi ne dobiva, kajti razni ljudje pri sporainu na vmrle imajo v cislih le bolj svoje lastno ra?merje do raujeib. Pri tern mora mo pa tudi omeniti, da nekateri mrtvi ljudje, kojih nckdanje delovanje je imelo zna-menit javen pomen, nas spominjajo ideje, ku-tero so gorko in dastno zastopali, katcra je to- roj dajaia povod njihovi casti.--------- Gori omenjeni nagibi spravljajo zive Ijudi vsakovrstnega verskega prepricanja na kraje, od katerih se more reci: -line omnis turba ruit (S6m se derc vsa mnolica). Vendar pri nas, posebno k a t o li § k i h kristijanib ima obiskovanje grobov visji pomen : ne zahajamo na grobe samo 2a to, da bi rauj-eim skazali posvetno cast, ati celo zato, kakor se, 2aJ, prevefikrat godi in kakor pesnik 0 rimskih damah go-vori, da hodijo ? gledi§ca,9ut vi-d e a n t et videanturs (da gledajo in se kaiejo)) ae, nam daja ve>a, ki je smiti iztrgabt iz rok morilno koso, prepridanje, da Slovek s telesno stnrtjo m vmrl, in obiskovanje grobov nam daja se prtliko, da se v tern casu bolj zivo, ko navadoo, spominjamo svojih mrt-jib in da toraj bolj gore^e prosimo Boga; ki je se svojim vstajcujem od mrtvih nam dal go-tovo nado, da le r iSe truplo vmrje, a duSa ne, in da duda veeno zivi, — da ga toraj zivo pro* simo, naj se vsmili naSih dragih ranjkih, ^e bf njihovim duiam le kteri madez iz pozemeljske-ga zivljenja branil, da bi ne mogie gledati raj-ske svetlosti Kjegove, in naj jilt odisti ie tega madeza vsled prelite krvi Svojega Sina. Hale gorisko staro pokop.ilisce pri Mo6ni-ku se ima z novim letom zapustiti. Od tedaj naprej ne bomo vee obiskovali grobov naiib dragih, ki so tarn zakopani, in v drug namen se porabi start) pokopaliiee, in kraj niiru se pre-meni v kraj hrupa. Milo nam je pri tej misli. Ni dolgo 10 Ut easa, ko jo bil zadnji mr-lifi na ouem pokopaliis^u zasut, in §# krvavj mar* siktora rana, ki je bila marsikomu prebivalcu nasc lepe Garicc vsekana se tmrtjo dragega mu bilja. 2ivljenje pac tirja svojih prattc in palta v stran mrlice. * Pijctcta do ranjeih pa prav zdaj prav zivo tirja, da He spominjamo mrtvih, ki so zakopani na starcm goriSkcm pokopaliSSu. — — Dczelni zbor goriski. IV. stja due 23. oktobra 1S90. Dezutai g!avar odpve sejo, ki je bila napoveda-r.a ob 5. uri, St le ob 5 uri m 25 uiin. Oilaotni so poalaiici: Loviioai, Pajoi' in Bitter, Zapisuikar pre-cita zapiaitik prcjSnjs sejo, ki se potrdi bre» ugovo-ta. Predno se prctde k dtiovnema redu, uazuaui d<& giavar doale proisnje za podpore, katcro Be Jzco6e poti-cijskoiuu odaoku ; poticija pa, katero je poalala obfiina Dolcnj i, da bi so obcinska pot od Ooleuje Coz Mer-tiik do Golega lirda uvrstila med skladovnc coste, odbtopi au pravntmu oddeku. Na to so oglasi vladni zaatopnik, c. kr. uameut-niStvcni sv«..dlogu del. glavarja izroCe dotidnim odie* kom, atavi post. dr. V e n u t i oujni predlog, naj del. zbor vzatne v uretros iziavo kupCijeke aboroioe gonSko glede zgradeb