/ lisi slovenskih delavcerr Ameriki. Hm lugest Siovuuui Daily sn the United States. lamed every Jay except Sundays and legal Holidays^ 75,000 TELEFON: CHelsea 3—1242 No. 219. — Stev. 219. Entered as Second Class Matter September 21, 1303, t the Pot Offioe at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER IB, 1936—PETEK, 18. SEPTEMBRA, 1936 Volume XLIV. — Letnik. XL.IV« M POSEST TRDNJAVA, V KATERI SE N SK0R0 2000 BRANILCEV, ŽENA IN OTROK, BO POGNANA V ZftAK Maqueda je španski Verdun. ; <— Med vladnimi vojaki mnogo deklet. — Francovo prodiranje vstavljeno. — Alcazar bodo razstrelili. — Fašisti v Saragosi ustrele vsakega republikanca in socijalista. _ ELVAS, Portugalska, 17. septembra. — Madridska vlada pravi, da mora vas Maqueda, ki je ključ do Toleda in Madrida, postati Verdun v državljanski vojni ter je poslala tamošnji posadki, ki je zadržala prodiranje generala Franca, ojačenje. Med vladnimi vojaki je tudi mnogo žensk. Dva vladna aeroplana sta prodrla skozi kordon tujih aeroplanov generala Franca in sta bombardirala Tal a vera de la Reina. Tuji legijonarji, ki se bore v fašistični armadi, niso malo začudeni, ko vidijo sebi nasproti mnogo deklet. Častniki niso hoteli ustreliti dveh deklet, ki sta bili ujeti, temveč so ju nasitili in ju poslali v glavrii stan v Carceres. Obe dekleti, ki sta bili ujeti, ste Angelita in Carmen Rodriguez, ki ste stari 1 5 in 16 let. Angelita se ie preživljala s tem, da je na ulici prodajala razno blago, Carmen pa je delala kot V trdnjavo je že šel nek vlacfaii polkovnik in zatem nek duhovnik, da pregovorita Moscarda, da pusti žene in otroke iz trdnjave. Tudi chilski poslanik Aurelio Nunez Morgado je šel do obzidja in nagovarjal branitelje, da izpuste žene in otroke, toda Moscardo se ni dal pregovoriti. MADRID, Španska, 1 7. septembra. — Begunci, ki prihajajo iz Saragose, pripovedujejo, da fašisti preiskujejo vse hiše in ustrele vsakega republikanca in socijalista, ki ga najdejo. Zadnje dni so jih postrelili okoli 3000. NEGA MESTA SE BIJE VROČA BITKA liso naroaov canaio vazm problemi VAŽNE PRICE SO IZGINILE V procesu proti Črnim legijonar jem so tri priče nenadoma izginile. Vsled tega bo proces zelo z a vlečen. DETROIT, Mich., 17. sep. — Tri važne obtežilne price v procesu (proti 12 črnim legi j o-narjem, ki so obdolženi umora Charlesa A. Pooleja, so že pred dvema tednoma neznano kam izginile in policija jih išče. Ker so oblasti upale, da jih med tem časom najdejo, niso naznanile, da so izginile. Sicer oblasti ne mislijo, da so bile nasilnim potom odstranjene, temveč da se skrivajo samo zato, ker se boje maščevanja tajne družbe. Izginili so Luther Glasgow, Elmer Anderson in Emerson Becker, ki so vsi pripadali k Črni legiji. Njihovo pričevanje je ravno seidaj najbolj važno, kajti ravno zaradi tega, ker jih ni bilo mogoče najti, Dayton Dean, ki je pri umoru rabil o-rožje, ni bil zaslišan. Tudi vdova po umorjenem Pooleju bi imela biti zaslišana, toda ni bila poklicana. Mesto nje so nastopili stenografi in policisti., ki so slišali priznanje obtožencev. Policija trdi, da sta bila Anderson in Becker navzoča na seji 12. maja, ko je bil Poole ustreljen. Pri izvršitvi zločina pa nista bila navzoča. Glasgow M imel dopolniti izjavo svoje žene, ki je rekla, da je poslušala razgovor nekega obtoženca s Poolejevo ženo dva tedna pred umorom. Mrs. Glasgow je rekla, da živi ločeno od svojega moža in da ne ve, kje se nahaja. u VNANJI POLOŽAJ ZADRŽUJE PREDSEDNIKA WASHINGTON, D. C., 16. septembra. — Predsednik je zopet naznanil, da bo vsled svetovnega položaja najbrž« prisiljen omejiti svojo predsedniško kampanjo. Predsednik je rekel, da je njegovo potovanje na pacifiško obal še dvomljivo in bo počakal, kaj se bo dogodilo do -1. oktobra. Iz Washingtona ne bo odsoten nikdar več kot štiri dni. Ta'koj po predsedniških volitvah 3. novembra namerava predsednik Roosevelt iti na počitnic v bližino Balmmskilh o-tokov, kjer bo lovil riibe. Na vprašanje, ako je to potovanje odvisno od izida volitev, je predsednik smeje odgovoril, da bo šel n$ počitnice, če je izvoljen, ali pa ne. OBOROŽENI SMO," PRAVI V0R0ŠIL0V Sovjetski vojni komisar odgovarja Hitlerju. — Za svoj razvoj pa potrebuje Rusija mir. KIJEV, Rusija, 17. sep. — Sovjetska unija, ko ji je Adolf Hitler zaklical v Nuereiibergu : "Kar se tiče Nemčije, se more vsako uro pričeti," ima sedaj zadnjo besedo: vojni komisar Klementi Vorošilov, ki je ob koncu velikih manevrov rdeče armade imel govor, v katerem je rekel: "Stojimo oboroženi, da stopimo vsak čas nasproti težkočam na naših mejah." Vojni komisar pa je obenem povdarjal mirovno politiko sovjetske republike in rekel: "Vedno smo se zavzemali za mir in se bomo zanj tudi vedno zavzemali, ker vemo, da je le v miru mogoč človeški napredek. Vsak napredek sovjetske unije na polju mirnega socialističnega razvoja je udarec proti kapitalizmu. Kapitalizem to ve in to je tudi vzrok vsega kapitalističnega ščuvanja proti sovjetom. Za nas je to samo o-pomin, da v bodoče še vestnej-še delamo za socijalistični napredek in mir, kot pa smo do-sedaj delali." Komunstična stranka se je obrnila na ruske žene s pozivom, da nalbirajo denar za trpeče žene in otroke v Španiji, čije vlada se bori proti upornemu fašističnemu vojaštvu. "Pravda" piše: "Fašistične države pomagajo upornim generalom z bombami, kroglami in strupenimi plini. Žene sovjetske Rusije pa pošiljajo kruh in drugi živež, da pomagajo španskemu narodu." Lifsft popisuje strahovita grozodejstva fašističnega vojaštva in pravi, da se taka grozodejstva niso godila niti v najhujših časih starega rimskega cesarstva. Po vseh krajih obsežne Rusije zbirajo sklad za podporo španske republike. KONFERENCA 0 CENTRALNI EVROPI Italija, Avstrija in Madžarska nameravajo konferenco na Dunaju. Rimski protokol bo podlaga vsakega sklepa. RIM, Italija, 17. septembra. — Obisk avstrijskega podtaj-nika v vnanjem uradu dr. Gui-dona Schmidta je imel za posledico dogovor za srednjeevropsko konferenco na Dunaju na podlagi rimskega protokola. To pomeni, da bodo na konferenci samo Italija, Avstrija in Madžarska. Italijanska vlada je objavila naslednje poročilo: "Ministrski predsednik Mussolini, vna-nji minister grof Galeazzo Ci-ano in podtajnik Schmidt so se. ko je bila madžarska vlada o tem obveščena in na to pristala, sporazumeli, da se bodo v najkrajšem času na Dunaju sestali vnanji ministri Italije, Avstrije in Madžarske v soglasju z določbami v Rimu 24. marca podpisanega protokola. Ta konferenca ima namen dovesti do tesnejšega gospodarsko - političnega sodelovanja treh držav." Rimskemu paktu je 11. julija sledila nepričakovana nem-ško-avstrijska prijateljska po-godlba, katero je Avstrija sklenila pod Mussolinijevim pritiskom. Prijateljstvo med Nemčijo in Avstrijo splošno smatrajo za pričetek agresivne gospodarske politike Hitlerjeve vlade v osrednji Evropi. NUDISTIČNIH FILMOV NE BODO SMELI KAZATI IHllWllillllll!