ekonomsko ogledalo št. 9/2021, letnik XXVII Ekonomsko ogledalo št. 9, letnik XXVII, 2021 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorciceva 27 Odgovarja: mag. Marijana Bednaš, direktorica Urednica: Urška Brodar Pri pripravi so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Urška Brodar; Lejla Fajic; dr. Tina Golob Šušteršic; mag. Marjan Hafner; mag. Matevž Hribernik; Mojca Koprivnikar Šušteršic; mag. Janez Kušar; dr. Andrej Kuštrin; dr. Jože Markic; Jure Povšnar; Denis Rogan, mag.; Dragica Šuc, MSc; Nataša Todorovic Jemec, MSc; mag. Ana Vidrih Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajic, dr. Marta Gregorcic, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupancic, mag. Janez Kušar Tehnicno urejanje in prelom: Ema Bertina Kopitar, Bibijana Cirman Naglic Tisk: Collegium Graphicum d.o.o. Naklada: 130 izvodov Prvi natis Ljubljana, december 2021 ISSN 1318-3818 (tisk) ISSN 1580-6170 (pdf ) Publikacija je brezplacna. ©2021, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno ........................................................................................................................................................ 3 Tekoca gospodarska gibanja .............................................................................................................. 7 Mednarodno okolje .....................................................................................................................................9 Gospodarska gibanja v Sloveniji .......................................................................................................... 10 Trg dela ......................................................................................................................................................... 17 Cene ............................................................................................................................................................... 19 Financni trgi ................................................................................................................................................. 20 Placilna bilanca............................................................................................................................................ 21 Javne finance .............................................................................................................................................. 22 Statisticna priloga ..................................................................................................................................25 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statisticni podatki, znani do 10. decembra 2021. S 1. januarjem 2008 je v državah clanicah Evropske unije zacela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna razlicica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Vec informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp. Vse tekoce primerjave (mesecno, cetrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preracuni UMAR, ce ni drugace navedeno. Aktualno Rast gospodarske aktivnosti evrskega obmocja se je po izrazitem zvišanju v predhodnih dveh cetrtletjih glede na razpoložljive kazalnike v zadnjem cetrtletju upocasnila. Na to kaže tudi povprecna vrednost sestavljenega kazalnika PMI za oktober in november, ki se je v primerjavi s tretjim cetrtletjem znižala. Ob poslabšanih epidemicnih razmerah se upocasnjuje rast aktivnosti v storitvenih dejavnostih, vztrajanje motenj v dobavnih verigah pa vse bolj zavira predelovalne dejavnosti, zlasti avtomobilsko industrijo. Ovire v gospodarstvu povzrocajo še pomanjkanje usposobljene delovne sile ter visoke cene surovin in energentov. Te pomembno vplivajo tudi na zviševanje inflacije v evrskem obmocju, ki je bila novembra 4,9-odstotna. Po zadnji napovedi OECD iz zacetka decembra se bo BDP evrskega obmocja letos zvišal za 5,2 %, leta 2022 pa za 4,3 %. Podobno, nekoliko nižjo rast, v prihodnjem letu napoveduje tudi za naše pomembnejše trgovinske partnerice. Zadnje napovedi mednarodnih institucij ostajajo zelo podobne predpostavkam v naši jesenski napovedi gospodarskih gibanj. Gospodarska aktivnost slovenskega gospodarstva je v letošnjem tretjem cetrtletju presegla raven pred epidemijo, predvsem zaradi višje rasti zasebne potrošnje pa bo gospodarska rast v letu 2021 višja od pricakovane v naši jesenski napovedi. V tretjem cetrtletju se je realni BDP cetrtletno povecal za 1,3 %, medletno za 5 %, in s tem presegel predkrizno raven iz zadnjega cetrtletja 2019. Gibanja so odražala nadaljevanje sprošcanja zajezitvenih ukrepov ter prilagajanje gospodarstva in potrošnikov spremenjenim razmeram. Okrevanje oziroma povecevanje zasebne potrošnje in prihodka v trgovini, razvedrilnih, športnih, rekreacijskih in osebnih storitvah ter gostinstvu je bilo hitrejše od pricakovanega v jesenski napovedi. Poleg prilagajanja potrošnikov in dejavnosti, vezanih na trošenje gospodinjstev, spremenjenim razmeram, zasebno potrošnjo podpirajo tudi ugodnejše razmere na trgu dela. Na dejavnosti, vezane na mednarodno menjavo, zlasti predelovalne dejavnosti, so v tretjem cetrtletju že vplivale motnje v dobavnih verigah, upocasnitev rasti pa je bila skladna z našimi pricakovanji. Težave zaradi motenj v dobavnih verigah, predvsem pomanjkanje polprevodnikov, vplivajo zlasti na zmanjševanje proizvodnje, povezane z avtomobilsko industrijo. Podobno se je v okviru pricakovanj jesenske napovedi gibala tudi rast investicij v osnovna sredstva, kjer zadnji podatki o gradbeni aktivnosti kažejo, da bi v zadnjem cetrtletju lahko prišlo do že jeseni pricakovane nekoliko hitrejše rasti. Za zadnje cetrtletje razpoložljivi podatki kažejo na možnost upocasnitve gospodarske rasti, kar povezujemo predvsem s poslabšanjem epidemicnih razmer in ostrejšimi zašcitnimi ukrepi ter nadaljnjimi težavami in omejitvami v proizvodnji. Povprecna vrednost kazalnika gospodarske klime se je v zadnjem cetrtletju v primerjavi s predhodnim znižala, so pa kazalniki zaupanja v vseh dejavnostih in med potrošniki ostali precej višji kot pred letom. Ob nizki lanski osnovi sta bila poraba elektrike in promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah v povprecju oktobra in novembra medletno le nekoliko višja, rast prodaje pa je bila po podatkih o davcnem potrjevanju racunov medletno višja za 27 %, k cemur je sicer precej prispeval tudi ucinek osnove (nekatere dejavnosti so bile lani v tem casu v celoti zaprte, druge so delovale v omejenem obsegu). V primerjavi z enakim obdobjem 2019 je bila rast prodaje v povprecju oktobra in novembra 3-odstotna. Gospodarska gibanja, zlasti rast zasebne potrošnje in povezanih dejavnosti, za leto 2021 kažejo na višjo gospodarsko rast od jeseni napovedane 6,1-odstotne, in sicer za pol do ene odstotne tocke. Pricakovanja za naslednje leto, ki jih še naprej spremlja velika negotovost, ostajajo v okvirih Jesenske napovedi, ko smo napovedali 4,7-odstotno rast BDP. Glede na to, da bi do sprememb v napovedi BDP lahko prišlo predvsem za leto, ki se izteka, bo UMAR novo napoved gospodarskih gibanj pripravil marca 2022. Tveganja za uresnicitev Jesenske napovedi za leto 2022 so z vidika zdravstvenih razmer in ozkih grl pretežno negativna, nekaj pa je tudi možnosti za višjo rast od napovedane jeseni. Še naprej bodo za gospodarska gibanja kljucne epidemicne oziroma zdravstvene razmere ter prilagajanje ukrepov za zajezitev epidemije in blaženje njenih posledic ter na splošno nadaljnje prilagajanje prebivalstva in gospodarstva spremenjenim razmeram. Epidemicna situacija in z njo povezana negotovost bo vplivala na hitrost sprošcanja obsežnih prihrankov. Morebitno daljše vztrajanje omejitev na ponudbeni strani, zlasti pomanjkanje nekaterih surovin in polizdelkov, bi vplivalo predvsem na predelovalne dejavnosti in posledicno izvoz, povecala pa bi se tudi tveganja za vecje stroškovne pritiske. Velika negotovost je povezana tudi s cenami energentov, ki bi se lahko še povišale in na teh ravneh ostale dlje casa od trenutnih predvidevanj (po ocenah mednarodnih institucij naj bi se ti cenovni pritiski umirili do sredine leta 2022). Vztrajanje višje inflacije bi se lahko prelilo v zahteve po povišanju plac, na katere bo že sicer vplivalo pomanjkanje usposobljene delovne sile. Na pozitivni strani je možnost hitrejše odprave težav z ozkimi grli v dobavi, kar bi ugodno vplivalo na globalno gospodarsko aktivnost, ublažilo pa bi tudi s tem povezane cenovne pritiske. Na okrevanje bo pomembno vplivalo tudi ucinkovito crpanje celotnega paketa EU sredstev, tako v Sloveniji kot v naših glavnih trgovinskih partnericah, kar prinaša priložnost za krepitev razvojnih vsebin in dvig dolgorocnega potenciala regije; v tem kontekstu bo imela pomemben vpliv realizacija nacrtovanih javnih investicijskih projektov. Sprejetje davcne razbremenitve bi kratkorocno lahko povišalo zasebno potrošnjo, na srednji in dolgi rok pa bi lahko povecalo pritiske na omejevanje drugih izdatkov zaradi potrebe po zagotavljanju vzdržnih javnih financ. Inflacija se je novembra ob visokih cenah surovin in energentov ter težavah v dobavnih verigah medletno znova precej okrepila (na 4,6 %). Okoli polovico rasti so k medletni inflaciji prispevale višje cene naftnih derivatov in toplotne energije, ob rasti uvoznih cen in cen pri proizvajalcih pa so se precej zvišale tudi cene blaga. Cene poltrajnega blaga so se novembra precej zvišale zaradi višjih cen obleke in obutve, rast cen trajnega blaga pa se je še naprej krepila predvsem zaradi dražjih avtomobilov. Inflacija bo, v najvecji meri zaradi visokih rasti cen energentov v zadnjih mesecih in vztrajanja motenj v dobavnih verigah, letos in naslednje leto višja, kot smo pricakovali v jesenski napovedi. Decembra letos bo na medletni ravni zelo verjetno presegla 4 % (v Jesenski napovedi 2,5 %) in se v povprecju leta približala 2 % (v Jesenski napovedi 1,4 %). Višja inflacija naj bi vztrajala vsaj še nekaj mesecev, zato bi tudi povprecna inflacija v letu 2022 lahko presegla 3 % (v Jesenski napovedi 2 %). Razmere na trgu dela ostajajo zelo ugodne. Število delovno aktivnih se je septembra znova obcutno povecalo. Najvišja medletna rast je ostala v gradbeništvu ter zdravstvu in socialnem varstvu. Visoka je bila tudi v gostinstvu, kot odraz razmeroma hitrega okrevanja po lanskem mocnem upadu, je pa število zaposlenih v tej dejavnosti še vedno pod ravnjo izpred dveh let. Nižje je bilo tudi v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih, ki so jih zajezitveni ukrepi prav tako mocno prizadeli. Brezposelnih je bilo novembra v primerjavi z mesecem prej manj za 1,9 %, medletno za okoli petino in za skoraj desetino manj kot novembra 2019. Medletna rast plac se je v preteklih mesecih upocasnila (4,1 % septembra, v devetih mesecih 7,2 %), na kar je vplivala predvsem nižja rast plac v javnem sektorju zaradi zmanjšanih izplacil dodatkov, povezanih z epidemijo. V zasebnem sektorju pa je bila povprecna placa v prvih devetih mesecih medletno višja za 5,7 %, kar pripisujemo predvsem vplivu dviga minimalne place na zacetku leta, pa tudi vracanju oseb, vkljucenih v interventne ukrepe, v zaposlitev ter tudi pomanjkanju delovne sile v nekaterih dejavnostih. Javnofinancni primanjkljaj je bil v desetih mesecih leta nižji kot v enakem obdobju lani; do konca leta pa zaradi obicajno okrepljenih investicijskih izdatkov ob koncu leta in ponovno nekoliko povecanih izplacil za blaženje posledic epidemije pricakujemo njegovo povišanje. Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je v desetih mesecih znašal 1,9 mrd EUR in je bil za 0,4 mrd nižji kot v enakem obdobju lani, kar je odraz visoke rasti prihodkov in nižje rasti odhodkov od lanske. Gospodarsko okrevanje je letos okrepilo zlasti davcne prihodke in prihodke iz socialnih prispevkov, skromna pa ostaja predvsem rast prihodkov iz sredstev EU. Poleg nižje rasti odhodkov je letos drugacna tudi struktura te rasti, z višjim prispevkom za place javnih uslužbencev (dodatki za delo v rizicnih razmerah in narašcanje zaposlenosti) in investicije, mocno pa so se znižali odhodki za subvencije, ki so lani narašcali. Celotni odhodki za blaženje posledic covida-19 so v desetih mesecih letos znašali 2,4 mrd EUR, kar je, zlasti zaradi visokih izplacil v zacetku leta, za 0,8 mrd vec kot v enakem obdobju lani. Zaradi izteka veljavnosti številnih ukrepov se je obseg teh izplacil od julija 2021 precej zmanjšal. Položaj državnega proracuna do proracuna EU je v prvih desetih mesecih ostal pozitiven, je pa bil presežek nekoliko manjši kot pred letom. -15 -20 -25 -30 -35 Vir: SURS. Kazalniki zaupanja v slovenskem gospodarstvu kažejo Medletna rast cen življenjskih potrebšcin se je novembra na nadaljevanje umirjanja gospodarske rasti v letošnjem ob visokih cenah energentov še zvišala zadnjem cetrtletju Hrana Goriva in energija Gospodarska klima Predelovalne dej. Storitve Ostalo Trg. na drobno Storitvene dej. SKUPAJ Gradbeništvo Potrošniki 5 5 40 Vir: SURS, preracuni UMAR. Vir: SURS, preracuni UMAR. Primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ je bil v Brezposelnih je bilo novembra medletno manj za okoli prvih desetih mesecih letos nižji kot v enakem obdobju petino, glede na enako obdobje 2019 pa za skoraj lani desetino Javnofinancni saldo Primarni saldo 15-25 let 26-49 let 50+ let 2.000 1.000 0 -2.000 -3.000 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21 Vrednost PMI za evrsko obmocje Desezonirana vrednost kazalnika Vrednosti sestavljenega kazalnika vodij nabave, PMI, Aktivnost slovenskega gospodarstva je v letošnjem kažejo na upocasnitev rasti gospodarske aktivnosti tretjem cetrtletju presegla raven pred epidemijo in tudi evrskega obmocja v letošnjem zadnjem cetrtletju pricakovanja iz jesenske napovedi, njena rast pa se je nekoliko upocasnila PMI PMI-predelovalne dejavnosti PMI-storitve Zasebna potrošnja Državna potrošnja 66 Bruto investicije v o. s. Spremembe zalog in v. p. 62 -2 -3 -50 -60 -4 -3 10 14 18 22 26 30 34 Vir: Markit. Opomba: vrednost PMI (kazalnik vodij nabave) nad 50 nakazuje na rast, pod 50 pa na njegovo krcenje. jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21 Prispevek k medletni rasti v o.t. Prispevki k medletni rasti BDP po 40 mio EUR -1 -2 cetrtletjih, v odstotnih tockah -1.000 66 -1.953 -3.542 -2.3 jan. 19mar. 19maj. 19 jul. 19 sep. 19 nov. 19 jan. 20 mar. 20 maj. 20 jul. 20 sep. 20 nov. 20 jan. 21 mar. 21 maj. 21 jul. 21 sep. 21 nov. 21 -1 0 1 2 4 3 -10 -5 10 25 20 15 30 35 0 5 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 Q1 20 BDP, realna rast Izvoz proizvodov in storitev Uvoz proizvodov in storitev Q1 21 Medletna rast v % jan. 11jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15jul. 15 jan. 16jul. 16 jan. 17 jul. 17 jan. 18jul. 18 jan. 19jul. 19 jan. 20 jul. 20 jan. 21jul. 21 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 I-X 2020 I-X 2021 -4.000 Vir: MF, Bilten javnih financ, preracuni UMAR. Vir: ZRSZ. tekoca gospodarska gibanja Mednarodno okolje Slika 1: Napovedi gospodarske rasti v letu 2022 za naše pomembnejše gospodarske partnerice UMAR (16. 9. 21) IMF (12. 10. 21) Po izrazitem zvišanju v predhodnih dveh cetrtletjih EK (11. 11. 21) OECD (1. 12. 21) se je rast gospodarske aktivnosti evrskega obmocja po razpoložljivih kazalnikih v zadnjem cetrtletju upocasnila. Na to kaže tudi povprecna vrednost sestavljenega kazalnika PMI za oktober in november, ki se je v primerjavi s tretjim cetrtletjem znižala. Ob poslabšanih epidemicnih razmerah se upocasnjuje rast aktivnosti v storitvenih dejavnostih, vztrajanje motenj v dobavnih verigah pa vse bolj zavira predelovalne dejavnosti, zlasti avtomobilsko industrijo. Ovire v gospodarstvu povzrocajo še visoke cene surovin in energentov ter pomanjkanje usposobljene delovne sile. Te pomembno vplivajo tudi na zviševanje inflacije v evrskem obmocju, ki je bila novembra 4,9-odstotna. Mednarodne institucije pricakujejo, da bo inflacija na višjih ravneh vztrajala še nekaj mesecev, dokler se motnje v svetovnih dobavnih verigah in cenovni pritiski s strani energentov ne umirijo (predvidoma nekje do sredine 2022). Po zadnji napovedi OECD, objavljeni v zacetku decembra, se bo BDP evrskega obmocja letos zvišal za 5,2 %, leta 2022 pa za 4,3 %. Podobno, nekoliko nižjo rast, v prihodnjem letu napoveduje tudi za naše pomembnejše trgovinske partnerice. Zadnje napovedi mednarodnih institucij ostajajo zelo podobne predpostavkam v naši jesenski napovedi gospodarskih gibanj. evrsko DE IT AT FR obmocje Vir: EC Autumn Forecast, november 2021; IMF WEO, oktober 2021; OECD Economic Outlook, december 2021; UMAR Jesenska napoved gospodarskih gibanj, september 2021. Slika 2: Cene energentov Energenti Premog Po povišanju v predhodnih dveh mesecih se je Zemeljski plin Nafta povprecna cena energentov na mednarodnih trgih Elektricna energija novembra v primerjavi z mesecem prej nekoliko znižala. Povprecna dolarska cena nafte Brent se je znižala za 3 % na 81 USD za sod, medletno pa je bila višja za 91 %. Na vecje znižanje konec novembra sta vplivala predvsem pojav novega seva koronavirusa, omikron, ter dogovor najvecjih porabnic nafte o sprostitvi strateških rezerv. Po podatkih Svetovne banke so se novembra v primerjavi z mesecem prej znižale tudi cene vecine ostalih energentov, najbolj premoga (okoli 30 %). Cene zemeljskega plina so se na evropskem trgu znižale za 11 %, (medletno višje za 471 %), rast cen elektricne energije pa se je upocasnila. V zacetku decembra so se cene zemeljskega plina zopet precej zvišale, rast cen elektrike se je nadaljevala, cene nafte pa so se še znižale. Cene neenergetskih surovin jan. 15jan. 16jan. 17jan. 18jan. 19jan. 20jan. 21 Vir: Svetovna banka; Southpool; Yahoo Finance. *December vkljucuje podatke za obdobje 1.-8. december. so novembra ostale podobne kot mesec prej (medletno višje za 14 %). Tabela 1: Cene nafte Brent, menjalni tecaj USD/EUR in EURIBOR povprecje sprememba, v %* 2020 X 21 XI 21 XI 21/X 21 XI 21/XI 20 I-XI 21/I-XI 20 Brent USD, na sod 41,83 83,54 81,05 -3,0 89,8 71,5 Brent EUR, na sod 36,57 72,01 71,00 -1,4 96,9 63,7 USD/EUR 1,142 1,160 1,141 -1,6 -3,6 4,8 3-mesecni EURIBOR, v % -0,427 -0,550 -0,567 -0,02 -0,05 -0,13 Cene neenergetskih surovin, indeks 2010=100 84,11 115,62 115,43 -0,2 13,6 33,6 Vir: EIA, ECB, EMMI Euribor, Svetovna banka, preracuni UMAR. Opomba: *pri Euribor sprememba v b. t. Gospodarska gibanja v Sloveniji Slika 3: BDP, 3. cetrtletje 2021 Zasebna potrošnja Državna potrošnja Rast gospodarske aktivnosti se je v tretjem cetrtletju Bruto investicije v o. s. Spremembe zalog in v. p. nadaljevala. BDP se je povecal za 1,3 % glede na Izvoz proizvodov in storitev Uvoz proizvodov in storitev BDP, realna rast drugo cetrtletje, medletno pa za 5 %. S tem je presegel predkrizno raven iz zadnjega cetrtletja 2019. Gibanja so odražala nadaljevanje sprošcanja zajezitvenih ukrepov ter prilagajanje gospodarstva in potrošnikov spremenjenim razmeram. To je vodilo v nadaljnjo visoko rast zasebne potrošnje in z njo povezanih dejavnosti (trgovina na drobno, razvedrilne, športne, rekreacijske in osebne storitve ter gostinstvo). Zasebna potrošnja je s tem presegla raven iz enakega obdobja 2019, omenjene storitvene dejavnosti pa so z izjemo trgovine za ravnjo pred epidemijo še nekoliko zaostajale. Na dejavnosti, Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 jan. 21 feb. 21 Q1 18 Q1 19 Q1 20 avg. 21sep. 21okt. 21Q1 21 nov. 21 vezane na mednarodno menjavo (zlasti izvozno usmerjene predelovalne dejavnosti), pa so že vplivale motnje v dobavnih verigah, zato se je rast tu upocasnila. Sicer so predelovalne dejavnosti ter uvoz in izvoz blaga, na katere so imeli zajezitveni ukrepi na splošno manjši vpliv, predkrizno raven dosegli že konec lanskega leta. Menjava storitev se je cetrtletno še povecala, izvoz storitev predvsem zaradi nižjega obsega potovanj sicer še vedno zaostaja za predkrizno ravnjo. Medletna rast investicij v osnovna sredstva je ostala visoka, medletno višja je ob nadaljnji rasti zaposlenosti, izdatkov za blago in storitve ter izdatkov za zdravila in zdravstvene storitve ostala tudi koncna državna potrošnja. Vir: SURS. Slika 4: Poraba elektrike Avstrija Francija Hrvaška Poraba elektrike je bila novembra medletno višja za Italija Nemcija Slovenija 3 %, glede na enako obdobje iz leta 2019 pa nižja za 1 %. Medletna rast je bila povezana z manjšo porabo ob zacetku drugega vala epidemije lani, ko so bili omejitveni ukrepi za zajezitev epidemije obsežnejši kot letos. V primerjavi z lanskim novembrom je bila poraba višja v vecini pomembnejših partneric, v Avstriji in na Hrvaškem za 2 %, v Franciji za 4 %, v Italiji za 6 %, v Nemciji pa je bila enaka lanski. V primerjavi z novembrom 2019 pa je med našimi glavnimi trgovinskimi partnericami najvecji, 7-odstotni, padec porabe beležila Avstrija (posledica zaprtja države). Nižja poraba kot novembra 2019 je bila jan. 20 feb 20mar. 20apr. 20maj 20 jun. 20jul. 20avg. 20sep. 20okt. 20 nov. 20dec. 20 mar. 21 apr. 21maj 21jun. 21jul. 21 tudi v Franciji in Nemciji (za 3 oz. 1 %), na Hrvaškem in v Italiji pa je bila višja (za 1 %). Vir: ENTSO-E in Bruegel.org. Opombi: Upoštevana je samo poraba v delovnih dneh v casu med 8. in 18. uro. Odstotki so prilagojeni za temperaturne razlike. Slika 5: Poraba elektrike po odjemnih skupinah Medletna sprememba, v % 20 10 0 -10 -20 -30 jan. 20jan. 20 feb. 20 mar. 20 apr. 20 apr. 20 maj 20 maj. 20 jun. 20 jun. 20 jul. 20 jul. 20 avg. 20 avg. 20 sep. 20 sep. 20 okt. 20 okt. 20 nov. 20 nov. 20 dec. 20 dec. 20 jan. 21 jan. 21 feb. 21 feb. 21 mar. 21 mar. 21 apr. 21 apr. 21 maj. 21 maj. 21 jun. 21 jun. 21 jul. 21 jul. 21avg. 21avg. 21sep. 21sep. 21okt. 21okt. 21 mar. 20feb. 20 nov. 21 Industrija Porabi elektrike industrijskih in malih poslovnih Gospodinjstva odjemalcev sta bili novembra medletno višji, glede Mali poslovni odjem Skupaj poraba distrib. omrežja na enako obdobje iz leta 2019 pa je bila industrijska poraba približno enaka, poraba malega poslovnega Vir: SODO. Opomba: Iz podatkov je izlocen vpliv temperaturnih razlik. podobno visoka kot v enakem obdobju lani (zaostajala je za 0,5 %), saj so bili clani gospodinjstev podobno kot lani zaradi razlicnih razlogov, povezanih z epidemijo (bolezen, delo od doma ipd.), vec casa doma. V primerjavi z novembrom 2019 je bila industrijska poraba približno enaka, poraba malega poslovnega odjema, ki sicer za primerljivimi obdobji iz leta 2019 zaostaja že od zacetka epidemije, pa nižja (za 2,6 %). Gospodinjska poraba je bila glede na november 2019 višja za 6,2 %. 