novih, oziroma apopoloedja idezniCnih prog na GuriSkem. V to avrho, pravi predlagatelj, naj se izvoli poaebea odaek 7 udov. Zbor ¦prejme nujnost predloga. L0 ae preide na to k duovneinu redu, slede porociia fiaanfinega odseka, v degar imenu porocata poalanea baron Locate! li in dr. QregorciC. Prvi je poroCal 0 radnno stipendijskega zaloga, kakor tudi 0 raCunu za gojzdorojo in ribarstvo za 1.1889,, in 0 proraLunu istih dveh zatogov za 1. 1691. ' "''¦'¦ Dr. GregorCiS pa je Lital svoja porofiila o ra. Luqu dczeloo-ob^itiskoga in glavnega zaloga z* uboge za I. 1891, in tudi poro&la 0 prora^aoih istih dveh zalogov za 1. 1891. De^elni zbor aprejme poro6ila soglasno in odo-bri po poro&evalcib, oziroma po fioaocnem odieku tstavljene vsote. Potem alede porodila peticijskega odseka. Po nasretu posl. Dottorija ae doroli &te-fanu Vizin-u, ucencu na kovaSkiioli v Ljubljana podpora 60 gld. Potom poro6a posl. KocijanIa, z veseljem pozdravlja od avstrijskih sko-! fov v seji solske komisijc v gosposki zbornict | dne 12. m&rca t. 1. izreceno izjavo. S polnim | prepricanjem in z iskreao hyaleznostjo pritrjuje I zbor tej izjavi, tor se fiuti potrjenega, da, ka-,• kor doslej, tudi v prihoduje neprestano in z ! vseini raocmi zagovarja vcrsko Solo". [ V dezelnem zboru Moravskem sta- i vili so grof Otto Ser^nyi in drugovi naslednji f predlog: ^Slavni dezelni zbor naj sklene na-I slednjo rcsolucijo: Visoka vlada je naproiena | ves svoj vpliv vporabiti v to, da se pravifino razdeii Stevilo poslancev konservativnega in It- zastankov, ki ae po racunih vlacijo kok morakakafa, f t»eralnega veleposestva". Predlog je podpirala in tudi takih, ki ae bodo tczko kedt] iztirjali. Cer-kvena oakrbaistva siljena bodo prej ali alej oblastva proaiti, da so taki zgubljtmi znoski iz racunoY izbri-gejo. Bi Ii ne biio umestno, da se to ae tekom tega leta zgodi? Zopet drtigo cerkve zbirajo 2e nekaj lot aem po nekoliko 03ialo gotovine, da at I. 1891 omi-slijo ktiko co(kvee9 opiavo. Mojo muenjo je, da ae take potcebacine fie letoc oakrbijo in se tako cerkvi prihvaDi desctlctni davek za znesek, katerega bi morda §c deset :uesoce> ne branilo. —Karbi oskrb-niatva tem potem cerkvam pribranila, in morda Se kaj vec, bi pa z dovorjenjem prec. kn. Ordioarjata vporabila v namen, aa kateroga opozorja dopisnik h gori§ke okolice v zadnji aSuci1*. Cerkve, ki bi v t» namen kaj darovale, bi le posnemalo cerkve ti-ihSko-koperske akofije, ki odrojtujejo zraven darov dubw-s<3ine, posameziiih vernikov ia miIoa5iu3 skupnih ob-cin, redno avoje doneske za konvikt, I. IZ gOriske Okolice, 27. oktobra. Dap ismk iz goriske okobco v zaduji stev. tSoee" mi je prav iz area govoril, Jaz ae popolnoma strinjam z njegovo idejo. Nekaj je treba stoiiti za duhovski naraafiaj, ker drugace bode v malo ictib tudi pri nas pomiinj-kanje dubovnikov toliko, kakor v sosedni Istii ali na KoroSkem, kjer mora ca 2tipnik po dvo ali ceto tri fare