^ ••i Advertise in Glas Narode**' DU PONTI OBOROŽILI NEMČIJO WASHINGTON, D. C., 17. septembra. — Senatni odbor, ki preiskuje delovanje muni-cijskih tvrdk, je objavil senza-cijonalne dokaze, da je Du Pon-tova družba za izdelovanje mu-nicije naipravila velikanske dobičke pri oborožitvi Nemčije. Poročilo senatnega odbora je razkrilo, da imajo Du Ponti veliko število delnic pri nemškem trustu, ki je Hitlerjevi armadi dobavil največ munici-je. Du Pontova družina ima tudi s Hitlerjem dogovor, da si i menjajo med seboj trgovske tajnosti. CHICAGO, III., 17. sep. — Danes je občinski sodnik Samuel Trudex razsodil, da so filmi, ki predstavljajo življenje v nudističnih kolonijah, nemoralni. Film si je dal pokazati v temačni sokini dvorani, in pri "predstavi" je bilo navzočih štirideset oseb. Filme je posnel S. P. Holish v Zoro Natural Parku pri Roselawn, Ind., ter jih je poslal Eastman Kodak Comspan-ny v Rochester, N. Y., naj jih razvije. Družba mu pa ni hotela vrniti filmov, ki predstavljajo sknpino nudistov na bre- ZA MEDNARODNO RAZSODIŠČE BO TREBA IMENOVATI TRI SODNIKE ŽENEVA, Švica, 17. septembra. — Jesensko zasedanje Lige narodov, ki se prične v pondeljek, ima zelo obsežen vzpored, v katerem sta na prvem mestu izvolitev sveta Uge narodov in treh sodnikov v mednarodno sodišče v Haagu. Triletno članstvo Avstralije v svetu Lige narodov je poteklo. Ta sedež bo najbrže dobila Nova Zelandija, ker je že postal običaj, da je en sedež prihranjeni za angleški domini j. Zelandija se je lansko leto odločno zavzela za Ligino armado in za Ligin nastop z vojaško silo- Argentino bo nadomestila v Liginem svetu kaka ameriška latinska država, kakor so Peru, Kolumbija ali Bolivija. — Danski sedež je prihranjen za kako skandinavsko deželo in ga bo najbrže zasedla Švedska. Portugalska, ki je s posebno naklonjenostjo Lige dobila v svetu sedež pred tremi leti, bo letos tudi izločena. Ker ta sedež ni prihranjen za kako posebno skupimo držav, še ni gotovo, katera država ga bo dobila. Mogoče ga bo dobila Avstrija. Najbrže pa bo tudi postavljen nov sedež za Kitajsko, ker že dolgo časa to zahteva, ker iaza izstopa Japonske iz Lige narodov Azija pri Ligi sploh ni zastopana. Za mednarodno sodišče morajo biti izbrami najmanj trije sodniki. Profesorja na Harvard vseučilišču Manley O. Hudsona je že 38 držav priporočilo za sodnika in bo skoro gotovo imenovan na mesto od- ABESINCI SE ŠE VEDNO UPIRAJO Italijani preganjajo Abe-since z okolice Addis Ababe. — Nameravajo zgraditi mnogo cest. ADDIS ABABA, Abesinija, 17. septembra. — Italijanske kolonijalne Čete so se v bližini Vochocha gorovja, 25 milj od Addis Abaibe, zapletle v vroč boj z aibesinskimi ustaši. Poveljnik ustasev je Balcha, ki je voditelj onih Abesincev, ki se vedno vodijo vojno proti Italijanom. Po kratkem boju so .-e Abesinci umaknili v kraje v gorah. Medtem pa Italija v osvojeni deželi nadaljuje svoj nase-ljevalni načrt. Po načrtih, ki jih je izdelal Mussolini, bodo Italijani zgradili celo omrežje cest, ki bodo merile 2500 milj. Za zgradlbo cest bo treba 1000 izničenih tehnikov, 30,000 italijanskih delavcev in 70,000 abesinskih potnagačev. Inžinir- ji v glavnem mestu izdelujejo načrt, po katerih bodo steze iu pota premenjeno v široke av- . „ tomobilske ceste, stopivsega ameriškega sodnika Franka B. Kellogga. Mussolini pa namerava tudi „ . _ . , , i vpeljati redno zračno vožnjo Ker je Egipt z novo pogodi-. j ™ bo z Anglijo dobil svojo popol no neodvisnost, bo mogel pri Liginem svetu zahtevati članstvo. To bo tifcU. najbrže storil in bo skoraj gotov o že pri sedanjem zasedanju Lige sprejet v Ligin svet. POŠTARJI ZAHTEVAJO 40-URM DELOVNI TEDEN med Rimom in Addis; Ababo. V kratkem času bo zgrajeno kakih 12 milj od Addis Ababe moderno letališče, ki se bo nahajalo na visoki gorski planoti in ga bo mogoče uporabljati tudi ob velikem deževju. Italijani bodo v osvojeni deželi sadili kavo, kakao in bombaž. Znatno bodo tudi poveča-t li živinorejo. CLEVELAND, O., 16. sep.* William McCarthy, predsednik narodne zveze poštnih mojstrov, je danes zahteval na konvenciji, naj se uvede v vseh gu" jezera, pri boksanju in pri 1 ameriških industrijah 40-urni limču. Lastnik parka Alois Knapp je zatrjeval, da so filmi umetniški, dočim je bil sodnik drugačnega mnenja ter je dovolil Eastman Co., da jih uniči. Kjnarpp se bo pritožil na višjo instanco. NABOClTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK v DR&AVAEL - _ delavni teden. SKUPNI PIKNIK NEW-YOR3KIH DRUŠTEV HOOVER BO GOVORIL V DENVERU DENVER, Colo., 16. sep. — Bivši predsednik Hoover bo govoril tukaj dne 29. septembra. Če bo njegov govor političen ali ne, se ni moglo dognati, . > Skupna slovenska in hrvatska društva prirede v nedeljo, 20. septembra veliki piknik v Feldmans Parku, Maspeth, L. IsL Skupnega piknika sloven^ sikih in hrvatskih podpornih društev še ali balo v New Yor-ku. To bo prva prireditev te vrste. Prireditelji se nadajo silno velike udeležbe in so v ta namen tudi vse potrebno pri-* pravili. — Začetek piknika boj že dopoldne, __ fcW-" . .. New York, Friday, September 18, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN VJ3&. 1MBk "Glas Naroda" K) Bt«T Day Except Sundays and Holidays s celo leto valja sa Ameriko In Kanado..................... $8.00 k pol leta •••.....«*•«».».*.•. $3.00 t Četrt leta..................11.50 Za New York i Za pol leta Za Inozemstvo Za pol leta ... celo lete......*7.00 >.«»...*.•»•»*•. ¥3.50 celo leto......$7.00 ...............