1 V tej odjemni skupini so najbolj pogosta merilna mesta trgovine in storitvene dejavnosti, sem spadajo tudi skladišca, kmetijska dejavnost ipd., lahko pa gre tudi za vecja proizvodna podjetja, ki na nekaterih merilnih mestih ne potrebujejo velike prikljucne moci. Slika 6: Promet elektronsko cestninjenih vozil na slovenskih avtocestah Elektronsko cestninjena vozila Domaca Tuja Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah je bil novembra medletno vecji za 8 %. Visoka medletna rast je bila povezana z zmanjšanim obsegom prometa v drugem valu epidemije lani. Glede na november 2019 je bil obseg prometa tovornih vozil zaradi delovnega dneva vec prav tako precej vecji, po prilagoditvi za razlicno število delovnih dni pa je bil vecji le za odstotek. Delež prometa tujih vozil na slovenskih avtocestah, ki se je v lanskem novembru medletno malenkost znižal, se je letos vrnil na raven iz novembra pred epidemijo, na 61 %. Vir: DARS (posredovana interna porocila), preracun UMAR. nov. 21 odjema pa nižja. Glede na lanski november je bila industrijska poraba višja za 3,4 %, poraba malega poslovnega odjema1 pa za 18,7 %. Kljucni razlog za visoko medletno rast porabe pri malih poslovnih odjemalcih je bila nizka lanska osnova, saj so bili novembra lani ob drugem valu epidemije v veljavi zajezitveni ukrepi, ki so omejevali zlasti delovanje trgovine in storitvenih dejavnosti. Gospodinjska poraba je bila novembra Slika 7: Davcno potrjevanje racunov Vir: SURS, preracuni UMAR. Vir: FURS, preracuni UMAR. in pri igrah na sreco. Slika 8: Blagovna menjava Povecana negotovost v mednarodnem okolju je v zadnjih mesecih vplivala na izvozno in uvozno aktivnost v Sloveniji. Negotovost, povezana z visokimi cenami surovin in motnjami v dobavnih verigah, je v Sloveniji in naših glavnih trgovinskih partnericah vplivala zlasti na avtomobilsko in z njo povezano industrijo. Ob tem je v zadnjih mesecih prihajalo do vidnejših mesecnih nihanj blagovne menjave z državami EU2, ob katerih se je izvoz nekoliko povecal, uvoz pa zmanjšal. Nihanja izvoza so bila po naši oceni povezana predvsem s skupino vozil, ki med glavnimi skupinami proizvodov pri izvozu tudi edina opazneje zaostaja za ravnmi iz enakega obdobja leta 2019. Vecja mesecna nihanja pri uvozu so bila povezana zlasti z uvozom proizvodov za investicije ter nekaterih proizvodov za široko porabo (osebni avtomobili, netrajni proizvodi brez medicinskih in farmacevtskih proizvodov). V primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 je bila blagovna menjava, še posebno z državami EU, oktobra nekoliko višja (izvoz višji, uvoz nižji). Izvozna pricakovanja in narocila so se novembra zvišala in so bila opazno višja od dolgoletnega povprecja, njihova nihanja v zadnjih mesecih pa kažejo na povecano negotovost. 2 Po zunanjetrgovinski statistiki. Menjava z državami izven EU je bila oktobra še naprej velika predvsem v trgovinski in distribucijski dejavnosti z medicinskimi in farmacevtskimi izdelki. Po podatkih o davcnem potrjevanju racunov je bila prodaja novembra medletno vecja za 42 %, glede na enako obdobje leta 2019 pa za 5 %. Medletna rast se je glede na oktobrsko še okrepila v vseh dejavnostih, predvsem zaradi lanske nizke prodaje ob celomesecni omejitvi pri ponudbi ter prodaji blaga in storitev. Rast prodaje je bila ob enem letošnjem delovnem dnevu vec višja tudi glede na november 2019. To je bila posledica za 6 % vecje prodaje v trgovini (vecja je bila v trgovini na drobno in na debelo, prodaja v trgovini z motornimi vozili pa je bila manjša). Prodaja v gostinstvu je bila po rasti v poletnih mesecih manjša kot v novembru 2019, zaradi poslabšanih epidemicnih razmer in uvedbe strožjih jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21 jun. 20jul. 20avg. 20sep. 20 okt. 20nov. 20dec. 20jan. 21 feb. 21mar. 21apr. 21maj. 21 jun. 21jul. 21avg. 21sep. 21 okt. 21nov. 21 pogojev poslovanja, še poglobil pa se je upad prodaje kulturnih in razvedrilnih storitev, v potovalnih agencijah Slika 9: Storitvena menjava Vir: BS, preracuni UMAR. Slika 10: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih skupine storitev (transport, gradbeništvo, IKT, ostale poslovne storitve) pa so v tretjem cetrtletju vecinoma opazneje presegale primerljive predkrizne ravni. jan.10jan.11jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 jan.20 jan.21 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21 kulturnih in rekreacijskih storitev, ki se je v casu trajanja epidemije mocno zmanjšala. Druge pomembnejše Izvoz storitev Uvoz storitev Storitvena menjava se je v tretjem cetrtletju mocno povecala v primerjavi s predhodnim cetrtletjem (desez.). Ugodna gibanja so se nadaljevala v menjavi vecine pomembnejših storitev, k povecanju pa je najvec prispevalo okrevanje menjave s turizmom povezanih storitev, ki so bile najbolj prizadete zaradi zajezitvenih ukrepov. Skupna storitvena menjava se je v tretjem cetrtletju približala ravnem izpred zacetka epidemije, uvoz storitev je okreval hitreje kot izvoz. To izhaja zlasti iz podrocja turizma, kjer ocenjujemo, da je bil upad trošenja tujih turistov, izletnikov in tranzitnih potnikov v Sloveniji globlji kot upad trošenja slovenskih gostov v tujini. Za predkrizno ravnjo zaostaja tudi menjava osebnih, Visoko teh. zahtevne Sr. visoko teh. zahtevne Na predelovalne dejavnosti so že v tretjem Sr. nizko teh. zahtevne Nizko teh. zahtevne cetrtletju vplivale motnje v dobavnih verigah, rast Pred. dejavnosti se je medletno tu nekoliko upocasnila tudi oktobra. Razmeroma visoko medletno rast, ceprav manj kakor pretekli mesec, so zabeležile srednje nizko in nizko tehnološko zahtevne panoge. Skromna medletna rast je bila dosežena v srednje visoko tehnološko zahtevnih panogah, visoko tehnološko zahtevne panoge pa so upadle. Upad je bil še nekoliko vecji v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019. V srednje tehnološko zahtevnih panogah so motnje v dobavi omejevale proizvodnjo predvsem v avtomobilski industriji, pa tudi gumarsko­plasticni industriji in proizvodnji elektricnih naprav. V Vir: SURS, preracuni UMAR. visoko tehnološko zahtevnih panogah pa je medletni upad blažila proizvodnja elektronskih in opticnih izdelkov. Tabela 2: Izbrani mesecni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2020 X 21/IX 21 X 21/X 20 I-X 21/I-X 20 Izvoz blaga, realno1 -0,7 1,63 4,9 14,4 - v EU -7,5 4,43 8,3 14,2 Uvoz blaga, realno1 -2,4 -2,43 10,7 18,6 - iz EU -8,2 -1,53 -1,7 12,8 Industrijska proizvodnja, realno -5,2 0,53 6,1 11,3 - v predelovalnih dejavnostih -5,0 0,23 6,9 12,7 v % 2020 IX 21/VIII 21 IX 21/IX 20 I-IX 21/I-IX 20 Izvoz storitev, nominalno2 -20,3 5,73 32,84 14,44 Uvoz storitev, nominalno2 -14,7 6,63 46,64 16,64 Gradbeništvo – vrednost opravljenih gradbenih del, realno -0,7 1,33 -6,8 -4,2 Trgovina – realni prihodek -7,4 4,13 5,54 8,84 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) – realni prihodek -11,0 -0,23 11,64 9,94 Viri: BS, Eurostat, SURS, preracuni UMAR. Opombe: 1 zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, 2 placilnobilancna statistika, 3 desezonirani podatki, 4 delovnim dnem prilagojeni podatki. Slika 11: Aktivnost v gradbeništvu jan.10 jan.11 jan.12jan.13jan.14 Skupaj Trg. z mot. vozili Prodaja v trgovini se je v tretjem cetrtletju v primerjavi Trg. na debelo Trg. na drobno z drugim nekoliko zmanjšala, medletno in glede Vir: SURS, preracuni UMAR. Slika 12: Prihodek v trgovini jan. 11 jan. 12 Desezonirani podatki Gradbena aktivnost se je septembra povišala, v Trimesecne drsece sredine, desezonirano povprecju tretjega cetrtletja pa ostala podobna kot v predhodnem in nižja kot pred letom. Vrednost opravljenih del se je na mesecni ravni povišala za 8,5 %. V povprecju tretjega cetrtletja je ostala na podobni ravni kot v drugem in bila medletno nižja za 4,8 %. Ob izrazitih mesecnih nihanjih aktivnost v specializiranih gradbenih delih zadnja tri leta stagnira na najvišji ravni po letu 2011, v gradnji inženirskih objektov pa se po stagnaciji v 2019 in 2020 letos nekoliko krepi. Podobno je v gradnji stanovanjskih stavb, kjer je krepitev aktivnosti letos še mocnejša. V gradnji nestanovanjskih stavb pa se je letos okrepilo lani zaceto zniževanje aktivnosti. Mocno nihajo Vir: SURS, preracuni UMAR. je vec kot podvojila, za okoli desetino pa je bila vecja tudi prodaja farmacevtskih in medicinskih izdelkov, pohištva ter racunalniških in telekomunikacijskih naprav. Po predhodnih podatkih se je oktobra prodaja v trgovini na drobno mocno okrepila, z motornimi vozili pa zmanjšala. jan. 13 jan. 14 jan. 15jan.15jan. 16jan.16jan. 17jan.17jan. 18jan.18jan. 19 jan.19 jan. 20 jan.20 jan. 21 jan.21 prodaja neživil (15 %) in živil (7 %). Med neživili se je povecala predvsem prodaja po pošti ali internetu, ki se na 2019 pa je bila vecja. Izmed glavnih treh panog se je prihodek cetrtletno zmanjšal le v trgovini na debelo, zaradi slabšega julijskega poslovanja. Prihodek v trgovini na drobno se je okrepil predvsem zaradi vecje prodaje v trgovini z motornimi gorivi, na kar je poleg vecje prodaje gospodinjstvom in pravnim osebam vplival tudi povecan tranzit cez Slovenijo. Cetrtletno se je okrepila tudi prodaja v trgovini z motornimi vozili, medletno pa je bila manjša in poleg prodaje motornih goriv tudi edina izmed vecjih panog, ki je bila manjša kot v tretjem cetrtletju 2019. V primerjavi s tem obdobjem pa je bila precej vecja tudi zaloge pogodb, ki so v prvi polovici leta narašcale in presegale ravni izpred leta, avgusta pa so se mocno znižale in so od tedaj nižje kot pred letom. Rast cen v gradbeništvu, ki se zvišujejo zaradi narašcanja cen surovin in pomanjkanja delovne sile, se je septembra nekoliko umirila, a ostala visoka. Implicitni deflator vrednosti opravljenih gradbenih del, ki meri cene v gradbeništvu, je bil septembra na ravni 7 %, kar je eno odstotno tocko manj kot avgusta. Slika 13: Prihodek v tržnih storitvah Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Vir: SURS, preracuni UMAR. Opomba: *Z nepremicninami. Slika 14: Izbrani kazalniki potrošnje gospodinjstev Potrošnja gospodinjstev Trošenje gospodinjstev se je v tretjem cetrtletju Real. prih. v trg. z neživili mocno okrepilo in bilo medletno višje za 9,3 %. Real. prih. v trg. z živili in pijacami Real. prih. v gostinstvu V poletnih mesecih se je precej povecalo trošenje za Prodaja osebnih avtov fiz. osebam gostinske storitve (nastanitve, strežba jedi in pijac) doma3, Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 Q1 20 jan. 10 Skupaj* Promet in sklad. (H) Realni prihodek se je v tretjem cetrtletju v vecini Info. in komunik. (J) Strokovno-tehnicne (M) storitev še povecal. Glede na predhodno cetrtletje se je Druge poslovne (N) Gostinstvo (I) zvišal za 11,7 %, medletno pa za 13,3 %. Medcetrtletno se je najbolj zvišal v gostinstvu (za 77 %), na kar je vplivala rast prenocitev tujih ter domacih turistov in izletnikov, spodbujena tudi z unovcevanjem lanskih in letošnjih bonov. Prihodek, ki je bil medletno višji za 15 %, je tako za enakim obdobjem 2019 zaostajal le še za odstotek. Visoka medcetrtletna rast je bila tudi v drugih poslovnih dejavnostih (19 %), kjer se je v potovalnih agencijah prihodek skoraj potrojil, v zaposlovalnih pa se je še zmanjšal. Prihodek v prometu se je nadalje zmerno povišal, zlasti zaradi rasti v dejavnosti skladišcenja. Tudi v Vir: SURS, preracuni UMAR. 3 V tretjem cetrtletju so domaci turisti opravili za vec kot 3,5 mio prenocitev, kar je sicer za 15 % manj kot leta 2020, a za 130 % vec kot leta 2019, ko so opravili za 1,5 mio prenocitev (na kar je vplivala tudi možnost unovcenja lanskih in letošnjih bonov). Na skupno 15-odstotno medletno rast gostinskega prihodka je vplivala tudi visoka medletna rast prenocitev tujih turistov (82 %). 