oakrbovati. Ukazeljtiih ia nadarjenih deckov nam ne minj-ka. Samo pripomofii je treba nekoliks revnim rodi« teljem in kmalu bodemo vidili, kako veseto bade po-siljali svojc otroke v meatu v 5dIo. Dokaz temu nam je, da ze zdaj, ko dobivajj ie nekatori fantici malo koaila ali v bogoal. semen'aci, ali pri c. c. o. u. fran-ciskanih in kapucinih, ali pri milosre'aih bra tin iti seatrah, v bolnistucab in iirugod, roditelji nidi dajejo avojo deco v aolo. A slisim, da omanjeni zavodi in Bamobtani so letos sprejeii ceznavadno atevilo teb revcekov, in da so morali, (dasi s te^kisa arcem), mnogim drugim podporo odre5i. Pomoci je toraj treba, ako bocemo imeti mFa-dino v Soiab. Kako pa potnagati ? Ze vec caaa se ta zadeva premiSljuje in pratresnje. Nam°ravali so ze nekateri goapodje po duhovuih vajah v goriSkem ae-meoiSci meseca avgusta 1.1, aklicati slovensko duhav-fifiino, kolikor Je je nazoCe biio, v posvetovanje o tem; a ker ni biio pravo orgiuizacije. in ker ni biio moci najti moza,-da bi vso stvar vzel v roke, ae je posvetovanje opustilo in odlozilo. Ker je pa zdaj ta zadeva zopet prisla na dnevni red, ne pustimo je v oovic zaspati. Moj predlog je ta: Naj se sestane v Gorici oanovalni odbor duhov-nih in svetnih gospodov, kateri naj stop! v dogovor z drugimi gospodi po dfzeli, da ae pozve mnenjej vsa desnica, levica je pa obsedela. Nenici se z vso silo prottvijo takim namenom, ki bi odgo-varjali nauelom ravnopravnosti, ker se boje za svojo vecino. — Moravski fieSkt poslanei so predlagali, da sc ne dovoli podpora za neroiko gimnazijo v mestu Gaya, ker je preraalo obi-nkovana in nepotrebna, ostali so v inanj.sini. — Nenici na Moravskem hofiejo imeti svojo uni-verso; vedo sicer, da sc jim ne bo izpoinila ta zelja, pa vedo tudi, da s tem prcpredijo osnovo eeskega vseuceliSca, ki je potrebno 6e§ktm Mo-rovanom. Spravna komisija ceskega dezelaega zbora se vedno obravnava 0 zakomt 0 preosnovi dezelnega kulturnega sveta. MladoLehi z mno-gobrojnimi nasveti zavlacujejc razprave. Nemet imajo pa tndi prav dolge govore, fie tadi trdijo, da bi radi, da sc stvar hitro re§i. Vlada pa menda tudi ne zeli, da bi prisle kocljivejse predloge o spravi na vrsto, ker se b.oji, da bi se pooj^tri! poHlieni polozaj. V gornje-avstrijskera dezelnem zboru so Iiberalci predlagalij da bi se voiitve v veleposestvu zavrgle, ker volijo v njem tudi Jinski skof in mnogo zupnikov, ki nimajo pra-vice. Ces. namestnik in skof Doppelbauer sta govorila 0 potrditvah volitev, kt so bile od ve-eine tudi potrjene. V galiskein dezelnem zboru so Ru-sini izstopili iz skupnega gospodarskega kluba. Poslanec in dezelni odbornik Pietruski je odlo-zil poslanstvo in odbornistvo ; v zabvalo za njegovo BOIetno marijivo detovanje v dezelnem zborn naklonii mn je zbor dosmrtno dotacijo 3000 gold. Na Ogerskem zivi veliko judov: nekaj je celo prav bogatih, in t» bi se radi ^enili v plemenite madjarske rodbine. Ali kakor so