¥SJ0 Subscription Yearly 9&00 Dopisi bres podpisa ln osebnosti se ne prlobčajejo. Denar naj se blagovoli po*Usti Po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ne nam tudi prejtaje blvaliSče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Advertisement on Agreement "OlM Narod*" Izhaja vsaki dan tzrsenSl nedelj In pranlkor "GLAS NARODA", !M W. 18th Street, New lat. N. T. Telephone: CHelsea 3—1242 UBOGO LJUDSTVO > • Neka jugoslovanska poročevalska agentura, ki se v svojih poročilih omejuje skoro izključno le na razmere, ki žive v njih kraški in primorski Slovenci, nam je nedavno poslala iz Beograda poročilo, iz katerega posnemamo naslednje: Z odpravo sankcij, ki jih je naložila v času italijanska abesiiiske vojne Liga narodov Italiji, se gospodarske razmere ua Krasu in Primorju niso dosti izboljšale. Cene vseh predmetov in potrebščin so skoro Iste, le bencinu je padla cena, pa je navzlic temu deset odstotkov višja kot je bila pred afriško vojno. Tisti poljski pridelki, ki jih ima Italijo v izobilju, so se pocenili za polovico, d oči ni je meso in žito znatno dražje kot je pa drugih srednje-evropskih državah. Revnejši sloji prebivalstva si skoro ni morejo privoščiti mesa, kajti telečje je pa štirinajst, goveje pa po enajst lir kilogram. Ker se nakupna sila od dne do dne niža, ima revnejše prebivalstvo še vedno skoro sleherni teden sedem brezmesnih dni, dasi jih je vlaida takoj po koncu vojne s posebno odredbo odpravila. Redki so tisti, ki se morejo privoščiti meso. Cena blagu je neobičajno visoka. V-se tekstilne in kovinske industrije so začasa abesinske vojne predelale preobilico surovin za vojne potrebščine. Vsled tega primanjkuje blaga za obleke in perilo. Prvič izza svetovne vojne niso lnanufaktume trgovine po deželi preskrbljene s potrebnim blagom. Ji&metje morajo prodati vladi žito. volno in konopljo in sicer po ceni, ki jo vlada določi, kar seveda ovira o*bnovo gospodarskega življenja. Neugoden gospodarski položaj -se oči tuje tudi v povečanem tihotapstvu. Svoječasno so ljudje tihotapili samo tobak, zdaj pa vse, kar jim pride v roko: živila, obleko, živino itd. Spopadi med finančnimi stražniki in tihotapci so na dnevnem redu. Najbolj primanjkuje kovinskih predmetov, tobak je pa tako drag, da se je ponekod prebivalstvo cele vasi odpov edalo kaj L Dasi je voj-na v Afriki končana, je po zasedenem ozemlju še vedno taka draginja in talko pomanjkanje kot da bi bilo vojno stanje Še vedno v veljavi. Civilno prebivalstvo se mora skoro istotako žrtvovati kot se je začasa svetovne vojne. ZAGONETEN UMOR MED CIGANI Ob Ljubljanici na Kodelje-vem, kakšnih 100 m od Mladinskega doma navzdol, je prišlo do strahotne najdbe. Pa-santi, ki so šli skozi ulico Ob Ljubljanici, so zazrli v strugi, ne daleč cd brega neznanega utopljenca. Ko so nameščenci mestnega reševalnega urada neznanca spravili na breg, so opazili, da ima zadaj na glavi veliko rano, ki mu je prebila lobanjo in je po vsej priliki že izdihnil, preden so ubijalci vrgli v vodo. Po uradnem popisu je pokojnik 30 do 35 let star, ovalnega obraza, velikih oči in črnih las, Po vsej zunanjosti se je dalo sklepati na prvi pogled, da gre za cigana. Ko je policijska komisija skušala ugotoviti najpomembnejše okoliščine, v katerih je bil tem tretjim neznancem, ki pa-je izginil, kakor da se je v zemljo udri. arnus izročen so-sodišču Zloglasnega vlomilca Franca Arauša,, ki je dolgo strašil po mariborskih stanovanjih, je policija izročila sodišču. "Čudežni zdrav. Nlk"—VLOMILEC Veliko presenečenje je vzbudila aretaciia popularnega 'čudežnega zdravnika* Franca Berdela, ki je bil zanimiva pojava mariborskih ulic. Pozno i ponoči ga je stražnik zalotil s suknjo in velikim svežnjem pod roko, kar se mu je zdelo sumljivo. Stražnik je Berdela aretiral in odvedel na policijo, kjer so ugotovili, da je vlomil v avtomobil egiptovskega tr- Chicagro, lil. Naj mi bo dovoljeno malo prostora v listu G. N., da popišem moje potovanje v Cleveland, Ohio. V ponedeljek 7. septembra sem se podala na pot v družbi Mr. A. Spol ar ju in njegovega sina ter Mr. Riba rd a Zavertnika. Z Buick avtomobilom smo dospeli v Cleveland oib 4. uri popoldan na dom moje prijateljice Mrs. Antonije Jevnik, kjer smo vsi prenočevali tri noči. Naj se ji na tem mestu prisrčno zahvalim za doWo postrežbo in prijaznost. Ker se je pa pričela 8. septeinlbra konvencija JSKJ. "jfiLAS NARODA" pošiljamo ▼ staro do* movino. Kdor ga ho-če naročati .za svoje sorodnike ali prijatelje, to-lahko-stori. — Naročnina za stari kraj *tane $7. — V Italijo li Uarno. lista ke poži- meni-la. Moram pa omeniti go-yor sodnika Mr. Fr. Lausohe-ta, ki je tako lepo govoril. Najprej ttolj v zabavo, potem pa in ker smo vsi člani, smo se tu-r*e*uo ia Je obenem priporo- izvršen zločin, je od vsega po-' Edmonda Lewja, ki je cetka naletela na skoraj ne 1 DENARNE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JlJOOSl lAVlJO t 2iS__Din. 1M S S.N___Din. Mi $ UM .................... Din. S99 tU.H__Din. SN mM___Din. !§*• V ITALIJO Za $ I M $ 17.4t $ 43.N SUM SMjN $245jm lir im Ur tm Lir 6t§ Ur IMS Ltr 29M Lir 3N9 ni BE CENE BE DAJ RITEO MENJAJO BO N At EDEN M CENE PODV3ŠENE BBEMMMUMl OOSI ALI DOLI . ie Mjic pmja IZPLAČILA V AMKMŠKTH DOLARJIH ▼ rtsfms kraju DH4UDIO PO ▼ Marflk. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda" , / premostljive ovire, okoličani povedati da je bil pokojnik cigan in da je s citrami hodil od krčme do krčme, vendar inu doslej ni bilo mogoče dognati ne imena, niti vsaj približnega naziva. Vse, kar so našli pri njem, je bil samo vozni listek od Tržiča do Ljubljane. V Štepaniji vasi imajo cigani celo majhno taborišče, v katerem so si zgradili stanovanjske barake, ena družina pa biva v ciganskem vozičku. Tja so se stražnike napotili, da bi poizvedeli za kakršnokoli sled po identiteti mrtvega neznanca. Privedli so štiri cigane k truplu na Kodeljevo, toda vsi štirje so izjavili, da jim je mrtvec povsem neznan. Medtem so policijski organi dognali, da je umorjeni citraš sedel v družbi dveh drugih ciganov v neki štepanjski krčmi do pozne noči. Popili so nič. manj kakor 7 litrov vina a ko jim je manjkalo gotovine, je pokojnik zastavil še svoje citre. Proti polnoči so se uajbrž vsi trije napotili čez Kodeljevo proti mestu. Spotoma je moralo priti do vročega prepira med njimi, ki je končal z umorom. Prebivalci najbližjih hiš Ob Ljubljanici pripovedujejo, da so ponoči slišali prepir zavoljo neke ženske. Ali te domneve ustrezajo resnici, bo morala dognati policijska preiskava, ni pa izključena možnost, da gre za umor iz maščevanja. Zaradi kakršnekoli temne ciganske stvari. Med množico radovednežev ki se je od vseh strani zbrala na nesrečnem kraju, se je pojavil tudi mlad, na videz simpatičen cigan, ki je kmalu vzbudil pozornost nekaterih Štepanj-cev. Opozorili so policijo, da je prav to eden izmed dveh u-morjenčevih tovarišev, ki sta prejšnji večer z njim sedela v krčmi. Odvedli so ga na stražnico, kjer so spoznali v njem cigana Josipa Pestnerja, ki se je bil s svojo družinico pred kratkim naselil v Stari Loki na (gorenjskem in na polju za Sftrahlovim gradom postavil vrtiljak. Priznal je, da je bil z umorjencem prejšnji večer v dražbi, obenem pa je izjavil, da ne pozna tovariša, ki je bil z njima. Pestnerja so pridržali v zaporu, da piskusijo od njega izvedeti še kakršnekoli podrobnosti. S črno zagonetko, v katero se zagrinja kodeljevr ski umor, je v zvezi še neka značilna podrobnost, o kateri je vedel