4 Prenocitve Slovencev na Hrvaškem so bile medletno vecje za 29 %. V tem obdobju so bili skupni izdatki za zasebna potovanja izven Slovenije medletno višji za 46 %, vendar pa so za vrednostmi iz leta 2019 še zaostajali za 16 %. jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21 Q1 21 vplival tudi podaljšan rok dobave. na kar je vplivalo tudi unovcevanje bonov, in v tujini4, kjer je poleti letovalo precej vec domacega prebivalstva kot lani. Gospodinjstva so v tretjem cetrtletju medletno znatno vec trošila tudi za kulturne, razvedrilne, športne in osebne storitve (8,0 %) ter za živila, pijace in tobacne izdelke (8,8 %). Medletno vecji so bili tudi izdatki za neživila (6,3 %), med katerimi pa se je rast prodaje trajnih dobrin precej upocasnila. Medletno nižja pa je bila prodaja osebnih avtomobilov, na kar je po naši oceni informacijsko-komunikacijskih dejavnostih se je prihodek ponovno okrepil, kot posledica vecje prodaje na domacem in tujih trgih v telekomunikacijskih ter racunalniških storitvah. Prihodek se je znižal le v strokovno-tehnicnih dejavnostih, kar je bila predvsem posledica zmanjševanja prihodka v arhitekturno-projektantskih storitvah. Medletna rast prihodka je bila v tretjem cetrtletju v vseh tržnih storitvah pozitivna, za ravnjo iz enakega obdobja v letu 2019 pa je prihodek mocno zaostajal še v potovalnih in zaposlovalnih agencijah (za 47 % oz. 20 %). Slika 15: Gospodarska klima Gospodarska klima Predelovalne dej. Kazalnik gospodarske klime se je novembra zvišal, Trg. na drobno Storitvene dej. vendar njegova povprecna vrednost zadnjih dveh Gradbeništvo Potrošniki mesecev nakazuje na upocasnitev rasti gospodarske aktivnosti v zadnjem cetrtletju. K mesecnemu zvišanju kazalnika je najvec prispevalo višje zaupanje v predelovalnih dejavnostih, pa tudi v trgovini na drobno. Pri obeh se je izboljšala vecina kazalnikov. V storitvenih dejavnostih, gradbeništvu in med potrošniki se je zaupanje nekoliko znižalo. Zaupanje je novembra v vseh dejavnostih in med potrošniki ostalo precej višje kot v enakem obdobju lani. V vecini dejavnosti je bilo višje tudi v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019, razen pri storitvah in potrošnikih, kar je verjetno odraz negotovosti jan. 11jan. 12jan. 13jan. 14jan. 15jan. 16jan. 17jan. 18jan. 19jan. 20jan. 21 v zvezi z epidemicnimi razmerami in povezanimi ukrepi. Vir: SURS, preracuni UMAR. Trg dela Slika 16: Število delovno aktivnih oseb Zgodovinsko visoka raven zaposlenosti se je septembra še zvišala. V prvih devetih mesecih je bilo 900 880 Vir: SURS, preracuni UMAR. Slika 17: Število registriranih brezposelnih oseb 50+ let Upad registriranih brezposelnih je bil novembra po 15-25 let 26-49 let sezonsko prilagojenih podatkih vecji kot v predhodnih mesecih, in sicer 2,4-odstoten. Po originalnih podatkih je bilo konec novembra brezposelnih 65.379 oseb, kar je 1,9 % manj kot konec oktobra in 22,3 % manj kot pred letom. Brezposelnih je bilo manj tudi v primerjavi s koncem novembra 2019 (za 9,7 %). V prvih enajstih mesecih letos je bil priliv v brezposelnost manjši kot v enakem obdobju leta 2019. Odliv iz brezposelnosti se v zadnjih mesecih sicer zmanjšuje, a ostaja vecji od priliva, s cimer se nadaljuje upad števila brezposelnih. Ob velikem povpraševanju po delovni sili, ki se kaže tudi v visoki stopnji prostih delovnih mest, med brezposelnimi letos Vir: ZRSZ. Slika 18: Povprecna bruto placa na zaposlenega Zasebni sektor Javni sektor Skupaj Medletna rast plac je bila septembra v javnem sektorju 1-odstotna, v zasebnem pa je ostala razmeroma visoka (6,2 %). V javnem sektorju so bile place v prvih devetih mesecih za 10,1 % višje kot v enakem obdobju lani, se je pa medletna rast zaradi prenehanja z epidemijo povezanih izplacil dodatkov5 od junija upocasnjevala. V zasebnem sektorju je bila povprecna placa v prvih devetih mesecih medletno višja za 5,7 %, predvsem zaradi vpliva dviga minimalne place na zacetku leta, pa tudi vracanja oseb, vkljucenih v interventne ukrepe, v zaposlitev. Ocenjujemo, da na rast plac v nekaterih dejavnostih zasebnega sektorja (druge raznovrstne dejavnosti, gradbeništvo in gostinstvo) lahko že vpliva Število delovno aktivnih po SRDAP,jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21 v 1.000, desezonirano 860 840 820 800 780 760 740 jan. 11 jul. 11jan. 06jan. 12jan. 07jul. 12 jan. 13jan. 08 jan. 09 jul. 13 jan. 14jan. 10jul. 14jan. 11 jan. 15jan. 12 jul. 15 jan. 16jan. 13jul. 16jan. 14 jan. 17 jul. 17jan. 15jan. 18jan. 16jul. 18 jan. 19jan. 17 jan. 18 jul. 19 jan. 20jan. 19jul. 21 jan. 21 tudi pomanjkanje delovne sile. narašca delež starejših od 50 let, ki so težje zaposljivi. Novembra je bil njihov delež 38,8-odstoten. tako ostalo nižje kot v enakem obdobju leta 2019. število delovno aktivnih za 0,9 % višje kot v enakem obdobju lani. Rast števila samozaposlenih (1,4 %) je bila višja kot rast zaposlenih (0,7 %), pri cemer je bil lanski upad števila samozaposlenih bistveno manjši kot zaposlenih. Septembra je najvišja medletna rast ostala v gradbeništvu ter zdravstvu in socialnem varstvu. Visoka je bila tudi v gostinstvu, kot odraz razmeroma hitrega okrevanja po lanskem mocnem upadu, število zaposlenih pa je ostalo pod ravnjo iz septembra 2019. Zajezitveni ukrepi so mocno prizadeli tudi kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, kjer je število zaposlenih septembra letos prav Vir: SURS, preracuni UMAR. 5 Vecina dodatkov se je prenehala izplacevati sredi junija 2021. Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2020 IX 21/VIII 21 IX 21/IX 20 I-IX 21/I-IX 20 Delovno aktivni2 -0,6 0,21 2,2 0,8 Povprecna nominalna bruto placa 5,8 0,31 4,1 7,2 zasebni sektor 4,4 0,81 6,2 5,7 javni sektor 7,8 -0,71 1,0 10,1 v tem sektor država 9,9 -1,11 0,4 11,7 v tem javne družbe 1,9 -0,21 2,7 4,9 2020 IX 20 VIII 21 IX 21 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 8,7 9,1 7,3 7,3 v % 2020 XI 21/X 21 XI 21/XI 20 I-XI 21/I-XI 20 Registrirani brezposelni 14,6 -1,9 -22,3 -11,5 Vir: ZRSZ, SURS, preracuni UMAR. Opombi: 1 desezonirani podatki, 2 zaposleni, samozaposleni in kmetje po SRDAP. Cene Slika 19: Cene življenjskih potrebšcin Medletna rast, v %, jan. 11jan. 11jan. 12jan. 12 jan. 13jan. 13jan. 14jan. 14jan. 15jan. 15jan. 16jan. 16jan. 17jan. 17jan. 18jan. 18jan. 19jan. 19jan. 20jan. 20jan. 21 jan. 21 kot 5 % (najvišja rast v zadnjih desetih letih). Domaci trg Tuji trg 12 10 8 Vir: SURS, Eurostat. Slika 20: Cene industrijskih proizvodov domacih proizvajalcev Medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev (9,2 %) se je oktobra okrepila nekoliko manj izrazito kot v preteklih mesecih. Cene na domacem trgu narašcajo podobno kot na tujih trgih. K skupni rasti še naprej najvec prispevajo cene surovin in Medletna rast cen življenjskih potrebšcin se je novembra ponovno izrazito okrepila, na 4,6 %. Okoli polovico medletne rasti so prispevale višje cene energentov, predvsem naftnih derivatov in toplotne energije, ki so bile višje za vec kot 40 % oziroma 55 %. K višji medletni rasti so pomembno prispevale tudi cene poltrajnega blaga. Te zaradi drugacnih sezonskih gibanj cen obleke in obutve zelo nihajo, po znižanju v zadnjih dveh mesecih pa so bile novembra medletno višje za 4,3 %. Ob dražjih surovinah in ozkih grlih v dobavnih verigah se je še naprej krepila medletna rast cen trajnega blaga (5,8 %), med katerim so bile cene avtomobilov višje za 6,7 %. Ponovno se je nekoliko zvišala medletna rast cen storitev (1,5 %). Nadalje so se okrepile tudi cene v skupini restavracije in hoteli (6,2 %) ter v skupini rekreacija in kultura, kjer so se na mesecni ravni nekoliko izraziteje povišale cene pocitniških paketov. Nekoliko se je zvišala tudi medletna rast cen hrane (okoli 1 %). proizvodov za investicije, ki so bile oktobra medletno višje za 14,2 % oziroma 8,8 %. Rast cen energentov se je zaradi 6 4 nižje medletne rasti cen na tujih trgih (38,4 %) glede na 2 september upocasnila za približno cetrtino, na 6,2 %. Rast cen blaga za široko porabo je ostala razmeroma nizka 0 (1,9 %), a se postopoma krepi. Nekoliko izraziteje so se -2 zvišale cene trajnega blaga (3 %), predvsem zaradi višje rasti na domacem trgu, kjer so bile medletno višje za vec -4 Vir: SURS. Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebšcin, v % XII 20/XII 19 XII 20-XI 21/XII 19-XI 20 XI 21/X 21 XI 21/XI 20 I-XI 21/I-XI 20 Skupaj -1,1 1,4 0,7 4,6 1,6 Hrana 1,1 -0,5 -0,6 1,1 -0,7 Goriva in energija -9,9 8,5 2,5 22,1 10,3 Storitve 0,2 0,3 0,2 1,5 0,3 Ostalo1 -0,5 1,2 1,1 3,9 1,3 Osnovna inflacija - brez hrane in energije -0,1 0,8 0,7 2,9 0,9 Osnovna inflacija - odrezano povprecje2 -0,4 1,0 0,5 2,9 1,2 Vir: SURS, preracuni UMAR. Opomba: 1 Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijace, tobak itd. 2 Pristop z izkljucitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v vsakem mesecu. Financni trgi Slika 21: Medletna rast kreditov domacim nebancnim sektorjem Medletna rast obsega posojil bank domacim nebancnim sektorjem se je oktobra precej okrepila, na 3,4 % (septembra je bila še 1,4 %), predvsem zaradi vecjega kreditiranja podjetij. K višji rasti je najvec prispevalo zadolževanje podjetij in NFI. Njihov obseg kreditov se je na mesecni ravni povecal za 430 mio EUR, kar je najvecji prirast po letu 2008. Rast kreditov podjetjem in NFI se je tako na medletni ravni okrepila na 4,6 % in s tem nekoliko presegla rast kreditov gospodinjstvom. Ta se še naprej pretežno zadolžujejo v obliki stanovanjskih posojil, katerih medletna rast se je v zadnjih dveh mesecih ustalila nekoliko nad 8 %. Še naprej se zmanjšuje obseg potrošniških kreditov, kar je v veliki jan. 11jan. 12jan. 13jan. 14jan. 15jan. 16jan. 17jan. 18jan. 19jan. 20jan. 21 Vir: BS. Tabela 5: Kazalniki financnih trgov meri povezano tudi z neugodnimi pogoji zadolževanja, ostala posojila (predvsem negativna stanja na bancnih racunih) pa se ob vecjem trošenju gospodinjstev v drugi polovici leta povecujejo. Obenem se je oktobra že tretji mesec zapored zmanjšal obseg vlog gospodinjstev v bankah, ki je sicer znašal 24,2 mrd EUR. Njihova medletna rast se je nekoliko upocasnila, a bila še naprej razmeroma visoka (8,9 %). Delež nedonosnih terjatev6 je septembra ostal nizek, 1,3-odstoten. 