zdaj postave. to ui mogoce, in zato siiijo vlado, naj npelje nova postava in z njo cir'Ini zakon. Kakor vse kaze, doziveli bomo kulturni boj na Ogerskem. Hrvatski sabor sesel se je v soboto dne 25. oktobra. Vlada predlozila mu je vefi predlogov, metl njiml tudi zakon 0 diseiplinar- kako in kaj uciniti, da se zgorajsnji namen doaeie. ; nem redu dezelnih uradnikov. Ta zakon je bil tacega zavoda bi ne prizadevalo vciicib tezav, kaiti manJblJ^osti m dobil najvisje sankcye. Vodstvo gotovo bi nam dubovnikom za tak blag namen tudi dezelnih finane pa prosi za dovclitev prodaje narod pcmagal bodisi z deuarom ali pa tudi z blagom. nek in erarienili zemljisc. -.- Dobovnik if. ObSinske Tolitve r mestoi aastop praski vzbujajo strasten boj med Staro- in Mladodehi. Praski listi so polni samih porocii o volilnem gibanja; strauki sklicujete volilne shode dan /a dnevom. Kar je znafiilno za Mla-docehe in kar se je javilo tudi v Ljubljana v enakib razmerah pri obcir.skih volitvah, je to, da Mladocehi iscejo pomoci proti Starocebom pri — Nemcih. Ljudje, ki kri&jo pri vsaki pri-liki, da so sami narodnost vzeli v zakup, ki ne priznajo Nemcem nobenih pravic na Ceskem, se-daj s tiskaniminemlkimHtsti beracjja^ po-mofc pri Nemcib. — Liberalci so si povsod jed~ naki; vsako sredstvo je dobro, le da se doseze namen. MoL ne povpra§oje po pravici. V §! ez i j s k e m zboru je slovanski poslanec dr. Stratil predlagal, da se piaSc u6i* teljem plafiujejo iz dezelnega zaklada, ter pri-silil nemSke poslance, da so predlagali zboljia-njc u&teljskih plae. — V slezijskern dezelnem zboru so izrofcili slovanski poslanci predlog, da se razdcli dczelni kulturni svet v nemSki in deSki-poljski oddelek. — Dezelni zbor ima 15 nemsko-narodnih, (i slovanskih in 9 poslancev iz veleposcstva. Lihka bi bilo torej vladi med strankama porairljivo postopati s pomnejo vele-posesinikov, vcndar je pri tem pogluvitna ovira dezelni glavar, ki je nasprotcn Slovanom in kot birokrat tndi^Jemccm ncpriljubljen. Vuauje drZave. N e m c i j a. Povodom devetdesetletuice, ka-tero je obbajal pretegeno nedeljo pruski vojsko-vodja Moltke, Cestitel mu je nem§ki cesar ter ran izro&l v znak spoitovanja in bvale^nosti marialno palico. — Pri dvornem oiedu je bila prisotna tudi depntactja avstrijskih fiastnikov. Anglelka vlada pogaja sc na novo z Ilalyo glede na meje v Sndanti, kjer ste si priSli navskrii Ni drama, da se boste poravnati brez telave. Bolgarija je sklenila z naio ddavo trgovinsko pogodbo do Ieta 1802. — Bolgarsko sobranje se§l« se je drie 27. t. m, Zborovanje otvoHI je ki.