pripovedovati neki Šte-panjec iz množice. Ko je ob sedmih šel čez Kodeljevo v službo, je prav na kraju, kjer bo popoldne izvlekli neznance-vo truplo, opazil nekega cigana, ki je z napeto pozornostjo strmel v vodo. Postal je in ;ga vprašal, kaj da gleda. — Otroci so mi brus zagnali V vodo — je odvrnil cigan. Policija išče, zdaj sledi za . stal pred hotelom "Orel". Ber-vedo so izroj-.j]i sodišču in ga za vedno izgnali iz Maribora. HUD POBOJ V SVET-JAH V S vetja h pri Medvodah so popivali delavci, ki so bili dobre volje, dokler jim alkohol ni zmešal možganov. Na cesti so pijanci napadli 23-letnega kovača Franceta Arka, uslužbe-nega pri tvrdki inž. Dedeka in ga podrli. Med ruvanjem so ga obdelali z nožem in mu prizadejali več ran v hrbet in prša. Napadalci so pobegnili. LOCHNESKA POŠAST V MEDJIMURJU? Podturen in vse okoliške vasi na obeh straneh Mure so že več dni na nogah. Baje gre za ogromno kačo, ki naj bi jo bili videli kmetje v gozdu pri Pod-tumu. Kmetje pravijo, da je kača daljša in debelejša od brzojavnega droga. Ljudje so preplašeni, ker si v svoji bujni domišljiji izmišljajo vedno nove podrobnosti o gozdni pošasti. Boje se je tako, da si niti na polje ne upajo. Nekaj je pa med njimi tudi pametnih* ki pravijo, da so to prazne čenče. Naročite se na "Glas Naroda " največji slovenski dnevnik v Združenih dr&avak di udeležili par sej. V torek popoldne smo šli gledat veliko jezersko razstavo in obiskali tudi slovensko gostilno "Ljubljana", kjer smo se prav po domače počutili. Dekleta so lepo oblečena v narodno nošo; ravno tako tudi mmzrkantje. Tam imajo tudi prave kranjske klobase in domačo vinsko kapljico. Torej rojaki, kadar se mudite na razstavi ne pozabiti obiskati slovenske gostilne ''Ljubljana". Kar se pa razstave tiče, je nekako taka kot je bila tukaj v Chicagu leta 1933—1934, samo tukaj je bila večja in bolj gospodarskega stališča, da se je videlo napredek zadnjih sto let. V Cleveland je pa bolj za bizues. Okoli osme ure zvečer, smo se vrnili v Narodni dom, ker je bilo na programu, da bodo nastopili slovenski Sokoli. Ka ko sem bila razočarana, ker ni bilo Sokolov, pač pa kilav izgovor, da nekateri delajo ponoči. Gotovo je vzrok stran-karstvo, kot sem slišala od gotove strani. To ni napravilo dobrega vtisa na delegate. Kar se pa tiee petja društva "Zarja", so pa dobro rešili svojo vlogo. V sredo zvečer se je vršil banket v poeast delegatov v spodnji dvorani v Narodnem Domu. Banket je bil dobro obiskan in dobro pripravljen, za kar gre vsa čast kuharicam in dekletom, da so bili vsi gostje dobro postrežem. Seveda je bilo tudi veliiko govornikov na programu, ali bi vzelo preveč prostora v listu, ako bi vse o- čai slovenskem volilcem, da volijo zanj. Drugi govorniki so (govorili bolj za delegate, da naj delajo za korist JSKJ. V torek popoldan sem se odpravila v Collinwood k Mr. in Mrs. J. »Jane, kjer je bil moj sin na počitnicah štiri tedne. Prav lepo se jim zahvalim za postrežbo, ki so jo dali meni in mojemu simi. Ob prvi priliki' jim hočem vrniti.V četrtek, 10. septembra se je cela družba nas zopet odpravila proti Ghicagu in smo srečni dospeli domov ob IX uri zvečer. Torej še enkrat vsem lepa hvala. Hivala Mr. in Mrs. Eršte za dobro kapljico za popotnico. Pozdravljeni vsi prijatelji in znanci v Cleveland. Ohio. Fr. Lukanicli. Kdor is munenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od l Je potrebno, -da Je poučen s vseh stvareh. Vsled n»6e dolge-kitaj*.Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebna. preskrbeti, da Je potovanje udebno in hitre. **to se xa-npno obrnit« na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje sa povratna dovoljeni*, potni liste, vice je in sploh vse, kar > za potovanje, potrebno v najhitrejšem tem, in kar Je glavno, xa najmanjše stroškfe. NedriariJani naj ne adlatajo da zadnjega trenutka, ker _ ..... sa dobi iz Washingtona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, piSftetoraj takoj ** brezplafaa navodila in sagetavljtimo Vam, poceni in udebno potovali. slovenk: publishing company (Travel Bureau) 2 f6 West 18th Street _ New York, N. Y. -r - t - i POLAGANJE KABLA Te dni bo dograjena velika poštno-brzojavna centrala v Igalu, odkoder bo vodil kabel preko Malte in Tuuisa v Marseille. Kabel je že položen do Malte na razdalji 500 angleških milj. V to delo so investirali Francozi 100 miljonov zlatih frankov. Ta denar se bo pa kmalu amortiziral, saj bo šel odslej ves brzojavni in telefonski promet med Frani-cijo in drugimi zapadnimi državami ter Balkanom po tej progi % i NAflOEHfA ZAVEST Ko sem pomladi potoval po Pennsylvaniji in Ohiju, so me rojaki večkrat spravili s svojimi vprašanji v veliko zadrego. Odgovarjal sem kot sem vedel in znal, včasi prav, včasi narobe. Nekega večera se nas je pre cejšuja družba zbrala ,v gostoljubni slovenski hiši: Beseda ie dala "beseda. Na vrsti je bila politika, — ameriška in jugoslovanska — naš$ domače razmere, kulturno delo, mladina in napredek. Skoro v vsaki družbi je pa po redne ž in tudi v tisti je bil. Mislil je in tuhtal in me skušal spraviti v zarego. Ko je stulxtal in skuhal vprašanje v sebi, mi ga je zasolil rekoč: — Kaj se ti zdi: ali imamo v Ameriki Slovenca, ki bi dal vse za svoj narod, za ugled slovenstva, za napredek naših ljudi in bi storil to brez vsakega sebičnega namena Vprašanje .je 'treščilo kakor bomba. V,družbi so bili ljudje različnih prepričanj in, nazorov. Vse je nestrpno čakalo mojega odgovora, in vsi so mi, nekateri glasno, nekateri molče potrdili, ko sem odvrnil: — Ja, imamo ga: — Antona Grdino. — Pa ni tvoj prijatelj in vseeno mu daš.kredit, — je hotel vedeti možak "neomajnega" prepričanja. Dolgo sem ga moral prepričevati, pa še ne vem, če sem ga prepričal, da je edinole pdšteno in prav — vsikdar in magari v svojo škodo — priznati političnemu nasprotniku vrline, če jih ima. V nas vseh je vkoreninjena ljubezen do vsega, kar je naše in slovensko, razloček je le ta, da so v nekaterem korenine te ljubezni tako na globoko in na široko raizmrežene, da jih izven smrti ncrbena sila ne more iztr-gati. Grdina ni edini. Najbrž jih ie še dosti. Škoda, da z eno samo izjemo za druge ne vem. Prejšnjo soboto sva sedela s prijateljem Hudetom na porču lepe rezidence v predmestju velikega newjerseyskega mesta. Božji mir vsenaokrog. O-gromndst ameriške metropole se je v vzhodni smeri odražala v rdečem žaru na zvezdnatem nebu. Gospodinja nama je stregla ter pripovedovala svojo po- POBEGNILA OD MOŽA Arnavt Cazin Elegovič se ievver|;1" , . Mlada je prišla v Ameriko. seznani! v Beogradu s Slovenko Amalijo Černoglavikovo in jo odvedel s seboj v rojstno vas Čermo na Šar planini. Zatrjeval je, da je bogat in Amalija mu je slepo verjela. Elezoviče-va mati ji je takoj nataknila na glavo muslimansko pokri-(valo, češ, da ne sme več iz hiše. j Tako je preživela Amalija kot Fatima dolga tri leta in bila je prava jetnica. Končno se je naveličala težkega življenja in pobegnila v Tetovo, kjer je naprosila oblasti, naj ji pomagajo, da se vrne v Slovenije :n začne novo življenje. drago placa-na ljubezen Pred sodnikom poedincem v ^Splitu se je zagovarjal 25-letni Rade Oslojič iz Povija na Bra-ču, obtožen, da je ukradel vdovi Mariji Zlatar iz istega kraja nad 50.000 Din.