6 Definicija EBA, ki poleg terjatev z zamudo nad 90 dni upošteva tudi terjatve z majhno verjetnostjo placila. Krediti domacih bank nebancnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. X 20 31. XII 20 31. X 21 31. X 21/30. IX 21 31. X 21/31. X 20 Krediti skupaj 23.085,7 22.860,9 23.865,7 2,2 3,4 Krediti podjetjem in NFI 10.516,0 10.307,0 11.004,7 4,1 4,6 Krediti državi 1.544,9 1.556,8 1.411,6 0,1 -8,6 Krediti gospodinjstvom 11.024,7 10.997,0 11.449,5 0,7 3,9 Potrošniški 2.768,5 2.706,5 2.609,7 -0,3 -5,7 Stanovanjski 6.807,2 6.862,1 7.361,6 0,8 8,1 Ostalo 1.448,9 1.428,4 1.478,2 2,1 2,0 Bancne vloge gospodinjstev skupaj 22.225,0 22.915,7 24.203,4 -0,3 8,9 Cez noc 18.198,7 18.975,7 20.844,9 0,0 14,5 Vezane 4.026,3 3.939,9 3.358,6 -1,9 -16,6 Bancne vloge centralne države skupaj 566,0 595,3 488,9 1,1 -13,6 Vloge nefinancnih družb skupaj 7.723,9 8.053,5 8.418,5 -1,0 9,0 Vir: Bilten BS, preracuni UMAR. Opomba: NFI – nedenarne financne institucije. Placilna bilanca Slika 22: Tekoci racun placilne bilance Blagovna menjava Storitvena menjava Presežek tekocega racuna placilne bilance je bil v Primarni dohodki Sekundarni dohodki tretjem cetrtletju znova medletno nižji. K temu je ob Tekoci racun poslabšanih pogojih menjave7 in višji realni rasti uvoza 5000 12-mesecne kumulative, v mio EUR 4000 3000 2000 1000 -1000 -2000 jan. 11jan. 12jan. 13jan. 14jan. 15jan. 16jan. 17jan. 18jan. 19jan. 20jan. 21 od izvoza znova najvec prispeval nižji blagovni presežek. Storitveni presežek je bil medletno višji, predvsem zaradi rasti presežka pri ostalih poslovnih storitvah in potovanjih. Neto odlivi primarnih dohodkov so bili v tretjem cetrtletju medletno nižji, vecinoma zaradi manjših neto izplacil dividend in dobicka tujih vlagateljev ter manjših neto placil obresti na zunanji dolg. Medletno nižji so bili tudi neto odlivi sekundarnih dohodkov, predvsem zaradi vec prejetih transferjev zasebnega sektorja (neto premije neživljenjskega zavarovanja in drugi transferji). Dvanajstmesecni presežek tekocega racuna placilne bilance je septembra znašal 2,5 mrd EUR (5 % ocenjenega Vir: BS, preracuni UMAR. BDP). 7 Zaradi dviga cen nafte in neenergetskih surovin so bile v tretjem cetrtletju uvozne cene medletno višje za 14,9 %, izvozne cene pa za 6,9 %. Pogoji menjave so se zato poslabšali za 7 %, kar je najvec po letu 2010. Ocenjujemo, da so poslabšani pogoji menjave v tretjem cetrtletju k znižanju blagovnega presežka medletno prispevali v višini 480 mio EUR. Tabela 6: Placilna bilanca I-IX 2021, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo, I-IX 2020 Tekoci racun 33.537,6 31.979,7 1.557,9 2.499,1 Blago 25.499,9 24.902,0 598,0 1.836,4 Storitve 5.764,7 4.158,6 1.606,0 1.473,5 Primarni dohodki 1.290,6 1.742,5 -451,9 -433,3 Sekundarni dohodki 982,3 1.176,5 -194,2 -377,5 Kapitalski racun 2.409,8 2.184,3 225,5 -96,3 Financni racun 4.030,4 5.390,8 1.360,4 2.082,1 Neposredne naložbe 1.620,3 634,6 -985,7 -276,7 Naložbe v vrednostne papirje -1.018,8 449,3 1.468,1 -2.566,9 Ostale naložbe 3.435,5 3.586,5 150,9 4.796,0 Statisticna napaka -423,0 0,0 -423,0 -320,6 Vir: BS. Opomba: Metodologija placilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporocilih šeste izdaje Prirocnika za izdelavo placilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekocem in kapitalskem racunu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na financnem racunu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse placilnobilancne prilive in odlive se povecanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom. Javne finance Slika 23: Rast prihodkov in odhodkov konsolidirane bilance javnega financiranja Davcni prihodki Prispevki za socialno varnost Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega Nedavcni prihodki Prejeta sredstva iz EU financiranja8 je v desetih mesecih znašal 1,9 mrd EUR Ostalo SKUPAJ PRIHODKI (rast v %) in je bil za 0,4 mrd nižji kot v enakem obdobju lani. To je odraz visoke rasti prihodkov (13,8 %), ki so lani v tem casu upadli, in nižje rasti odhodkov (9,6 %). Gospodarsko okrevanje, zlasti okrevanje domacega povpraševanja in izboljšanje razmer na trgu dela, je letos okrepilo predvsem davcne prihodke9 in prihodke iz socialnih prispevkov, skromna pa ostaja zlasti rast prihodkov iz sredstev EU. Poleg nižje rasti odhodkov je letos drugacna tudi struktura te rasti, z višjim prispevkom za place javnih uslužbencev (dodatki za delo v rizicnih razmerah in narašcanje zaposlenosti) in investicije, mocno pa so se znižali odhodki za subvencije, ki so lani narašcali. 2011 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 I-X I-X Celotni odhodki za blaženje posledic covida-19 so v Vir: MF, preracuni UMAR. 2020 2021 desetih mesecih letos znašali 2,4 mrd EUR, kar je zlasti zaradi visokih izplacil v zacetku leta za 0,8 mrd vec kot v enakem obdobju lani. Zaradi izteka veljavnosti številnih Place in dr. izd. zapos. s soc. prisp. Izdatki za blago in storitve ukrepov se je obseg teh izplacil od julija 2021 precej Placila obresti Rezerve zmanjšal. Pricakujemo, da se bo novembra in decembra Tekoci transferi Investicijski odhodki in transferi primanjkljaj konsolidirane bilance zaradi obicajno Placila v proracun EU SKUPAJ ODHODKI (rast v %) okrepljenih investicijskih izdatkov ob koncu leta in ponovno nekoliko povecanih izplacil za blaženje posledic epidemije povišal, kar že nakazuje predhodna realizacija državnega proracuna za november 202110 . 8 Konsolidirana bilanca javnega financiranja po denarnem toku. 9 Visoka letošnja rast davcnih prihodkov odraža tudi lansko nizko osnovo zaradi oprošcenih placil davcnih akontacij davka od dohodka pravnih oseb ter obrocnega in odloženega placevanja drugih davkov (zlasti DDV in trošarin). 10 Mesecna informacija, december 2021, Fiskalni svet. Pridobljeno na: https://www.fs-rs.si/wp-content/uploads/2021/12/MI_2021_12.pdf Vir: MF, preracuni UMAR. 2020 2021 Tabela 7: Konsolidirani javnofinancni prihodki in odhodki po denarnem toku Kategorija I-X 2020 I-X 2021 Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % SKUPAJ PRIHODKI 15.281,1 -3,3 17.397,1 13,8 Davcni prihodki1 7.609,0 -9,3 8.892,3 16,9 Dohodnina 1.986,1 -3,3 2.307,0 16,2 Davek od dohod. pravnih oseb 631,0 -25,9 946,9 50,1 Davki na nepremicnine 194,8 -1,7 211,3 8,5 Davek na dodano vrednost 2.929,8 -8,5 3.427,8 17,0 Trošarine 1.126,6 -12,3 1.213,9 7,7 Prispevki za soc. varnost 5.982,8 3,7 6.516,8 8,9 Nedavcni prihodki 954,6 0,2 1.129,0 18,3 Prejeta sredstva iz EU 564,9 9,0 609,2 7,8 Ostalo 169,9 -2,3 250,0 47,1 Kategorija I-X 2020 I-X 2021 Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % SKUPAJ ODHODKI 17.647,2 14,3 19.349,8 9,6 Place in drugi stroški dela2 4.118,3 10,6 4.839,9 17,5 Izdatki za blago in storitve 2.316,2 5,9 2.518,6 8,7 Placila obresti 697,9 -1,9 652,8 -6,5 Rezerve 183,5 20,4 166,7 -9,1 Tekoci transferi posam. in gospodinj. 6.876,0 12,4 7.747,5 12,7 Ostali tekoci transferi 2.084,2 91,5 1.689,3 -18,9 Izdatki za investicije 955,6 -3,5 1.241,3 29,9 Placila v proracun EU 415,7 -11,1 493,6 18,7 JAVNOFINANCNI SALDO -2.366,1 -1.952,6 PRIMARNI SALDO -1.680,7 -1.303,1 Vir: MF, Bilten javnih financ, preracuni UMAR. Opombi: 1 Med davcne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. 2 Stroški dela vkljucujejo soc. prispevke delodajalca. Slika 24: Prejeta sredstva iz proracuna EU Skupna kmetijska politika Strukturni skladi Kohezijski sklad Prejeta sred. iz centraliz. skladov in ostalo Ostala prejeta sredstva Skupaj prejeta sredstva (januar-oktober 2020) Pricakovana povracila v proracun 2021 Skupaj prejeta sredstva (januar-oktober 2021) V mio EUR Vir: MF. Neto položaj državnega proracuna do proracuna EU je bil v prvih desetih mesecih letos pozitiven (112,0 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proracuna EU prejela 605,6 mio EUR (37,4 % v proracunu nacrtovanih prihodkov za 2021), vplacala pa 493,6 mio EUR (87,4 % nacrtovanih vplacil). Najvecji delež v prihodkih so imela sredstva iz strukturnih skladov11 (40,8 % vseh povracil v državni proracun) in sredstva Skupne kmetijske in ribiške politike (37,5 %), obcutno nižjega pa sredstva iz Kohezijskega sklada (9,9 %) ter sredstva, namenjena izvajanju centraliziranih in drugih programov (6,7 %)12. Po podatkih SVRK je bilo do konca oktobra iz financne perspektive 2014–2020 za operacije potrjenih 98 % razpoložljivih sredstev, upravicencem pa jih je bilo izplacanih le 62 %. 11 Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS). 12 Najvišji odstotek povracil glede na napovedi proracuna RS predstavljajo sredstva Skupne kmetijske in ribiške politike (74,9 %), sredstva za izvajanje centraliziranih in drugih programov (61,1 %), sredstva strukturnih skladov 39,4 % in sredstva Kohezijskega sklada 24,3 %. statisticna priloga Pomembnejši kazalci 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 Jesenska napoved 2021 Bruto domaci proizvod (realne stopnje rasti, v %) 2,2 3,2 4,8 4,4 3,3 -4,2 6,1 4,7 3,3 BDP v mio EUR (tekoce cene) 38.853 40.443 43.011 45.864 48.397 46.918 50.364 53.352 56.136 BDP na prebivalca, v EUR (tekoce cene) 18.830 19.589 20.820 22.136 23.167 22.312 23.897 25.259 26.496 BDP na prebivalca po kupni moci (PPS EU 27 = 100)1 83 84 86 87 89 89 Stopnja brezposelnosti, registrirana 12,3 11,2 9,5 8,2 7,7 8,7 7,7 6,9 6,6 Stopnja brezposelnosti, anketna 9,0 8,0 6,6 5,1 4,5 5,0 4,7 4,3 4,2 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 0,9 1,3 1,8 1,2 0,8 -3,7 5,3 3,1 2,1 Inflacija2, povprecje leta -0,5 -0,1 1,4 1,7 1,6 -0,1 1,4 2,0 1,9 Inflacija2, konec leta -0,4 0,5 1,7 1,4 1,8 -1,1 2,5 1,9 2,0 MENJAVA S TUJINO Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) 4,7 6,2 11,1 6,2 4,5 -8,7 10,9 8,2 5,6 Izvoz proizvodov 5,3 5,7 11,0 5,7 4,5 -5,5 11,4 6,6 4,8 Izvoz storitev 2,4 8,0 11,2 7,7 4,6 -20,5 8,8 15,2 9,0 Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) 4,3 6,3 10,7 7,1 4,7 -9,6 12,6 8,8 5,8 Uvoz proizvodov 5,1 6,6 10,7 7,4 5,0 -8,6 13,4 8,2 5,6 Uvoz storitev 0,1 4,7 10,5 5,4 3,0 -14,9 8,4 12,3 7,3 Saldo tekocega racuna placilne bilance3, v mio EUR 1,483 1,932 2,674 2,731 2,898 3,462 2,337 2,138 2,116 - delež v primerjavi z BDP, v % 3,8 4,8 6,2 6,0 6,0 7,4 4,6 4,0 3,8 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 