^ s posebnim prestolnim gororora, v katerem je rekel, da dan zniage pravi&ne bol-garske stvari ni vefi daled. Y A f r i k i, in steer v dezeli Congo, ki je pod belgijsko drzavo odpravi se menda do cela su^nistvo in so se vse drfave, ki imajo ondi kaj opravka, zavezali v ta namen. Francija. Predsednik Carnot pride maja meseca 1891 prcko Peterburga v Moskvo, da se vdele^i razstave. T u r c i j a. Tudi zadnjo nedeljo bile so v Carjigradu grske cerkve zaprte. Itusija. Nedavno je prosilo oseminsedem-deset avstrijskih in proskih zidov ruskega mi-nistra notranjih zadcv, da smejo iz kupeijskih Oiiirov ostati se nekaj let v varsavskcm, piotr-kovem in kalicevskem okraji. Toda imenovani minister je dovolil le petim zidovom 5c- nckaj meseccv bivati v Rusiji. drugim pa jc vsera od-klonil prosnjo. —* Kusi se mocno selijo preko mej v Ameriko. Zato je nedavno ruska viada poslala obmejnim oblastvom in strazam ukaz, da naj se na vso moc zabranjuje in ovira iz-seljevanje ruskega naroda. V obmejnih okrajik se nifi vefi ne izdajajo potni listi. One pa, ka-teri so agitovali med Ijudstvom za izseljevanje dejali so pod kijuc. Svica. Pri Ijadskem glasovanji dne* 27. oktobra je bila sprejeta preosnova zvezne upra-ve z ozirom na drzavrjo zavarovanje v slueajib nezgode in boleznt do zdaj z 254.314 proti 82.423 glasovi. Domade novice. Danasnjo stevilko izdali smo zarad neizogtbnega dela v tiskarni (kei* je v so-boto praznik) 2e v jutro. PrevzviSeni knezonad^kof so ˇ nedeljo, due 26, t ja. v nwiaik* j>OBTeUii L Patm Cdwtiua, bo- goslovca tukajSoega kapucinskega samostana. — Doe 27. i, m. obiskali so t Rozafioh (Rosazzo) videmske-ga nadSkofa, prevzv. monsgr. Beren?o. — Dne vBeh svetnikov bodo pa po Blovesni tv. nwSi podalili pa-pe2er blagoalov, ki je zAmim s popolooma odpust- Spcmin vseh veriuh duS obhaja se letos, ker je dne 2. novembra nedelja, v pooedeljtsk, dnc 3. novembr*. . fmrl je dne 27. t. m. v, 6. f. M i h a o I Kor-SiO. Zupnik je bil v Kojskem, mikar je Kojako po^ stalaHfopaija (I860). Izrekel j» voikrat: .,vojak nai ˇmrje na bojisfiu, — in v resuici ni! dofia'kal, da bi bili njegovo prosnjo za staluo D-jkojnino vgodoo re-Sili. Bii je rojen v Solkanu duo 25. jaituurja 1811. m vraaSuika posvefien bil je due ll.iepttmbra 1836. Bil je ranjki vea Lbr nwrljiv poverjonik druibe sv. Mohora. N. P. V. M.! . 8panska kraljica imenovaia jo svetovalcera poslamtva pri iv. Ofietu, Paptiu go»p. grofa Silvorija de Bigtior y Rival. Pozar. V nedeljo dne 26. t. in naznanijo Sua slnibe Bo2j«, da na Cubinji gori, Med prvimi, ki ao prihiteli na pomefi, bil je blagorodni goipoa c. kr. okr. glavai. Ali kedo bi zamogel pomaffati in gasiti brez vode, ker voziti io jo moroli iss Tolmioke. Xo-likor smo zvedeli, zgorulo jo 20 pofiopjf, med terai 7 ht§. Zgoreli so vsi pridelki in kl«|a za Sivino. Ker so bili doma samo vmulii, Se divine niso mogli vb© lvfiili; tako n. pr. sta nekemu zgorela dva konja, ki-ri krave in ved ovac. Veemoma ohranili so tudi ob-leke le toliko, kolikor so jo ravno na sebi iraoli. Toliko bolj so ubogi ljudjo pomilovanju vredni, ker jib je nesreea ravno pred zimo zadela. Zazgal je 171eten, neumen mladened. Odbor Slogs je imonoval kot tiotjo ufitcljico na deklilki Soli gotpodg. Ano Duvj^m ; na njono mo-sto pride gospd6. Karolina