- OstojiČ je! imel z vdovo ljnbavno razmerje in v preiskavi je izpove- KoKko let je že tega! Mogoče trideset, mogoče več. In ves čas je živela med tnjim narodom. ' i( S Slovenci je izgubila vse stike. Le nekaj ji je ostalo: ljubezen do naše besede in naše pesmi. Oboje ji je bilo v hudih in najtežjih urah največja in edina uteha. Priučila se je tuji govorici, vživela se je v tuje razmere ter v gmotnem ozriu s pridnostjo in vztrajnostjo dvignila nad povprečnost. Žarecega obraza in v nekakšnem svetem zanosu nama je pravila: — V dolgem času sena bila samo trikrat tako srečna, da sem slišala slovensko petje. Pred leti člana 4'Domovine", ki je bil priredil koncert v bližnjem mestu. Letošnjo pomlad pevsko društvo "Slovan", ki je pelo za radio, in polfcti pevsko društvo "Jugoslavijo" v dal, da mu je plačala po v^ Jolmfownu. Oh, kako lepo je Idem ljuba vnem sestanku 80 dolarjev, pozneje je pa izprej-menil svoj zagovor, češ, da je prislužil pri njem najdeni denar v Ameriki. Oškodovani vdova ni mogla priti na sodišče ker je težka 130 kg in sploh ne more hoditi. Ostojič je bil obsojen na poldrugo leto strogega bilo, kakor neizmerno lepo. In da iraivdusene pevce še bolj navdušim, sem podarila društvom msienkof^en dar. . . Pozneje s^si zvedel, da dar ni bil malenkosten. Kakor sem omenil, je poleg 'Mrs. F. Aiaaeh izmed vseh a-meriških rojakov edinole Anton zapora, vdovi mora i pa vrniti IGrdina, ki tako izdatno podpira 3000 dolarjev. (naše kulturne ustanove. n QLrAB HAIL O V~A New York, Friday, September ! 8, 1936 M l T • I —--ž ' THE LARGEST SlfiVEN E DAILY IN VJ9A B. SAMSONOV: NERODEN FILM V kinematografu " Prijetne* ^raf sajn Jegor Fiiipovič, pred- sanje Okrajne prosvetne upra ve** so bili ta dan polnoštevil-no zbrani Voi izobraženci. Prvič je tekel znameniti film 14 Pa t Peckham — krvavi pod-rejjnik buiiujskih trinogov.' Začetek predstave se je neko liko za vleke!. Prireditelji so namreč dolgo uro čakali na to-varišico Klepetuljo, vodjo pi sarne Okrajne prosvetne uprave, ki bi sicer utegnila zameriti. Naposled je le prišla na čelu vseh podrejenih uradnikov in z njimi zasedla tri najboljše lože. Predstava se je pričela. Na ekramii so pričele skakati črke napisa: "Prvi del. Pozor! Predvajana igra v ideološkem oziru popolnoma nasprotuje vsem zahtevam sovjetskega gledalca. A kljub temu Imdi dosti netiva za naše raz-re jo sovraštvo. Vidimo poraz* razkrajanje naših sovražnikov, pretresljive dokaze krvoločne razuzdanosti." Slika iz življenja pokvarjenih buržujev so res zelo razvne la gledalce. Vsi so godrnjali, ko je bil napovedan odmor. Toda v odmoru je dospel sam Semjon Senijonovič, okrajni šolski referent, v spremstvu gospe soproge. * * Oho, predstava se je že menda pričela?" je vprašal počaščenega ravnatelja. <4Že, Semjon Seinjonovič, a bodite, prosim, brez skrbi. Nastali so namreč tehnični zadržki. Film ni bil pravilno navit, in vsled tega smo primorani še enkrat predvajati prvi del." "Izvrstno! Le navijte ga zopet! Nama je prav," je prijazno pripomnil Semjon Seinjonovič soprogi, ki bi- sicer tudi lahko utegnila zameriti. "Torej le pohitiva dragic!" se je milostno nasmehnila gospa referentija in frčala v ložo, kjer je glano pozdravila tova-rišico Klepetuljo. Občinstvo je zvedelo, da so nastali zadržki in bo vsled tega ponovljen prvi del. "No, seveda, saj jih poznamo, te tehnične zadržke," so se neslišno menili sličnih dogodkov vajeni gledalci. Na ekranu so zopet pričele k kaka ti črke: ". . . naše razredno sovraštvo ..... porazno razkrajanje naših nasprotnikov , . pretresljivi dokazi." Neumorni detektiv Pat Peckham je zopet nastopil v ulogi podrepnika kapitalističnih trinogov in razuzdana Jmržuazija je pričela porazno propadati. A ko se je nagibal prvi del koncu, je prihrumel kakor nepričakovan vihar v kinemato- *nove strani človeškega življenja. GOSPODARICA SVETA. (Kari Figdon) .... .56 IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani. Cena .75 Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, splet-kari, doživlja in pozablja, tod« strast do igranja ga nikdar ne mine. 12BEAN1 SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vex, 106 strani. Cena .......-...............................1.50 Janes Menciger se po pravici imenuje začetnika našega modernega leposlovja. On je prvi krenil s poti, ki sta jo hodila Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V knjigi so tri zanimive črtice. IZLET GOSPODA BROUCKA V XV. STOLETJE, spisal Čech Svatopluk. 246 strani. Cena 1.20 V navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Pražana gospoda Broučka v dobo strašnega In slavnega busitskega voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od konca do kraja. JAGNJE, 110 strani. Cena broš. .40 Vez......45 trdo vezano ......................................................35 V knjigi je poleg naslovne šc povest "Starček z gore". Obe sta posebno zanimivi, kajti spisal ju je znani mladins&t pisatelj Krištof Šmid. JERNAČ ZMAGO VAČ, spisal H. Sienkiewiez, 123 strani. Cena .................................................50 Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi invest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jih človek čita. JU AN MISERIA, spisal H. L. Čeloma, 168 str. Cena Ta pretresljiva povest ^e vzeta iz dobe Španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po-nedolžnem obsojenega Juana Miserije. V o-sebl brezvestnega Lopezinka pa vidimp, kam privede človeka življenje brez višjih vzorov. .66 JURČIČEVI ZBRANI SPISI tJ. zv. Doktor Zober — Tugomer Cena 1. GOZDOVNIK, spisal Karl May. Dva zvezka. 208 in 136 strani. Cena ................................75 Spisi Karla Maya so znani našim starejšim čitateljem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padišahovi senci", <4Vinetov'\ " Žut" itd. Dejanje "Gozdovnika" se vrf! na nekoč divjem ameriškem Zapadu. GOMPAČI IN KOMURSAKI Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena ...... .45 Pestre u. LISTKI, (Ks. Meško^ 144 strani ............ .70 LOV NA ŽENO spisal J. O. Cnrwond. 194 .«rknL Cena J!0 . Skrajno napet roman Iz modernega Življenja. Človeka tako prevzame, da ga z velikim zanimanjem prečita do konca. NaroČilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POČTNINE PROSTO Naslovite na: — 11! SLOVENIC PUBLISHING COMPANY WEST 18th STREET NEW YORK, N/Y. ff "WLZ ■ mzmunT New York, Friday, September 18, 1936 TEE LTROWST BIXMBNE DZ1LY IN UJ3&* Hči druge žene H 50 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL.: I. H. ČUVAJ S SVETNIŠKIM SIJEM Vračali smo se (v času svetovne vojne) s "Zeppelinon!" z nekega ponočnega napada na industrijska angleška torišča. Pred seboj zagledamo bliske, nevihta se že širi iz amsterdamske okolice proti morju in videti je, da nam prekriža zračno pot. Še zmeraj upamo, da nam bo pomagal zahodni veter, a že začne burja pihati proti nam Zračna ladja je pravkar plula proti gosti gmoti oblakov in naglo obrnem krmilo, da bi se izognil oblakom. Tedaj se pa zažene nasprotni veter v nas, ki je vedno močnejši in močnejši. Pod nami se morje pokrije z belimi penami, vihar narašča vedno huje, nevihta se zmeraj bolj bliža. Strele švigajo vodoravno preko zračne ladje in zračna elektrika nam prepreči, da ne moremo uporabljati brezžične zveze. Od vseh strani prihajajo sunki vetra in butajo v čolnič, ki ponihava in se giblje; moštvo se morn oprijeti nosilcev, sicer bi vsi telebnili v globoči-no. Vsi so v notranjosti, le mi, častniki, ki imamo službo, ostanemo pri aparatih vodilne gondole, in pa mehaniki v motor- " Gospod dok4cr, moja sestra je bila v veliki zmoti, ako je rekla, Ja se/n zaročena. Pismo, nad katerim sem jokala, je b ilo od moj.:ga prijatelja iz mladosti, Grege, s katerim sem zrastla kot z bratom, ki ga imam zelo rada, kakor ima sestra .rada svojega brata in ki je zaradi družinskih rzmer zelo nesrečen. Moj oče iu jaz sva edina človeka, ki jih ima rad in ki ga imata tudi ra bi O, da, jokala sem nad njegovim zadnjim pismom, ker ]» tako bolan in nesrečen. Bojim se, da ne bo nikdar več zdrav, ako takoj ne premeni podnebja. Razmere pa so zanj tako nesrečne, da sploh ne more zdoma, ako mu kdo ne pomaga — pomaga proti njegovi volji, ker je pre-ponosen, da bi sprejel kako pomoč. Moj oče je ravno danes v njegov.', zadevi šel v Prankesborg, ker hoče za vsako ceno dobiti zanj pomoč. Svoji sestri sem samo povedala, da ga 'msm zelo rada in da hrepeni za nami in bi ga radi dobili k ^ebi. To pa je napačno razumela. Z nobeno besedo ji ni-Svm omenila, da sera z Grego zaročena, ker bi to bila velika v umnost Saj sva vendar vedno živela kot brat in sestra. Kako bi pe srmejal, ko bi izvedel, da so me ž njim zaročili in kako bi se ^udi jaz smejala, ako — ako me ne bi tako zelo ža-lorstilo, da ste zato bili na mene budi. Ako bi bila zaročena, t m naj bo s komurkoli potem, potem — toda ne, bojim se, da zopet nekaj klepetam, kar je zopet proti dobremu obnašanju. Pomagajte mi vendar, gospod doktor, saj vendar veste, kaj sme m lada dama p^ved^ti, in kaj ne. In prosim, nikdar ne bedite v eč hudi." Gonda se prestraši, ko \ njegovih očeh zopet tako vroče zažari. Prime njeni roko in na njo pritisne svoje ustnice. Prišla m:i je slutnja, zakaj mu je Helga tako gotovo reklamnih gondolah so prisotni, da je njrna sestra zaročena. Pri njej ni mogel misliti na zir.oto; k„t samo domnevanje to, kar je rekla, ni zvenelo. In bilo je prejasno, kako se je od onega večera proti njemu obnašala. Gotovo jo opazila, kako draga mu je bila Gonda in ga je hotela preplašiti. Dr. Leyden globoko dahne. "MiMatljiva gespiea presrečen sem nad tem, kar ste mi povedali, kot pa morem povedati z besedami. Žal, da nisem v položaji, da bi smel biti odkrit, toda saj to vam smem povedati, da mi je bilo zefo hudo, da sem moral svoje obnašanje dc vas preceniti iii da sem zelo vesel in srečen, da vas morem zopet "srečavati po starem načinu. Hvala vam, iskrena vam hvTala, da ste imeli pogum vprašati me po mojem preme njenem obnašanju " Gon3a ga neko'iko zmedena pogleda. "O, hvala Bogu, Sedaj me zopet gledate prijazno in ljubi znivo. In to irf tako veseli. Sedaj niste več hudi na mene. Torej, ni bvlo moje petje, ki vas je tako oremenilo?" Ginjen ji pogleda v oči. "O, ne; tako l:ubko so zvenele vaše pesmi in veselim se že, da vas bom šr pogosto poslušal.'' "Potem je vse dobro! Toda sedaj mi še naglo povejte, •i>o sem rekla kaj neumnega, ako sem bila zopet kaj nerodna." Mehto in nežno jo pogleda. "Ne, o, ne; Bog naj vam ohrani to priprostost." "Toda moja se.tra me bo prav gotovo zmerjala, kadar j* vse to povem." Dr. Leyden nekoliko pomišlja. "Najboljše bo. la vaši gospici sestri ničesar ne poveva pravi. HP I 1.1 "Toda povedat; ji vendar moram, da nisem zaročena," "Prosim, ne storite tega, jaz — jaz najbrže ne bi smel o t^ra govoriti, kar mi je povedala." Gonia ga poredno pogleda. "Ali ste tudi vi že kdaj napravili kaj nerodnega?" Dr. T.evden zmap z glavo. "Mogoče izgleda tako, toda navzlic temu sem popolnoma zadovoljim sam s seboj. Samo ne bi si hotel nakopati jeze V še gospice sestre. Zaraci sebe vas prosim, da ji ničesar H8- izda t o eemur sva govoiila." Vedel jo, da jo »nore samo tako pripraviti do tega, da he molčala: imel je občutek, kot da je potrebno, da njeni sestri ne pove ničesar, di sta o Lej stvari govorila in da sedaj ve, da Good«. Tli ZM*fWWnn firtii'lo era noL'nlilrn nAAiJlnXnn svetlobe sedi ču^aj; do kože je premočen, čuvaj ima pravi pravcati svetniški sij krog glave. Hribolczcem tak prizor ni neznan, prav tako ne brodnikom: to je tako zvani Elmov sij. Tudi ogrodje lupine iz dur-aluminija je prežeto z e-iektriko in krese na vseh spoj-' kah, robovih in vogalih. Žice in kablji so razbeljeni in žarijo v sinje-vijoličastih barvnih odtenkih. Prekrasen pogled! A kaj, ko ram ni za krasote! Zakaj, moštvo se opoteka ko pijani plesavci po vrveh po ozki kovinski brvi. Naše življenje pa zavisi od tega, da ne pride vodik iz celic, medtem pa na v^aki dve sekundi švigne mimo blisk, ki je komaj za komolec oddaljen od zrakoplova. Nihče izmed nas ni še nikoli doživel kaj podobnega.. Namesto, da bi se spustili čim nižje in bi tako ušli bliskom, o-stanemo tri sto metrov v dežju in nevihti, in že tri ure smo se mučili z ravnotežjem gondole. Šele, ko se je začelo daniti, smo spravili svojo zračno ladjo iz nevarne okolice. Sonce vzide in sočutno suši premočeni zrakoplov. Z največjo naglico br-zimo v daljo. j Že čez nekaj dni zopet pa za-Naš poveljnik se hoče že obr-' idemo nekoč v pravo angleško niti, da bi bežali pred vikarjem, | J kaferi je tičalo razen a burja bi nas prignala le nazaj I nas drugih Zeppelinov v Anglijo. Prav nič si ne želi 1 CT™ ™ -..... k-a; Ognjeni zublji ližejo cevi mojih strojnih pušk in če raz-krečim prste na roki, švigajo iskre iz prstov ko majhni plameni." Z višine 1600 m zdrknemo na 100 m v nižave in kmalu moremo mimo leteti. A kakor bi bila ona strela le znak za splošno obstrelovanje, začno z vseh strani švigati bliski v nas. Zdi se, ko da je peklenšček nastavil prižgano vrvico in iskre in ogenj lazijo po njej. Zaman iščemo na obzorju temne luknje, skozi katero bi mogli najlepše smukniti iz tega pekla. •Šele kasneje, pozno v noči, se nam posr?