46.171 44.325 43.231 42.148 43.796 48.252 51.725* - delež v primerjavi z BDP, v % 118,8 109,6 100,5 91,9 90,5 102,8 Razmerje USD za 1 EUR 1,110 1,107 1,129 1,181 1,120 1,141 1,193 1,180 1,180 DOMACE POVPRAŠEVANJE Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,0 4,4 1,9 3,6 4,8 -6,6 5,6 6,0 3,1 - delež v BDP, v % 54,0 54,0 52,5 52,0 52,4 50,2 50,1 51,1 51,0 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,3 2,4 0,4 3,0 2,0 4,2 1,8 1,5 1,0 - delež v BDP, v % 18,8 19,0 18,5 18,3 18,3 20,6 20,5 19,4 19,1 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) -1,2 -3,6 10,2 9,7 5,5 -8,2 10,0 8,0 6,0 - delež v BDP, v % 18,7 17,4 18,3 19,3 19,6 18,9 20,0 20,8 21,4 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat, preracuni in napovedi UMAR (Jesenska napoved, september 2021). Opombe: 1 Merjeno v standardih kupne moci (PPS); 2 Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebšcin; 3 Placilnobilancna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F-O.B.); z izracunom realnih stopenj rasti je izlocen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih. * konec septembra 2021. Proizvodnja 2018 2019 2020 2019 2020 2021 2019 2020 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 10 11 12 1 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 5,1 3,1 -5,2 4,1 1,6 -1,6 -17,5 -2,9 1,4 3,8 26,7 8,1 2,3 -1,1 4,1 -2,9 B Rudarstvo -0,9 -3,4 -2,1 -10,9 -7,6 -13,7 -9,2 8,5 7,6 0,1 -2,7 -31,5 -10,2 -2,2 -9,6 -15,3 C Predelovalne dejavnosti 5,7 3,5 -5,0 4,9 2,3 -0,3 -17,9 -2,7 1,6 4,3 29,4 9,7 3,3 -0,4 4,5 -1,2 D Oskrba z elektriko, plinom, paro -0,3 -0,8 -9,1 -2,0 -4,7 -13,9 -13,1 -6,8 -2,1 -2,4 1,6 -3,0 -7,3 -8,8 2,0 -17,6 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj 20,0 3,4 -0,7 -5,9 -2,2 1,9 -13,4 2,7 6,1 -8,2 1,9 -4,8 -3,4 -6,0 4,9 5,2 Stavbe 17,2 -0,1 -0,6 0,1 -7,2 -26,3 -0,9 2,8 23,9 35,3 35,9 16,7 -14,6 -8,9 4,8 11,9 Gradbeni inženirski objekti 17,6 4,4 2,7 -1,6 -2,6 5,8 -9,1 4,8 9,6 4,2 12,6 6,5 2,8 -10,5 2,5 12,0 TRŽNE STORITVE, medletna realna rast v % Storitve skupaj 7,4 2,2 -11,0 3,2 -0,9 -5,4 -22,5 -6,7 -9,2 -3,5 22,5 13,3 -1,1 -2,2 0,5 -0,8 Promet in skladišcenje 7,0 3,2 -8,0 4,3 -2,8 -5,3 -21,2 -6,7 1,7 5,7 28,5 11,9 -2,0 -4,6 -1,9 -2,7 Informacijske in komunikacijske dejavnosti 6,0 1,0 -0,2 -0,8 0,5 3,3 -7,1 2,4 0,6 2,1 11,7 6,6 -3,1 -1,0 4,7 3,1 Strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti 13,0 5,8 -3,0 11,3 3,2 -0,2 -11,4 -0,2 -0,5 8,1 22,9 2,5 4,7 2,6 2,6 1,0 Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 9,1 -5,9 -24,1 -6,9 -8,8 -17,1 -33,7 -23,2 -21,7 -7,9 14,8 23,8 -9,2 -10,6 -6,5 -9,8 TRGOVINA, medletna rast realnega prihodka v % Trgovina skupaj 8,1 2,5 -7,4 2,2 -3,6 -5,1 -13,9 -2,7 -7,6 3,5 18,1 5,4 -3,4 -4,9 -2,4 -1,3 Trgovina na drobno 4,6 3,4 -8,9 4,1 -4,7 -5,3 -11,9 -6,3 -12,0 3,5 17,2 13,6 -5,0 -3,8 -5,3 -1,7 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 11,6 3,8 -13,9 0,0 3,6 -13,7 -25,9 3,8 -16,6 8,9 24,3 -9,0 3,9 0,9 6,4 2,9 Trgovina na debelo in posredništvo pri prodaji 9,3 1,3 -3,6 1,6 -5,2 -1,4 -10,2 -2,1 -0,7 1,6 16,5 4,6 -4,6 -7,9 -3,0 -2,6 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenocitve 10,5 0,5 -41,7 -0,1 -5,6 -24,0 -82,9 -13,5 -72,8 -86,3 118,6 14,9 0,0 -7,8 -10,4 1,8 Domaci gostje, prenocitve -0,1 -2,5 32,8 -5,1 -4,1 -23,9 -56,3 172,1 -42,8 -82,4 126,7 -15,0 2,4 -7,4 -7,8 3,2 Tuji gostje, prenocitve 15,4 1,7 -70,5 1,4 -6,3 -24,1 -92,1 -65,7 -88,4 -89,0 103,3 81,8 -1,0 -8,0 -11,8 1,0 Nominalni prihodek v gostinstvu 7,1 7,6 -37,1 6,8 6,7 -15,4 -59,4 -12,9 -62,5 -60,0 49,2 19,5 9,7 5,7 4,5 7,9 KMETIJSTVO POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika*) Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih 8 0 -9 0 -2 -3 -29 -3 0 7 10 9 -1 -3 -2 -1 v gradbeništvu 22 11 -5 9 7 7 -23 -4 -1 9 18 19 5 8 7 9 v storitvenih dejavnostih 24 21 -10 20 20 15 -34 -9 -11 -3 8 14 20 20 19 19 v trgovini na drobno 14 19 1 20 14 17 -19 12 -6 -17 17 14 19 6 17 17 potrošnikov -7 -10 -26 -10 -14 -14 -35 -25 -30 -24 -20 -20 -13 -14 -14 -11 Vir: SURS. Opombe: 1 Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2 V raziskovanje so zajeta vsa vecja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; * desezonirani podatki SURS. 2020 2021 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 1,3 -14,2 -28,0 -13,0 -0,2 -1,4 -5,0 -1,9 -6,6 -9,2 -7,0 -12,5 -3,8 27,7 33,3 15,5 9,1 -0,8 9,1 8,6 - - 0,6 -14,2 -22,3 -9,9 -3,2 -4,0 -8,1 -6,9 -10,5 -15,2 -10,4 -14,1 -1,2 27,9 22,9 15,3 14,3 8,2 14,2 18,9 - - 0,5 -39,4 -59,8 -22,9 7,1 9,6 1,8 -0,7 -7,8 -19,7 -23,2 -19,2 -10,0 74,9 113,7 16,1 -5,1 -18,9 -2,7 -2,7 - - 2,1 -3,5 -18,6 -10,9 -0,8 -3,6 -4,4 1,4 -3,2 -0,5 1,8 -8,4 -3,3 15,1 23,7 15,4 11,4 0,0 9,0 5,4 - - Trg dela 2018 2019 2020 2019 2020 2021 2019 2020 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 11 12 1 2 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 951,2 968,4 973,9 965,6 974,9 974,9 974,1 971,2 975,5 973,6 972,5 972,2 974,1 976,8 975,2 975,7 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 872,8 894,2 888,9 894,6 901,5 896,5 884,6 884,1 890,5 886,2 897,3 903,5 901,7 901,5 895,4 898,3 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 26,3 24,9 26,4 23,8 24,8 26,3 26,4 26,4 26,3 25,7 25,8 25,7 24,8 24,7 26,3 26,3 V industriji in gradbeništvu 280,9 291,7 288,5 292,7 294,0 291,2 288,0 286,0 288,9 288,4 293,1 295,4 293,7 294,4 290,5 291,2 - v predelovalnih dejavnostih 202,6 207,9 202,8 207,6 208,4 206,2 202,6 200,1 202,5 202,8 205,4 205,9 208,1 208,8 206,2 206,3 - v gradbeništvu 58,4 63,9 64,9 65,1 65,8 64,3 64,7 65,1 65,6 65,1 67,0 68,7 65,8 65,9 63,6 64,2 V storitvah 565,7 577,6 574,0 578,0 582,8 579,0 570,2 571,7 575,3 572,1 578,4 582,3 583,2 582,4 578,6 580,8 - v javni upravi 49,0 49,0 49,3 49,0 49,2 49,0 49,2 49,4 49,6 49,3 49,7 49,6 49,2 49,1 48,9 49,0 -v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 135,0 137,8 141,5 137,0 139,6 140,4 140,7 141,0 143,8 144,4 146,0 145,5 139,8 139,9 139,4 140,6 ZAPOSLENI (C)1 780,2 801,9 794,6 803,3 808,6 802,4 790,5 790,0 795,6 791,6 801,9 807,3 808,9 808,7 801,2 804,0 V podjetjih in organizacijah 729,3 749,2 744,8 750,0 755,5 751,3 741,3 739,9 746,7 744,6 753,7 758,3 755,4 756,3 749,9 752,5 Pri fizicnih osebah 50,9 52,7 49,8 53,4 53,2 51,1 49,2 50,1 48,9 46,9 48,2 49,0 53,5 52,4 51,4 51,5 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 92,6 92,3 94,3 91,2 92,9 94,1 94,0 94,1 94,9 94,7 95,5 96,2 92,9 92,9 94,1 94,2 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 78,5 74,2 85,0 71,1 73,4 78,4 89,5 87,1 85,0 87,4 75,2 68,7 72,4 75,3 79,8 77,5 Ženske 39,9 37,5 42,6 36,6 36,8 38,3 45,0 44,1 43,0 44,1 38,6 35,4 36,8 36,9 38,6 37,8 Mladi (15 do 29 let) 15,1 14,1 17,2 12,6 15,0 15,3 18,3 17,1 18,0 17,7 14,1 12,0 14,8 15,2 15,6 15,1 Starejši od 50 let 31,5 29,7 31,0 29,0 28,7 30,6 31,9 31,3 30,3 31,6 28,7 27,1 28,4 29,3 31,2 30,4 Osnovnošolska izobrazba ali manj 24,3 23,4 26,4 22,1 23,0 25,2 27,8 26,6 26,1 27,5 23,7 21,6 22,5 24,2 25,9 25,1 Brezposelni vec kot 1 leto 40,6 38,1 38,0 37,9 37,2 37,3 37,5 38,1 38,9 41,5 41,9 40,2 37,2 36,8 37,8 37,3 Prejemniki nadomestil in pomoci 20,0 19,3 25,9 17,9 18,5 24,5 29,8 25,6 24,0 25,1 17,6 16,7 18,7 18,5 25,6 24,1 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 8,3 7,7 8,7 7,4 7,5 8,0 9,2 9,0 8,7 9,0 7,7 7,1 7,4 7,7 8,2 7,9 Moški 7,5 6,9 8,0 6,5 6,8 7,5 8,4 8,1 7,9 8,2 6,9 6,3 6,7 7,2 7,7 7,5 Ženske 9,2 8,5 9,6 8,4 8,3 8,6 10,2 10,0 9,7 9,9 8,7 8,0 8,3 8,4 8,7 8,5 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI -6,5 -0,3 1,0 -0,3 1,8 0,9 3,8 -1,9 1,2 -1,5 -3,8 -1,7 0,0 2,9 4,5 -2,4 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 11,4 0,8 0,8 0,6 1,6 0,6 0,5 0,6 1,5 0,5 0,3 0,4 0,8 0,5 0,7 0,6 Izgubili delo 65,1 5,4 7,4 4,8 6,2 7,5 9,5 6,0 6,4 6,0 3,3 4,1 5,3 7,4 10,6 4,6 Brezposelni dobili delo 61,5 4,7 5,4 3,9 3,9 5,5 4,8 6,5 4,6 6,4 5,7 4,3 3,9 3,2 4,7 5,8 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 21,6 1,8 1,8 1,8 2,1 1,7 1,3 2,0 2,2 1,8 1,8 1,9 2,1 1,8 2,0 1,7 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za dolocen cas 24,0 33,1 37,6 34,2 35,7 35,6 34,9 37,7 38,1 38,8 40,7 42,7 36,3 36,6 37,2 36,6 Od vseh formalno aktivnih, v % 2,5 3,4 3,9 3,5 3,7 3,6 3,6 3,9 3,9 4,0 4,2 4,4 3,7 3,7 3,8 3,7 Viri: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1 Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statisticni register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomocjo ARIMA modela na osnovi cetrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. 2020 2021 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 973,8 974,2 974,3 973,6 972,2 970,3 971,0 974,2 973,9 978,5 973,3 973,9 973,7 972,6 972,1 972,8 972,6 971,4 972,6 896,0 885,5 883,9 884,3 882,8 882,1 887,2 890,5 889,8 891,2 881,8 885,8 891,1 893,3 897,0 901,7 901,9 902,1 906,4 26,4 26,4 26,4 26,4 26,4 26,4 26,4 26,4 26,2 26,2 25,6 25,6 25,8 25,8 25,9 25,8 25,8 25,8 25,7 291,9 289,1 288,0 286,9 286,3 285,3 286,3 287,4 288,4 290,9 286,1 288,3 290,8 291,8 292,7 294,8 295,3 294,9 296,1 205,9 203,8 202,6 201,3 200,1 199,7 200,4 201,1 202,3 204,1 201,7 202,7 203,9 204,8 205,1 206,2 205,8 205,6 206,3 65,2 64,5 64,6 64,8 65,4 64,8 65,1 65,4 65,3 66,1 64,0 65,1 66,3 66,3 66,9 67,7 68,7 68,5 69,0 577,7 570,1 569,5 570,9 570,1 570,4 574,5 576,7 575,1 574,1 570,1 571,9 574,5 575,7 578,4 581,1 580,9 581,4 584,6 49,1 49,1 49,2 49,3 49,3 49,3 49,5 49,5 49,5 49,6 49,1 49,3 49,4 49,6 49,7 49,6 49,6 49,7 49,7 141,0 140,6 140,6 140,9 140,2 140,3 142,5 143,5 144,0 143,9 143,4 144,5 145,4 145,7 146,1 146,2 144,9 144,7 146,8 801,9 791,5 789,8 790,3 788,9 788,1 792,9 795,8 794,8 796,2 787,4 791,2 796,1 798,3 801,5 805,8 805,9 805,9 810,0 751,6 742,8 740,7 740,5 738,9 738,1 742,6 745,9 745,9 748,3 740,8 744,3 748,8 750,6 753,4 757,1 757,0 756,9 761,0 50,3 48,7 49,1 49,7 50,0 49,9 50,3 49,9 49,0 47,9 46,6 46,8 47,3 47,6 48,2 48,8 49,0 49,0 49,0 94,1 94,0 94,1 94,0 94,0 94,1 94,3 94,8 94,9 95,0 94,4 94,7 94,9 95,1 95,4 95,8 96,0 96,2 96,5 77,9 88,6 90,4 89,4 89,4 88,2 83,8 83,7 84,1 87,3 91,5 88,1 82,6 79,3 75,1 71,1 70,7 69,3 66,1 66,7 65,4 38,5 44,4 45,6 45,1 45,3 44,7 42,2 42,3 43,0 43,8 45,7 44,2 42,3 40,8 38,5 36,4 36,5 35,9 33,8 34,1 33,4 15,3 18,2 18,6 18,1 17,8 17,2 16,2 17,9 17,7 18,3 18,9 17,8 16,4 15,3 14,1 12,9 12,4 12,1 11,5 13,1 12,7 30,1 31,8 32,0 31,8 31,8 31,5 30,6 30,1 30,1 30,9 32,6 31,7 30,4 29,6 28,7 27,7 27,7 27,2 26,3 25,9 25,3 24,7 27,6 28,0 27,6 27,3 26,8 25,8 25,4 25,6 27,3 28,9 27,8 25,9 24,9 23,7 22,4 22,0 21,6 21,1 21,0 20,7 36,8 37,1 37,6 37,8 38,0 38,1 38,2 38,5 38,7 39,4 41,3 41,3 41,9 42,3 41,9 41,4 40,8 40,3 39,6 39,3 38,3 23,7 28,0 31,2 30,0 27,4 26,2 23,2 23,1 23,5 25,2 28,0 25,4 22,0 18,9 17,4 16,4 17,1 16,6 16,4 15,9 8,0 9,1 9,3 9,2 9,2 9,1 8,6 8,6 8,6 8,9 9,4 9,0 8,5 8,5 7,7 7,3 7,3 7,1 6,8 7,4 8,3 8,4 8,4 8,3 8,2 7,9 7,8 7,8 8,1 8,7 8,3 7,6 7,3 6,9 6,5 6,4 6,3 6,1 8,7 10,0 10,3 10,2 10,2 10,1 9,5 9,5 9,7 9,9 10,3 10,0 9,5 9,2 8,7 8,2 