La§i6, dozdaj vrtnarica na olroskcm vrtu drulbe sv. Oirila in Motoda v Pevmi. V Kobaridu in okolici je mod otrooi hud oilovski kalelj, ki traj* po vea tednov. Ker je bo-kmi nulozljiv;i; je vhIoiI toga Sola v Kobaridu za-prta. Nagle smrti je vnn-l ink delavoo v no6i oil nedelje do ponedeljka. Ciovori »% da jo bil v nedeljo vefier v vesoli drufcbl prav 2id»no volje in da je §e jilcsal. Y pouedi'ijek jut to naili so mrtvega na postelji. Samomor. Nek A. S. vniilse je h Ameriko, da prcgorori tudi Uno% da g* sprejine v Ameriko, ^ona mu je pa is pogivala na pokopattieii, in on o njeuej smrti ni nic tedel. Nenadna vest ga je tako presu-nila, da je /.bluzuil, in v pooedeljek popoldne se jo z revolverjom vstrelil. Vreme. Po dolgotrajni su3i in vrocini nasto. pili so mrzti dnevi. Nekaj dui zv.m pa imamo ju2no vreme z deljem. Kadar se kaj prebistri, vidimo sneg na bliliijih bribih. Prencgle bo te vremenake spre* mombe. 2agraje in ne raitnice, (kafeor smo v zadnjem lisltt vsle'i neljube pomote piaati,} na cesti po soaki dolini na Uolskom se pri tnkajinem cestuem nadzor •tvu oddajo po javnt dralbi v oskrboranjo onemu, ki ponudi najugodnejie pogoje. Klicaa cena je 4422 fl. Corriere pise dne 25. t. in., da jc novi ce?ar-ski namostitik z» Dalraacijo deputacijo, ki so so mu do§le poklonit, zigotovljal v n e m i «ta«itiki rimikega stt-ti&tiikega zuvodajo v Italiji 336 oboin, ki nimajopo-kopalisda in morajo rreiSi rarity v ueko podzumljo pod cerkvijo; nnd 200,000 ljudi utanuja v 87.203 nezdravih klntib; 0000 ljudi vsektUo ii je slanouuje v skalovjo. V 1700 ob^iuab jedo kruh samo ob priV nltt 4.9?5 De v2iv* rtdl uboitvA nikaktga mtfa; v fiOO obemnh nl mogoee dobiti adravniike pomoci: 104 obCin trpi na maldriji, (mr«li6ni bolezni ob mo*» yiijib), na polagri trpi 110.000 ljudi. Mej 100 Ijudmi jib jo po po 63, ki ne anajo ne brcti ne piifttl. — Xo jo torcj tista obljubljona de^la, po kattrl frre-dentovci tako hrepenel Na Moltke-ovo devetdsaoto godinoodilajeiz lrenfima dne 23.t.mM na brzojavrio povelje, deputa-cijii, obstojodu iz stiriii Laitnikov 71 pelpolka v Bo-rolin, da eestita imajitalju tega polka. Dve sto ^idovakih dljakov se je pokriitl-jamlo, da xamorejo nadaljevati ivojn iiudiji na n.jivorzab v Harkovu, Kiavu in Oieiif. Oaodepolne Itevilke. Na Franooikam Iteli bodo 1891 vsled novo vojafiko poitavo v rairoem da mi G47.474 vojakov, na Nemikem 527,653; v ilu-6aju vojske zamorejo poHlati 1891 Frunoozi na boji66b 4 milijonu popoluoma ixveabanib in z viem preskrbljenib vojakov. — Nemei pa aamo 8 milijone sto tisod moS, ukoravno stoja NemCija kfckih 10 milijonov prebivalcev ved kakor Francija. Magacin za strain! prah w je v Oanton-u, (v scveio-timeriikih driavah), kakor ie poroca, ras-tri-acii. Sila strelnega prahu je bila tako buda, da je menda titiuft ljudi rbila in dve sto hiS razsula. Uradnik dru2be „Discont-Gesellschaft", Ludvik Wilde, popihat jo je z 103.500 markami