či izmuzniti se in kreniti v domače pristanišče. Ko smo preiskali zrakoplov, «mo dobili v prevlaki polno lukenj in osmo jenih lis. Največja lisa je bila za grah velika; kovinski opornik se je bil vanje denarja je bil obsojen in to inn je seveda onemogočilo nadaljnje vladanje. Zdaj prodaja svoj otok obenem s kraljevskim naslovom. MATEJ HUBAD 70 LETNIX V Povodju pri Skaručini za Šmarno goro v svoji rojstni hiši je dne 28. avgusta praznoval slovenski glasbeni delavec Matej Ilubad svoj sedemdeseti rojstni dan Dne 20. avg. so Glasbena Matica in prijatelji to sedemdestletnico slovesno praznovali z božjo službo na Skaručini. In imajo Ilubadovi prijatelji — pa mu niso prijatelji samo ti, ki so se te dni zbirali okrog njega, ampak vsi slovenski Na parnikih, Id m> debelo tiskani, m vrše t domovino Izleti pod vditvoa izkušenega spremljevalca. nekoliko raztajal, druge Škode fflasbeniki, P™v, če ga slave. pa ni bilo Mogoče niti ne bi in inva posebno prav Glasbena bili vedeli, da je treščilo v naš|Matlca da slavi- SaJ se Prav zrakoplov, če bi nam ne bil te-|Hubadove izredne pedagoške ga sporočil čuvaj s svetniškim sijem. A. Lehman, kapitan na "Zeppelinu." mo, da bi se morali še enkrat — razen z nevihto — bojevati tudi s sovražnimi topovi. Zatorej blodimo dalje. Čuvaj z vrha gondole nam sporoči, da lije ko iz škafa. Gore oblakov se nakopičijo pred sopihajoči zrakoplov, ki ne more nič več preko njih. S povešenim kljunom se pogreza v temd, ki je gosta, da bi jo človek kar prijel in jo zdaj pa zdaj razparajo bliski na dvoje. Zdaj začne še toča in še sneg topotati po zunanji prevleki; zračna ladja drhti ko žival, ki jo biča okrutni bič. Časih jo neurje zažene sto metrov visoko in jo potlači z isto brzino za tri sto metrov nizdol, preden jo moremo zasukati drugam. Strele žvigajo v šopih. Strahovit udarec mi ogluši uho in napolni zračno ladjo z bleste-čim se sijajem; tik Zeppelina je "švignila strela v morje. Čuvaj z vrhnje čuvajnice mi telefonira. da se iz cevi njegovih strojnih pušk - krešejo iskre. Splezam po jašku navzor. Kako sem presenečen! Sredi te Ko smo naprdli Hull in se vračali, smo zašli iznova v nevihto Topli zračni tokovi, ki prihajajo s kopne zemlje, pospešujejo tvorbo neviht, čim se zdražilo z mrzlimi tokovi, nad morjem. Pripravljen sem na najhujše. V temi ko v rogu ne morem spoznati oblakov, a tako blizu holandske obale smo, da se ne upamo spustiti se niže k zemlji. Pravkar namerimo zrakoplov proti oblaku, ko nas ošine s p lamtečim pogledom ko kak «rdit prometni redar. Prav poslušno se hočemo umakniti nizdol, ko lopne po nas žareč u KRALJ PRODAJA SVOJE KRALJESTVO V angleških listih je bil objavljen pred dobrim tednom čuden oglas: "Prodaja se otok Dam-bay ob vzhodni obali Anglije. Lastnik otoka pnuja kupcu kraljevski naslov. Cena 16,-000 funtov šterlingov. Podrobnejše informacije daje bivši kralj otoka Harman, ki je baš prišel iz ječe. In zdaj išče kralj Martin I. svojega naslednika. Martinovo življenje je bilo kaj burno. Po poklicu je bil trgo-}vec, marljiv in varčen. Prihranil si je lepo premoženje in lahko bi bil mirno živel, da ni bil častihlepen. Nekega dne je zvedel, da je naprodaj otok Lambay, čigar prebivalci ima- darec. V vodilni gondoli je za jo med drugimi privilegiji tudi hip svetlo ko podnevi in sliša- ti je takšne grmenje, ko da bi bili tik cevi velikega topa. Nebo odpre vse zatvornice na mah burja zahrumi od vseh strani naenkrat. Ko hočemo ladjo pogrezniti čim nižje, se spomnim čuvaja na hrbtu zrakoplova. Tedaj mi pa že zakliče skozi govorilo: "Treščilo je v kljun, 30 cevljjev od mene. Strela me je skoraj vrgla, prav tedaj, ko sem hotel sporočiti, da se vsepovsod užiga elektri- VAŽNO ZA NAROČNIKE da Gonda ni zaročena. Gonda ga nekoliko neodločno pogleda. "Helgi ničesar rada nc prikrijem, gospod doktor, tudi za-Četudi _ --- Saj ste VL5 te™U <*a ie dognano, da vam je po-i California : yedala n»kaj napačnega. Ako pa ji sedaj tega ne morem po-' San Francisco, Jacob Laashin jasniti, bo še vgdno mislila, da sem zaročena." Dr. Levdei si misli dfc je zelo dvomljivo, da bi Helga verjela v Gondino zaroko, toda tega Gondi noče povedati. Sapjo pustite svojo gospico sestro v njeni veri, dokler se ne bo sama o nas^fotnem prepričala." Tako rad bi jo cbjel. tako sladka in ljubka je bila v svoji orlni čistoti, ki mu j« toliko odkrila in ga tako osrečila. Sa-lco ne bi bil tako reven in da bi ji mogel povedati, kaj je za njo živelo v njegovem srcu. Toda bila je še tako mlada in na kak način se bodo njegove razmere že izboljšale. Ako bo železnico zgradil v zadovoljnost svojih predstojnikov, potem bo gotovo napredoval. Sedaj je saj vedel, ne da bi mu povedala, da mu viača ljubezen. Mogoče še sama ni bila na jasnem glede tegn. Tudi ni slutila, da se mn je s svojim obnašanjem izdala. Njena naravna odkritost in poštenost se ni znala skrivati. "Da, to je poglavitna stvar," pravi Gonda. . Njegovo srce pa je bilo zopet tako lahko. In Gonda se mn olajšana nasmeje "Mo;* Bog, veseli me da ste zopet dobri z menoj," pravi ddkritosrčno. "Sam na 3ebe se ježim, da sem povzročil, >da^ste dvomili; toda naši običaji nam prepovedujejo, da bi bili prijazni do mladih dam, ki že imajo svojega izvoljenca." Gonda mu resno prikima. "To je sedaj tudi vse v redu," pravi modro. "Kaj net In zato mi tudi oprostite, da sem bil proti vam tako hladen." . /Dalje prihodnjič.! Poleg naslova je razvidno do fcdaj Imate plačano naro&rtno. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. PoSljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vasem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojib imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj naših rojakov naseljenih. zmožnosti Glasbeno Matico »dvignile iz nižje gl'asbene šole naprej do spoštovanja vredne glasbene srednje šole. TTubad jo sodeloval več časa tudi pri operi. Če mislimo 40 let nazaj, se kar ne moremo načuditi, kar sta s kapelnikom Beniškom dosegla v na vso moč neugodnih razmerah, saj sta napravila skoro nemogoče reči, tako da smo v Ljubljani mogli v operni glasbi dobiti dokaj pojem. Ena največjih zaslug Huba-dovega neumornega delovanja je ta, da je pevsko kulturo, negovanje nevske lepote zasejal po vsej Sloveniji. Njegovi nastopi z matičnim zborom so vse očarali, dotlej nezaslišano bla-goglasie zborovskega "petja, njega gibka prožnost, lahni hod — ko čudo smo vse to doživljali. Vokalno se do Hubada nikoli ni tako dovršeno pelo in Glasbena Matica se glede zborovske višine izza Hubada menda tudi še ni prekosila. Pa je hkratu skrbel tudi za poglobitev simfonične orkestralne glasbe. Izvajal je velika svetovna dela. oratorije, simfonične pesnitve slovenskih, čeških, nemških, italijanskih skladateljev. Matičnemu zboru je s koncerti pridobil velik sloves med Slovenci, Čehi, Hrvati, Italijani, Nemci. Znamenita sta bola oba zahvalna "potresna" 19. septembra: Conte di Savoia v Genoa 22. septembra: Bremen v Bremen - 23. septembra: Lafayette v Havre Washington v Havre Queen Mary v Cherbourg 26. septembra: Paris v Havre Vulcania v Trst 29. septembra: \ J Europa v Bremen 4 30. septembra: \ Normandie v Havre \ 1. oktobra: Berengaria v Cherbourg 3. oktobra : Bex v Genoa 7. oktobra: Queen Mary v Cherbourg Manhattan v Havre 9. oktobra: Bremen v Bremen 10. oktobra: ILe de France v Havre Conte d i Savoia v Genoa ti i J fl ŠF i : { 4 * } pravico do svojega vladarja. Harman je kupil otok in postal moder in dober vladar, kakršen j? bil tudi v trgovini. 50 prebivalcev otoka, sami kmetovalci in ribiči, mu je prodajalo ves pridelek in vse nalovljene ribe po zelo nizkih cenah. Harman je vse pošteno plačeval in i koncerta na Dunaju 1. 1899. tako so bili vsi zadovoljni.] Tak zbor si je mogel ustva-Končno so ga hvaležni otočani[riti le, ker je bil izvrsten pev-proglasili za kralja Martina 1.1 ski učitelj z lepim, dovršeno V začetku je šlo vse gladko, I vzgojenim glasom, obdarovan toda kmalu se je oglasila v|z rahlim tenkim čutom za naj-Harmanu častihlepnost. ZaČel j man jše lepotne odtenke. Kot je kovati zlatnike s svojo po- v*' ** dobo, kar p n posega v suverenost Anglije, odkoder so mu takoj n-amignili, naj ne dela takih neumnosti. Kralj Martin rOLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. SaftiC Walsenburg, M. J. Bavuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič. ILLINOIS: Chicago, J. Bevčlč, J. Lukanlch Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero, In minols) Joliet, Mary Bambich La SaUe, J. SpeUch Mascoutah, Frank Angustia North Chicago, Joe Zelene KANSAS: Glrard in okolica, Joseph Močnik MARYLAND: Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN: Detroit, Frank Stular MINNESOTA: Chlsholm, Frank Gonie Ely; Jos. J. Peshel Eveleth, Loqis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibblng, John PovSe Virgins, Frank H rvatlch MONTANA: * Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA; - Omaha, P. Broderick NEW YORK: / Gowanda, Kari little Falls. OHIO: Barber ton, Frank Troha Cleveland. Anton Bobek, Chas. Karl-ling«', Jacob Besnik, John Slajxnik Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kumge Youngstown, Anton KikelJ OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezovee Coverdaie in okoUca, M. Rupnik Export, Lonis Samoti« Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Apt. TauželJ Luzerne, Frank BaUoch Midway, John Žust Pittsburgh, J. Pogačar, Philip Pro gar Steelton, A. Hren Turtle Creek, IV. Sehifrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West ALUs, Fr. Skok Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Lonis Tauehar Diamondville, Joe RoUch Vsak —tftpnlk izda potrdile sa sv»-to, katero Je pre)eL Zastopnike tople pa se za svarilo ni zmenil. Posledica je bila, da so prispeli na otok 4 orožniki, ki so častihlepnega moža aretirali in odpeljali učitelj petja nam je vzgojil celo vrsto korcertnih in opernih pevcev, ki jih priznava tujina morda še bol j kakor domovina. Da spomnimo samo na nekatere: Miro Dev-Costaperja, Pavlo LovŠ^tovo, Marico Peršlovo. .Tosipa Rijavca, Julija Betetta Josipa Križnja, Sv. Banovca ir v London Za protizakonito ko- še in še ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena .......... .30 GODČEVSKI KATEKIZEM. 61 strani. Cena .25 HUMORESKE IN GROTESKE. 180 strani. Cena .89 Trda vez. Cena 1.— 12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena .35 PO STRANI KLOBUK. 159 strani. Cena ____ .50 POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel, 136 str. .60 PREDTRŽANI, PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. .25 SANJSKA KNJIGA ...........................60 SANJSKA KNJIGA .......................... .90 SLOVENSKI ŠALJIVEC. 00 strani. Cena......s .40 SPAKE IN SATIRE. 150 strani. 'Cena ........ .90 TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena .......... .70 TOK RAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani. Cena .30 TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuje tudi šaloigro u Vse naše"). 189 strani. Cena ........................ .50 VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......1.50 VESELE POVESTI. 79 strani. Cena...........35 ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena .45 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI: / if iS "K 14. oktobra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg 15. oktobra: J Saturnia v Trst 16. oktobra: 1 » Europa v Bremen 20. oktobra: * Roma v Genoa 21. oktobra : Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 24. oktobra: Rex v Genoa Lafayette v Havre Bremen v Bremen 28. oktobra: f Aquitania v Cherbourg J 29. oktobra: , lie de France v Havre 31. oktobra: Vulcania v Trst 4. novembra: Queen Mary v Cherbourg 6. novembra: Europa v Bremen 7. novembra: Champlain v Havre Conte di Savoia v Genoa 11. novembra: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre 14. novembra: Rex v Genoa 18. novembra: Queen Mary v Cherbourg 20. novembra: Bremen v Bremen 21. novembra: Lafayette v Havre Satumia v Trst . . > r 25. novembra: ^ Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg 28. novembra: Conte di Savoia v Genoa i ' V'* , 2; decembra: Queen Mary v Cherbourg 3. deecmbra: i Champlain v Havre 4. decembra: Europa v Bremen 5. deecmbra: ■ Vulcania v Trst i), decembra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg :2. deecmbra: Rex v Genoa .5. decembra: Bremen v Bremen 16. decembra: Queen Mary v Cherbourg decembra: Normandie ▼ Havre f. JI iS Plgite nam sa cene rosnih listov, reservacijo kabin in pojasnila sa potovanje. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) tU W. 18th St, New Yeffc KNJIGARNA "GLAS NARODA UPRAVA "CTJtt NARODA" 211 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. oeoo< - _