8,3 8,1 7,7 0,4 10,8 1,8 -1,0 0,0 -1,2 -4,4 -0,1 0,5 3,1 4,2 -3,4 -5,4 -3,4 -4,1 -4,1 -0,4 -1,4 -3,2 0,5 -1,3 0,5 0,5 0,4 0,6 0,5 0,4 1,0 3,4 0,7 0,5 0,5 0,4 0,5 0,3 0,3 0,3 0,2 0,3 0,7 2,6 0,7 7,4 13,9 7,5 7,0 7,7 4,9 5,5 5,5 6,6 7,2 9,9 4,3 4,0 3,5 3,3 3,1 5,1 3,4 3,8 4,1 4,2 6,0 2,4 5,0 7,0 6,5 4,9 8,1 6,4 4,6 2,9 4,6 6,7 8,0 5,6 5,9 5,7 4,1 3,3 5,7 4,1 3,8 1,4 1,3 1,1 1,6 1,7 1,6 2,8 2,6 2,3 1,7 1,7 1,6 2,0 1,6 1,9 1,9 1,8 1,9 2,1 2,3 2,4 37,0 37,5 37,5 37,6 37,6 37,9 37,5 37,7 38,2 38,4 38,4 38,8 39,1 40,0 40,8 41,4 42,0 42,6 43,6 44,2 3,8 3,9 3,9 3,9 3,9 3,9 3,9 3,9 3,9 3,9 3,9 4,0 4,0 4,1 4,2 4,3 4,3 4,4 4,5 Place v EUR 2018 2019 2020 2019 2020 2021 2020 Q3 21 sep. 21 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 BRUTO PLACA NA ZAPOSLENEGA, nominalno v € medletna rast v % SKUPAJ 1.856 1.905 1.873 3,4 4,3 5,8 4,5 4,2 3,2 8,8 4,8 6,7 10,6 5,7 5,4 Dej. zaseb. sektorja (A-N; R-S) 1.750 1.818 1.806 3,8 3,6 3,8 4,0 3,1 2,8 5,5 3,9 3,2 6,1 3,9 5,9 Dej. javnih storitev (OPQ) 2.187 2.178 2.083 2,4 6,5 10,5 6,0 7,6 4,2 15,8 6,3 16,0 20,9 10,3 4,2 Industrija (B-E) 1.815 1.882 1.864 3,8 3,4 3,4 3,9 3,0 4,3 3,5 3,1 2,7 4,2 5,3 6,5 Trad. tržne stor. (GHI) 1.583 1.650 1.639 4,0 3,4 2,8 3,8 2,5 1,1 4,9 3,8 1,9 6,8 3,4 5,3 Ost. tržne stor. (J-N; R-S) 1.979 2.048 2.037 3,9 5,1 5,0 5,4 4,8 3,2 7,7 5,1 4,3 7,3 3,3 5,5 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.489 1.544 1.539 5,3 3,0 4,6 3,8 0,3 5,2 7,7 3,5 2,4 1,8 0,9 4,9 B Rudarstvo 2.360 2.429 2.427 7,6 0,3 5,1 2,6 3,8 4,3 9,8 2,8 3,7 -3,2 -2,9 6,1 C Predelovalne dejavnosti 1.772 1.847 1.833 3,9 3,5 3,2 3,9 2,9 4,2 2,8 3,0 2,7 4,6 6,1 7,0 D Oskrba z elektricno energijo, plinom in paro 2.734 2.686 2.555 2,9 4,3 4,0 4,7 5,6 6,4 5,3 3,2 1,5 -0,7 0,6 2,3 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1.739 1.784 1.778 3,0 2,7 4,2 3,9 1,6 2,9 7,7 3,6 3,0 4,1 2,9 4,6 F Gradbeništvo 1.390 1.495 1.505 4,2 2,2 5,5 2,8 2,3 2,0 9,4 5,2 5,7 8,9 3,6 7,5 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.676 1.732 1.726 4,2 3,9 4,2 4,5 3,2 2,3 6,1 4,8 3,9 5,9 3,0 5,2 H Promet in skladišcenje 1.565 1.623 1.604 3,3 1,6 -0,1 2,0 -0,2 0,3 1,1 1,0 -2,4 2,7 2,7 4,6 I Gostinstvo 1.180 1.371 1.356 4,9 4,8 -3,8 4,3 5,2 -3,0 -5,9 2,2 -9,5 4,9 12,2 9,7 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.480 2.567 2.562 4,1 5,7 4,5 4,6 5,4 4,0 6,5 4,1 3,6 4,5 3,4 5,6 K Financne in zavarovalniške dejavnosti 2.658 2.647 2.669 4,8 4,6 2,5 5,3 4,3 2,7 4,1 2,3 0,8 5,7 2,9 4,2 L Poslovanje z nepremicninami 1.676 1.711 1.706 0,9 5,2 4,2 5,4 5,5 3,6 7,9 4,5 1,3 4,0 0,1 3,6 M Strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti 2.048 2.147 2.116 4,2 4,6 4,0 5,0 5,0 2,4 6,3 4,0 3,5 7,2 4,0 6,1 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1.258 1.319 1.315 5,8 5,1 4,7 6,1 3,6 4,0 7,4 3,9 4,1 5,2 3,0 6,6 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 2.352 2.363 2.343 3,2 8,9 7,4 8,6 8,1 3,0 14,2 3,6 9,0 16,0 10,3 2,9 P Izobraževanje 1.951 2.118 1.951 0,9 6,1 6,2 5,3 8,1 3,8 6,4 8,3 6,5 10,1 16,1 8,2 Q Zdravstvo in socialno varstvo 2.323 2.105 2.036 3,4 5,1 17,7 4,5 6,9 5,7 26,5 6,6 31,4 36,2 5,7 1,2 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.778 1.951 1.910 1,7 4,3 0,0 3,8 5,4 -1,1 -2,4 4,5 -1,1 7,5 11,7 7,3 S Druge dejavnosti 1.491 1.518 1.517 1,2 4,7 4,5 4,5 6,1 0,1 12,3 3,7 3,0 8,9 -1,9 3,6 Vir: SURS, preracuni UMAR. Opomba: Zaradi spremembe vira podatkov pri proracunskih uporabnikih so se s podatki za november 2015 spremenile vrednosti povprecne place v treh dejavnostih javnih storitev (OPQ) in posledicno tudi povprecne place v državi. 2020 2021 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 4,5 5,0 0,3 11,9 9,5 5,5 4,3 5,0 5,1 4,6 6,8 8,9 9,4 8,1 14,3 3,0 6,1 7,7 7,1 4,8 4,1 4,5 5,5 -1,3 7,9 5,5 3,6 2,8 4,3 4,7 2,6 2,9 4,2 3,2 3,6 11,8 2,1 2,4 7,1 6,1 5,9 5,7 4,3 3,4 4,8 20,7 17,5 9,6 7,4 6,2 5,2 9,1 17,7 21,3 24,3 18,9 19,4 5,5 15,9 9,1 9,8 2,4 0,2 4,9 6,6 1,2 6,1 2,6 2,2 1,1 3,8 4,6 2,7 1,6 4,0 1,6 2,0 9,3 3,0 4,0 8,5 7,0 6,4 6,1 3,6 4,7 -4,9 7,4 6,0 2,1 3,7 3,5 4,1 1,5 1,6 3,1 2,4 4,0 14,2 1,6 1,6 6,5 4,9 5,9 5,3 5,6 5,4 -1,2 8,9 7,6 6,7 4,1 5,9 5,3 3,6 4,9 4,5 5,2 4,6 12,1 2,5 1,6 5,6 6,2 4,9 5,3 4,1 6,6 5,0 9,0 8,2 6,0 1,9 3,7 5,0 -1,9 5,5 3,8 -1,5 2,4 4,6 -0,5 -2,1 5,3 5,7 5,9 3,1 1,2 8,2 3,7 14,4 9,2 6,0 -0,9 7,6 1,9 1,9 5,1 4,2 -2,3 -7,3 0,2 -6,8 -4,4 2,8 7,5 3,9 7,0 5,0 6,9 0,6 5,3 1,9 1,6 0,8 3,8 4,6 2,8 1,4 4,1 1,8 2,1 10,1 3,3 4,8 10,1 7,5 6,8 6,6 6,9 5,3 6,9 7,2 4,1 4,6 3,3 2,5 3,9 1,3 1,8 1,4 -2,3 0,0 0,3 8,7 1,9 -8,0 2,4 3,3 1,2 1,6 3,5 3,6 11,2 6,9 5,2 1,7 3,2 5,9 1,4 4,4 3,1 1,7 3,3 7,5 2,2 0,6 5,8 5,1 4,7 3,9 3,5 3,9 -1,4 11,5 11,1 6,0 4,8 4,2 6,7 3,9 6,5 6,6 4,7 6,7 15,5 1,3 1,0 8,4 6,9 8,0 7,6 4,6 5,5 -3,1 6,9 7,6 4,3 5,9 4,4 4,2 3,4 3,5 5,2 2,4 3,6 11,7 2,3 1,0 5,6 4,2 5,8 5,5 0,9 2,8 -2,9 3,3 1,6 -1,2 -1,1 0,5 3,8 0,1 -2,7 -4,4 -0,4 1,1 7,7 1,0 1,8 4,9 5,0 5,3 3,4 5,1 4,7 -18,8 -0,1 -8,9 -6,8 1,1 3,8 1,7 -8,5 -13,0 -5,6 -4,9 -2,9 27,8 2,7 14,0 16,8 10,3 8,8 9,8 5,9 5,1 1,2 6,7 5,8 6,9 4,1 4,3 3,8 4,1 4,3 2,6 0,5 4,9 7,9 2,7 1,7 5,6 5,2 6,2 5,3 5,6 7,7 -3,1 6,4 -0,4 6,5 0,9 3,6 2,4 2,3 0,5 0,0 4,0 0,7 11,2 3,0 5,7 0,1 5,1 2,2 5,3 5,5 4,6 0,7 7,9 10,6 5,3 5,1 4,8 3,7 3,2 1,4 -0,2 1,7 3,7 6,7 0,6 -1,6 1,1 4,3 2,9 3,7 5,2 3,4 -1,5 5,9 7,8 5,4 3,1 4,2 4,8 1,6 3,1 5,7 4,6 5,1 12,2 4,5 1,1 6,3 6,3 6,2 5,6 4,8 5,9 1,2 9,3 9,0 4,1 1,8 5,3 4,6 2,3 9,2 0,9 6,3 1,2 8,4 0,7 0,6 7,6 8,3 4,8 6,8 4,4 2,1 2,6 11,8 18,1 12,8 2,7 4,4 3,9 6,2 7,0 13,7 17,2 15,5 15,3 10,6 14,8 5,3 3,1 3,1 2,7 4,5 4,1 2,8 8,9 4,9 5,6 10,2 7,2 7,4 7,5 3,9 8,4 13,4 6,2 10,7 7,8 25,4 15,0 21,2 4,8 -1,3 4,1 4,0 9,0 38,4 30,6 11,3 9,0 6,9 4,0 13,6 40,2 39,8 41,9 35,5 31,3 1,8 8,7 6,6 3,9 -0,5 0,0 2,7 3,0 -9,1 -0,9 -1,4 -4,2 4,4 3,9 5,3 2,4 -6,0 0,7 5,0 0,9 17,9 8,8 7,8 17,7 10,0 7,3 4,7 3,3 2,3 -5,0 17,8 15,1 5,1 3,5 4,1 3,4 1,2 1,8 6,2 5,9 6,8 14,2 -5,1 -5,0 4,0 4,1 3,0 3,7 Cene in indikatorji konkurencnosti 2018 2019 2020 2019 2020 2021 2019 2020 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 11 12 1 2 CPI, medletna rast v % 1,4 1,8 -1,1 2,0 1,5 1,5 -0,9 0,0 -0,7 -0,5 1,9 2,2 1,4 1,8 2,1 2,0 Hrana in brezalkoholne pijace 0,6 3,3 1,0 2,5 2,4 4,0 4,4 3,6 2,0 -0,3 -1,3 -1,0 2,4 3,3 3,4 4,0 Alkoholne pijace in tobak 0,4 1,9 3,2 1,6 1,6 1,7 1,3 0,3 3,5 3,5 3,6 4,1 1,6 1,9 1,4 1,7 Obleka in obutev 0,3 0,5 -5,4 3,6 0,5 1,3 -3,8 -4,1 -4,5 -4,2 1,2 1,8 0,5 0,5 1,4 1,8 Stanovanje 4,7 2,7 -0,6 4,5 2,6 0,7 -5,5 0,7 -0,3 1,7 8,5 3,6 2,1 2,7 4,1 3,4 Stanovanjska oprema 0,9 0,4 -0,4 1,9 0,9 1,0 -0,9 0,2 -0,2 -0,1 1,7 2,5 1,0 0,4 0,8 0,6 Zdravje 1,3 1,4 4,9 1,3 1,5 1,0 0,0 1,0 3,8 1,1 2,5 2,7 1,4 1,4 1,4 1,7 Prevoz -0,7 0,1 -5,9 -1,3 -0,8 -0,2 -7,4 -6,6 -6,7 -2,6 5,3 9,0 -1,6 0,1 1,3 -0,3 Komunikacije 3,3 -0,4 0,6 -0,2 0,4 -1,5 0,0 1,0 0,9 0,3 0,2 -0,7 1,2 -0,4 -0,1 -2,3 Rekreacija in kultura 1,9 0,6 -3,9 2,1 0,5 -0,1 0,2 0,3 -1,7 -3,0 -2,9 -2,2 0,2 0,6 -0,9 0,7 Izobraževanje 1,7 5,6 0,7 4,2 5,6 4,8 3,3 2,2 0,6 0,7 0,8 1,1 5,6 5,6 5,5 4,5 Gostinske in nastanitvene storitve 2,4 3,2 0,6 3,0 3,0 2,0 1,3 1,0 0,7 0,6 1,3 4,0 2,8 3,2 1,9 2,0 Raznovrstno blago in storitve 1,7 4,4 0,7 2,4 4,1 4,9 3,7 2,9 0,9 0,5 -0,3 -0,1 4,5 4,4 5,3 5,4 HICP 1,4 2,0 -1,2 2,0 1,6 1,7 -1,2 -0,6 -0,9 -0,6 2,0 2,3 1,4 2,0 2,3 2,0 Osnovna inflacija - brez hrane in energije 1,2 1,6 -0,1 2,1 1,7 1,5 0,5 0,6 0,2 -0,2 0,6 1,5 1,8 1,6 1,4 1,7 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 1,4 0,6 -0,2 0,3 0,4 -0,1 -0,6 -0,3 -0,1 1,2 3,6 7,5 0,5 0,6 0,3 0,1 Domaci trg 1,2 2,1 1,0 1,9 2,0 1,3 0,3 0,3 0,9 1,9 4,2 8,0 2,0 2,1 1,9 1,5 Tuji trg 1,6 -0,9 -1,4 -1,4 -1,2 -1,4 -1,4 -0,8 -1,1 0,4 2,9 6,9 -1,1 -0,9 -1,3 -1,2 Na evrskem obmocju 1,6 -0,7 -1,2 -1,6 -1,2 -1,7 -1,5 -0,4 -0,8 1,3 3,8 7,0 -1,1 -0,7 -1,5 -1,7 Izven evrskega obmocja 1,7 -1,2 -1,8 -0,7 -1,1 -0,5 -1,3 -1,8 -1,9 -1,5 1,1 6,7 -1,0 -1,2 -0,6 0,0 Indeks uvoznih cen 1,7 -1,4 -2,6 -1,9 -1,9 -2,3 -4,7 -3,5 -3,4 1,3 8,6 14,9 -2,0 -1,4 -1,5 -1,7 INDIKATORJI KONKURENCNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tecaj2 nominalno 0,8 -0,4 0,8 -0,4 -0,3 0,0 0,7 1,2 1,3 1,2 0,4 -0,6 -0,4 -0,3 -0,4 -0,4 Realni (deflator HICP) 0,8 -0,3 -0,4 0,1 -0,3 -0,2 -1,3 -0,1 0,1 -0,5 0,3 -1,2 -0,4 -0,2 -0,2 -0,3 Realni (deflator ULC) 0,8 0,9 3,6 1,5 -0,5 2,8 5,8 1,3 4,7 1,0 -2,3 USD za EUR 1,1815 1,1196 1,1413 1,1116 1,1072 1,1023 1,1006 1,1695 1,1928 1,2056 1,2057 1,1788 1,1051 1,1113 1,1100 1,0905 Viri: SURS, ECB, preracuni UMAR. Opomba: 1 Vir podatkov za serije efektivnih tecajev ECB. 2 Harmonizirani efektivni tecaj, skupina 18 držav partneric in 18 držav evrskega obmocja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. 2020 2021 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 0,5 -1,2 -1,2 -0,3 0,3 -0,1 -0,3 -0,1 -0,9 -1,1 -0,7 -1,0 0,1 2,1 2,1 1,4 2,0 2,1 2,4 3,0 4,6 4,6 5,1 5,1 3,1 3,1 3,6 4,1 3,4 1,7 1,0 0,1 -0,2 -0,7 -0,4 -2,5 -0,9 -1,1 -1,4 -0,4 0,3 1,1 2,0 1,7 1,8 0,4 0,1 0,3 0,4 3,8 3,6 3,2 3,8 3,4 3,3 3,6 3,4 3,9 4,1 4,2 4,0 0,7 2,2 0,7 -3,4 -4,2 -3,8 -1,8 -5,2 -5,3 -1,9 -6,1 -5,4 0,9 -4,8 -8,8 -0,1 2,0 1,7 4,3 1,8 -0,7 -1,2 5,3 -5,4 -7,8 -8,6 0,0 1,1 0,9 0,2 -0,3 -0,1 -0,6 -1,6 -1,1 7,7 11,2 11,8 2,5 3,1 3,2 4,4 6,7 8,3 1,6 -0,8 -0,8 -1,0 -0,1 -0,2 1,0 0,6 -0,8 -0,4 -0,3 0,2 -0,1 1,9 2,0 1,3 2,1 3,2 2,3 3,4 5,0 -0,1 0,1 0,1 -0,3 1,0 0,9 1,2 1,4 5,0 4,9 2,1 0,6 0,5 1,7 2,7 3,2 2,5 2,9 2,7 3,0 -0,6 -1,5 -7,6 -7,8 -6,7 -6,6 -7,1 -6,2 -6,8 -7,4 -5,9 -4,5 -2,6 -0,8 4,8 5,6 5,5 8,2 9,2 9,6 11,7 14,7 -2,0 -1,5 0,9 0,7 1,6 1,6 -0,1 1,5 0,6 0,6 1,0 0,5 -0,5 -2,0 1,2 1,4 -0,4 -0,4 -1,3 -3,5 -3,5 -0,2 -0,8 0,2 1,1 1,2 0,3 -0,6 -0,2 -1,1 -3,9 -2,9 -3,9 -2,3 -2,5 -3,3 -2,8 -2,7 -2,3 -1,6 -0,9 1,2 4,3 3,8 3,0 3,0 3,0 3,0 0,6 0,5 0,5 0,7 0,7 0,8 0,7 0,8 0,8 0,9 1,0 1,0 1,2 0,7 0,7 2,2 2,0 1,6 0,4 1,4 0,7 0,8 0,8 0,6 0,6 0,8 0,6 0,5 0,6 0,9 2,5 3,1 3,7 5,2 5,2 6,2 4,0 3,5 3,7 3,8 3,6 3,5 1,6 1,8 0,3 0,7 0,8 0,1 0,6 -0,2 -0,4 -0,3 -0,3 -0,1 0,0 0,3 0,7 0,7 -1,3 -1,4 -0,8 -0,3 -0,7 -0,7 -0,5 -1,1 -1,2 -0,9 -1,1 0,1 2,2 2,2 1,7 2,0 2,1 2,7 3,5 4,9 1,3 0,3 0,5 0,6 1,1 0,5 0,1 0,8 0,0 -0,1 0,6 -0,4 -0,8 0,4 0,7 0,8 1,3 1,6 1,5 1,5 2,9 -0,6 -0,4 -0,7 -0,6 -0,2 -0,3 -0,4 0,0 0,0 -0,2 0,5 1,0 2,0 2,4 3,5 4,8 6,2 7,7 8,6 9,2 0,4 0,3 -0,2 0,7 0,3 0,2 0,3 0,9 1,0 1,0 1,3 1,7 2,6 3,0 4,6 5,1 6,9 8,2 9,0 9,5 -1,7 -1,2 -1,2 -1,9 -0,7 -0,8 -1,0 -0,9 -1,0 -1,4 -0,4 0,4 1,3 1,8 2,4 4,6 5,4 7,1 8,2 8,8 -2,0 -1,2 -1,1 -2,1 -0,4 -0,3 -0,6 -0,5 -0,6 -1,2 0,4 1,4 2,2 2,7 2,9 5,7 5,6 7,2 8,3 9,5 -0,9 -1,1 -1,5 -1,3 -1,7 -1,8 -1,9 -2,1 -1,8 -1,8 -2,0 -1,8 -0,6 -0,3 1,4 2,2 5,0 7,0 8,1 7,5 -3,6 -4,9 -5,2 -4,1 -3,5 -3,4 -3,6 -4,1 -3,6 -2,6 -0,8 0,6 4,0 7,0 8,6 10,3 12,8 14,1 17,8 22,5 0,8 0,8 0,5 0,8 1,1 1,1 1,4 1,3 1,2 1,5 1,6 1,5 0,6 0,6 0,5 -0,1 -0,3 -0,7 -0,8 -0,9 -0,9 0,0 -1,4 -1,5 -0,9 -0,2 -0,2 0,2 0,4 -0,3 0,0 -0,2 -0,5 -0,7 0,9 0,5 -0,5 -0,8 -1,6 -1,3 -1,3 -0,4 1,1063 1,0862 1,0902 1,1255 1,1463 1,1828 1,1792 1,1775 1,1838 1,2170 1,2171 1,2098 1,1899 1,1979 1,2146 1,2047 1,1822 1,1772 1,1770 1,1601 1,1414 Placilna bilanca 2018 2019 2020 