iineverjenega denara iz Berolina. Llstn^a uredniStva. O. Jopis. s C. Glede prvega dalm VaSega dopisa so z Vanti ne vjemamo. de driavna cesta po soSki dolini, kstora jo od solkanskega korita do Idrskeza sko-raj tsa predelana, jc z ozirom na klance he Tedno reliko na slabacin, kakor ona, katoro grajtte. Zdi se pa tudi, da ste sa-bili, koliko diiavne in define podporo jo bilo tej oesti 2e naklonjeno; da ¦)« (a podpora So ni celoma r doloLeni namon porabiln, niso krivi v Trstu, marvcS oni, od katerih pratito, da.... ,Jo Lc akrbol."— Druga v dopiau omanjenazadeta je pa tako kodljiva, da jo javno ne maramo razpravljati, dokler nam dotiftniki stvari bolj ne pojatnyo. Za danas opomnimo le da „nagradc" niso bile 8e nikdarpredmet dohodninskega davktt. Priziv proti takorau neopraTiSenemu davku na pravem mostu koristil bi yacstranske. O. dopls. en C....o. Nekdaj smo se bali ie ose draftti, in Vi ae pa kar naenkrat proti srienom zaganjate. Ne grc! Schwarze, weissc and farbigc Sciden-Damastc Vtm S ! 4fl bi8 A-7.75 p. Meter <;s V«ll II. l.tW Quai.) . Tersendet ro-ben- und stttckweise porto- und sollfrei das Fabrik-D<$p5t G. Henneberg (K. u. K. Hof-lief.) Zftrtch. Mubter umgehend. Briefe ko-sten 10 kr. Porto.________________ Hilarijanska tiskarna izversuje vizitni-ce na mocneni papir-ju Bristol od 80 kr. naprej. V A \% A \* A<#* w A w f $ * * IHUtU V** ^ 4 V* *\< 4 M i M iMI M J* jr Stejem si v iast naznanjati slavnerou oWinstvo, da sem odpri lekarnico v nlici J J Rabati&e (via Rabatta) St. 16 v Coroniuijevi palaci pod imenom Farmacia Braimizer t v zakupo Alojzija Gliubich. r Ker aem priskrbel to lekarnico z vsero, kar dandanaSnji zabteva zdravni^ko, ranocel- * J nisko in lekaraiSko znanstfo, nadejam se? da me bodo podpirali p. n. gospodi zdravniki J C in alavno oWiinstvo. ** V QORICI, 11. ** d .n* *'*< A*** **a *+* <^v»i<»w L**23>53>EI3;J: El I JAKO XXl/ANK CEME &&g8HMHMH8g51j Coppag & Skert H » Glavna Zaloaa 4 ... R SemeniSka ulfrft 12. ji ^ Podruzmca ^ fe Nit Travniku 14. 4 Priporofca slavnemn obcinstvn svojo pomno^cno zalogo uradnega, listonega, tiskarskega in zavojaega papirja. Najveca zbirka wadnih, Solsktlt, risalnih in sltkarskib potrebs&n. Mnogobrojna zbirka mainib in molitvenili knjig. W Trgovcem in prekupcem §e poseben odbitek "^H l^»«aHMRS*HS&( tocbtapoctezba )$SHS^$H$3«8S8gJil M FftODAM PAPiBJA | lliskama Pallich A v Gorici — Tmvnik 6. 1 1 If ft i Prod&jam po najnizi ceni vse, kar je po-treba za pteacje in iolsko rabo. Tiskam kojige in drugo. Imam v zalogi tiskovine za obfiin-Bke Trade, Solske, molitvene knjigo, Itste iiu-atrovane ia za modo, siovstveaa dela vseh atrok. Tiskovine Tsake vrste se oakrbujejo tocno in nnjcenejse. Nadejaj© ae mnogih naroeil se priporacam * odlicnhn apoitovanjem priporoca dalje s?ojo najveeo in [Uf se priporoca aaije stojo napreco ffl najcenejo zalcgo vseh Solskik kijig |ro pisae priprave za mestne in ljudske iole. Najvecja zaloga SIVALHIH STROJET JAN. JAX. Idnb^jana. Na mesefine obroke po 4 do 5 gfd. SESTLETNO JAMSTYO. Pouk brezplacno. ZASTOPNIK v Gorici is mehanik Ignacii Sau-mg, Nanska alic?. 14, > 9 *«ner»le: OTTO KANITZ & Co. k Prvo skladiste. — V Baitelji §1 2 25 Q JOSIP COLOT T GOKICl. Naznanjam slavnemn obcinstva^ da sera dobil na veliko izbiro cevljevj Le?]jiLery akorenj, veiikih de?ljev in Map se sukna, klobucine in usnfa vsake velikosti za. otro-ke male in vclike in za odrasle s pod-placi in brez njih in tudi z Hcnirn us-njem znotraj in sicer vse to kfosnje blago. —— Bo^ata zaloga: celuloldnik zavralnikov in zapestoikov za duhovnike, me55ane ia vojalce; podobic, rozuih Tencer, avetioj; eigaretnega papirja nove vrste; okvirjer s papirja z vsem, kar je fcreba. s papirja zJatet srtiberne in rud-uake barve; lepoticija, diiaTj vsake vrste igrafi na veliko izbiro za de^ke in dekiice ; razoolidnih kovcegov in popotnih toib za gospe in gospcde; vsakovr^.nih 6cvIjeTj ioloev ia §oIniLko7 malih in veiikih za moike in zen-sku ; vrbu tega vsakovrstnih galantarji liCnik in navadoih na veliko izbiro. Velika in Mala Pratika Slovenske ut J. BLAZNIK-OVI v Ljubljani. Prvc skladisfie. — V Rastelji §t. 2 25 K®S UTi LUd i6*« ». Za vseh vernih daS dan PRIPOROCA svojo veliko zalogo najbolj okusno napravljenih nagrobnik veoccv, kakor tudi trakove z vsako-verstniini napisi pc najai^ji ceni Karolina Riesner v nunski ulici stev. 9. Mago dobro ipmljraa in poitnim protto 1 Te^dor Slabaaja itjIi:: ? Gorki, ulica Uorfllli it- S?- priporoca se vljuduo pri visoko castiti du-hovsr»ui v napravo cerkvenih posod in orodja najnovejSe oblike, kot •. monstrane, kelibov ltd. itd. po najnizi coni. Stare reci pop»u?i, ter jih v ognji po-zlati ia posrebri. Na blagovoljno vpias&nje radovoljuo odgovarja. Mji blago dobro ipmljeaa is poitniai proito 1 Odlikovanje z svetovnih razstav: v Londonu 180^, Parixu 1807, na Dunaji 1873 in apet v Parism 1, 1^78. Ffoieja fclavlriev s ill iia iA Klavirji za koncerte in za dom, kakor tudi pianini \z slavno znane firme: Qofctfiriao. Cramer, Willi. Mayer na Dunaji prodajajo fi© pd 380 g?., 400 g!., 450 gl., 500 g!., 550 gl., 600 gt in 650 gl. Klavirji drugth firm po 280-350 gl.; pianini. drugih firm od 350-600 gl. Dobijo se vedno v A. TMerfelder-jevi prod8jalnioi in po30jilnici k^avirjcv na Dun^i, VII Burggasse 71. !A1 Ktalj. belgijskt poitni paroik druStv* TL\ jA „Rfd Star I.ini*»;t it Aniw^rnpn. a L™i Y „Hed Star Linie" iz Antwerpen-a aaramost * Xcw fork & Philadelphia tfFi priznan od visoke c. k. «T3trij. Tlada. M Pojaanila'da.is: W ¦i priznano zastopetvo ;I Pojaanila *da,is: priznano zastopctvo ILiXMlTrigr "Wielich in Wien, V, Weyringergasse 17 aii Josef Strasser i K3 in Wien, V, Wejrringergaas© 17 \m tl> aIi ill S' JosefStrasser I jjK SpediMonsbar. ffir die k. k. Oest. Staatsbahnea in ]M &3 Innsbruck. &g Izdajafcelj m odfoyonii vjudnik: M. .WOSSdl — Hilwytcska tiikarna r im