2019 2020 2021 2019 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 9 10 11 12 PLACILNA BILANCA, metodologija BPM, mio EUR Tekoci racun 2.731 2.898 3.462 678 696 986 716 797 963 795 529 234 231 398 307 -9 Blago 1.272 1.311 2.366 198 273 568 568 700 530 539 192 -133 21 212 135 -74 Izvoz 30.808 32.013 29.656 7.831 7.904 7.857 6.431 7.368 8.001 8.240 8.761 8.499 2.761 2.905 2.747 2.251 Uvoz 29.535 30.702 27.290 7.633 7.630 7.289 5.862 6.668 7.471 7.701 8.569 8.632 2.741 2.693 2.612 2.325 Storitve 2.624 2.907 1.996 834 756 517 396 561 522 487 498 621 273 308 224 224 Izvoz 8.124 8.659 6.900 2.433 2.248 1.776 1.441 1.822 1.861 1.578 1.860 2.326 774 764 701 783 Uvoz 5.500 5.751 4.904 1.598 1.492 1.259 1.046 1.261 1.338 1.091 1.362 1.705 501 456 477 559 Primarni dohodki -769 -811 -426 -226 -271 53 -116 -371 7 -111 -145 -196 -29 -75 -37 -158 Prejemki 1.633 1.758 1.645 371 457 449 365 352 479 447 452 391 132 134 147 176 Izdatki 2.401 2.569 2.071 597 727 396 481 722 472 558 597 587 160 208 185 334 Sekundarni dohodki -396 -509 -473 -129 -62 -152 -132 -93 -96 -120 -16 -58 -34 -47 -14 -1 Prejemki 873 934 972 233 272 230 225 214 304 289 396 298 84 83 85 104 Izdatki 1.270 1.443 1.445 362 334 382 357 306 400 408 412 356 117 130 99 105 Kapitalski racun -203 -187 -226 -30 -120 -53 -17 -26 -130 143 -11 94 -9 -9 29 -139 Financni racun 2.548 2.094 3.052 553 506 1.116 385 580 970 785 416 159 381 466 217 -177 Neposredne naložbe -934 -762 266 -121 -119 -21 -37 -219 543 -181 -531 -274 -30 106 -21 -203 Imetja 373 1.157 697 118 583 13 192 -65 557 310 81 244 106 161 60 362 Obveznosti 1.307 1.919 431 239 701 33 229 155 14 491 612 517 135 55 81 565 Naložbe v vrednost. papirje 744 734 -1.826 -121 444 -1.953 -1.929 1.315 740 -170 1.630 9 197 93 -41 392 Financni derivativi -81 -163 53 -8 8 53 -32 5 27 -18 10 8 3 3 1 4 Ostale naložbe 2.767 2.248 4.394 837 167 2.989 2.354 -547 -402 1.142 -701 -290 218 252 292 -378 Imetja 2.054 3.250 4.856 956 260 3.346 1.988 -696 218 3.030 133 424 90 199 431 -370 Ostali lastniški kapital 68 27 4 -2 -2 -1 5 0 0 0 2 0 0 -1 -1 0 Gotovina in vloge 1.508 2.811 4.753 1.056 656 2.751 2.672 -792 121 2.128 -191 155 -43 37 393 226 Posojila 215 438 342 57 -18 79 40 57 165 153 -10 -22 31 -25 11 -5 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme -7 13 1 1 2 2 3 -1 -2 5 1 0 0 1 1 1 Komercialni krediti in predujmi 303 29 -224 -150 -322 393 -544 67 -140 673 207 180 114 186 -14 -494 Ostale terjatve -33 -69 -20 -6 -56 122 -189 -27 74 71 123 111 -13 1 41 -98 Obveznosti -713 1.002 462 119 93 358 -366 -150 620 1.888 833 714 -128 -53 139 8 Ostali lastniški kapital 2 2 4 0 2 0 0 0 3 2 -42 1 0 0 0 3 Gotovina in vloge -524 1.009 800 270 308 199 222 116 263 788 950 400 12 135 12 162 Posojila -491 -149 -409 53 -250 40 -255 -325 131 756 -372 -402 -271 -239 32 -43 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme 20 27 55 9 -35 40 18 6 -9 30 27 0 3 -12 -12 -12 Komercialni krediti in predujmi 331 62 -134 -140 84 -59 -391 20 297 208 275 63 139 49 103 -68 Ostale obveznosti -51 50 146 -72 -17 138 39 33 -65 104 -5 -23 -11 15 4 -35 Posebne pravice crpanja (SDR) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 675 0 0 0 0 Rezervna imetja 52 37 166 -33 5 49 29 26 62 13 7 707 -7 12 -15 7 Neto napake in izpustitve 20 -616 -184 -96 -71 184 -313 -191 137 -153 -101 -168 159 77 -119 -29 Vira: BS, SURS. Opomba: Metodologija placilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporocilih šeste izdaje Prirocnika za izdelavo placilne bilance, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position). 2020 2021 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 306 399 280 263 146 307 170 217 410 505 276 183 300 154 341 290 110 129 168 82 -16 137 243 188 164 123 281 344 89 267 277 187 66 241 134 165 129 -15 78 57 -51 -139 2.581 2.692 2.584 1.838 2.116 2.476 2.693 2.010 2.665 2.824 2.781 2.396 2.430 2.634 3.176 2.874 2.867 3.020 2.885 2.528 3.086 2.444 2.449 2.396 1.674 1.993 2.195 2.349 1.921 2.398 2.547 2.594 2.330 2.190 2.500 3.011 2.744 2.882 2.942 2.828 2.579 3.225 192 192 132 142 93 160 184 163 214 244 129 150 138 148 202 172 136 190 189 200 233 614 621 541 459 425 557 645 589 588 637 539 684 452 500 626 600 568 692 785 761 781 421 428 409 317 332 397 461 426 374 393 411 535 314 352 424 428 432 503 596 561 548 68 14 -29 -7 -17 -92 -326 -9 -35 5 4 -2 -7 -39 -65 -32 -37 -76 -87 -45 -64 185 134 130 130 129 106 118 124 110 128 156 195 177 145 125 150 149 153 125 146 120 117 120 159 137 146 198 445 132 145 123 152 197 185 184 190 183 186 228 212 191 184 -91 -50 -11 -37 -54 -42 -31 -26 -35 -21 -44 -31 -71 -89 40 22 26 -64 9 -22 -46 77 64 88 82 67 76 80 62 72 98 100 106 70 74 145 142 150 104 125 94 79 169 114 99 118 121 118 111 89 107 119 144 137 141 163 105 120 124 167 116 116 125 -17 -17 -19 -4 -3 -10 -16 2 -12 -15 1 -116 -17 33 127 27 -24 -14 37 21 36 360 451 306 368 -27 44 -4 265 319 453 434 83 203 589 -7 358 68 -10 -353 259 253 51 -3 -69 -244 17 190 -183 -92 56 41 5 497 -147 -38 4 -325 -64 -141 -108 -45 -121 94 124 -206 -128 168 152 -205 -94 234 182 73 301 -42 199 153 156 180 -254 -7 49 202 43 128 -137 116 150 -38 -22 -2 178 141 69 -195 105 237 148 481 244 -113 101 93 323 -853 -162 -938 -1.580 -495 145 270 503 543 -416 516 640 -1.133 484 479 920 621 89 -690 540 159 14 11 28 -17 -8 -7 4 0 1 4 10 13 -1 -9 -8 5 3 2 5 2 1 1.125 593 1.271 2.201 467 -314 -109 -147 -290 813 -112 -1.103 1.469 160 -487 -253 -478 31 435 -941 216 869 778 1.699 1.839 356 -206 -260 -254 -182 1.182 333 -1.297 1.699 1.320 11 -68 -112 312 400 -234 257 0 0 0 -1 1 5 0 0 0 1 0 -1 0 0 0 1 0 1 0 0 0 690 533 1.528 2.315 484 -127 -356 -132 -304 854 213 -946 1.393 993 -258 -120 -162 91 351 -142 -54 14 27 38 21 8 11 -34 46 45 70 47 49 36 14 103 -45 -64 100 -40 -24 42 1 1 1 1 1 1 0 0 0 -1 -1 -1 2 2 2 0 0 0 0 0 0 51 249 94 -366 -164 -15 95 -124 97 228 90 -459 187 269 217 44 93 70 -4 -83 266 114 -31 39 -132 25 -82 36 -44 -19 30 -16 60 81 42 -52 53 21 50 93 14 3 -255 185 428 -362 -111 107 -151 -107 108 368 445 -194 230 1.160 498 186 367 281 -34 707 41 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 1 0 0 0 0 -42 0 0 0 -68 -6 273 227 -120 116 96 15 5 149 109 5 315 180 294 369 300 281 140 -10 270 -2 112 -70 -92 -4 -159 -114 -74 -138 47 230 -145 -2 793 -35 -166 -107 -100 -7 83 -478 13 13 13 6 6 6 2 2 2 -3 -3 -3 10 10 10 9 9 9 0 0 0 -272 74 140 -500 -66 175 -121 -37 178 185 132 -21 -135 134 209 3 160 112 -139 -53 255 74 -7 71 -4 73 -30 -15 -14 61 -9 -23 -32 41 43 20 -30 4 21 -28 12 -6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 675 0 22 13 14 9 -9 30 15 2 10 11 15 36 16 -8 5 12 -13 9 6 704 -3 71 68 45 109 -169 -253 -158 46 -79 -37 157 17 -79 402 -476 41 -18 -125 -558 156 233 253 316 283 230 278 301 325 240 336 336 329 325 261 296 359 330 333 336 331 284 366 1.398 1.424 1.390 981 1.067 1.241 1.342 1.074 1.381 1.491 1.454 1.202 1.393 1.456 1.732 1.604 1.599 1.684 1.702 1.437 1.794 1.329 1.175 1.286 865 1.089 1.214 1.278 905 1.247 1.339 1.201 999 1.248 1.249 1.421 1.306 1.270 1.333 1.420 1.063 1.377 330 308 298 214 298 338 347 278 340 378 464 416 304 346 421 391 412 416 369 387 409 1.494 1.461 1.471 999 1.154 1.233 1.403 1.152 1.407 1.510 1.770 1.378 1.369 1.529 1.912 1.779 1.996 2.009 2.187 1.902 2.372 960 1.019 1.031 726 803 1.050 1.021 916 934 1.095 1.082 1.033 900 907 1.100 1.154 1.040 1.023 959 1.009 1.212 Denarna gibanja in 2019 2020 obrestne mere 2018 2019 2020 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANCNIH INSTITUCIJ DO DOMACIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR BS do centralne države 7.165 7.719 11.805 7.606 7.631 7.913 7.791 7.819 7.817 7.719 7.624 7.744 7.399 7.662 Centralna država (S.1311) 4.937 4.696 4.520 5.058 5.070 5.007 5.037 4.959 4.928 4.696 4.410 4.455 4.753 4.859 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 580 602 639 577 570 567 574 573 577 602 613 616 613 614 Gospodinjstva (S.14, 15) 10.370 10.981 10.997 10.642 10.703 10.781 10.833 10.950 10.978 10.981 10.982 11.005 10.954 10.882 Nefinancne družbe (s.11) 9.496 9.589 9.363 9.749 9.738 9.878 9.868 9.869 9.882 9.587 9.794 9.871 10.070 9.971 Nedenarne financne institucije (S.123, 124, 125) 1.502 1.661 1.640 1.496 1.503 1.493 1.486 1.479 1.481 1.661 1.674 1.674 1.675 1.663 Denarni sektor (S.121, 122) 4.275 5.230 7.969 4.001 4.335 4.067 3.894 4.011 4.531 5.230 5.403 5.138 5.461 5.889 Terjatve do domacih sektorjev SKUPAJ V domaci valuti 26.181 27.913 30.341 26.381 26.725 26.651 26.509 26.728 27.331 27.913 27.860 27.687 28.145 28.388 V tuji valuti 446 391 345 419 416 420 412 398 392 391 389 390 389 390 Vrednostni papirji skupaj 4.429 4.382 4.361 4.685 4.727 4.666 4.704 4.642 4.581 4.381 4.554 4.608 4.910 5.015 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANCNIH INSTITUCIJ DO DOMACIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR Vloge cez noc 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 Vezane vloge do 1 leta 0,16 0,17 0,15 0,17 0,15 0,16 0,16 0,16 0,17 0,18 0,1 0,04 0,15 0,21 3-mesecni -0,322 -0,356 -0,425 -0,329 -0,365 -0,408 -0,418 -0,413 -0,401 -0,395 -0,391 -0,409 -0,417 -0,254 6-mesecni -0,266 -0,302 -0,364 -0,279 -0,347 -0,405 -0,394 -0,362 -0,337 -0,336 -0,330 -0,355 -0,365 -0,192 3-mesecni -0,735 -0,737 -0,708 -0,717 -0,751 -0,817 -0,812 -0,774 -0,712 -0,711 -0,679 -0,707 -0,761 -0,589 6-mesecni -0,653 -0,684 -0,659 -0,673 -0,719 -0,802 -0,771 -0,711 -0,650 -0,639 -0,624 -0,663 -0,703 -0,540 Vira: BS, EUROSTAT. 2020 2021 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 8.307 9.007 9.766 10.011 10.438 11.012 11.421 11.805 11.771 11.863 12.264 12.359 12.710 13.268 14.012 14.316 14.332 14.365 4.838 4.884 4.962 4.872 4.705 4.701 4.640 4.520 4.339 4.549 4.656 4.441 4.564 4.610 4.523 4.325 4.183 3.762 612 602 601 608 602 598 607 639 638 643 638 634 632 621 619 628 627 627 10.890 10.828 10.884 10.926 10.970 11.025 11.007 10.997 10.937 10.940 11.028 11.045 11.118 11.137 11.223 11.299 11.365 11.449 9.808 9.711 9.668 9.593 9.557 9.552 9.548 9.364 9.505 9.521 9.629 9.512 9.554 9.497 9.560 9.481 9.511 9.945 1.657 1.656 1.667 1.666 1.656 1.653 1.642 1.640 1.633 1.647 1.619 1.624 1.617 1.706 1.700 1.710 1.726 1.731 6.555 7.206 7.389 7.390 7.096 7.266 7.729 7.969 8.595 8.104 8.568 8.634 8.669 10.009 9.796 10.069 10.135 9.858 28.896 29.354 29.514 29.494 29.625 29.858 30.299 30.342 30.993 30.524 31.151 31.131 31.260 32.655 32.593 32.875 33.010 33.252 387 388 374 368 354 352 343 345 337 330 324 316 310 310 307 314 298 295 4.994 5.062 5.204 5.116 4.528 4.499 4.447 4.361 4.235 4.468 4.577 4.359 4.499 4.531 4.438 4.240 4.146 3.727 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,2 0,18 0,17 0,17 0,14 0,15 0,15 0,13 0,11 0,14 0,12 0,12 0,14 0,12 0,12 0,14 0,13 0,12 -0,270 -0,376 -0,441 -0,480 -0,491 -0,509 -0,521 -0,538 -0,547 -0,541 -0,539 -0,538 -0,540 -0,543 -0,545 -0,548 -0,545 -0,550 -0,142 -0,223 -0,346 -0,433 -0,463 -0,494 -0,509 -0,519 -0,529 -0,521 -0,516 -0,516 -0,513 -0,515 -0,516 -0,527 -0,522 -0,527 -0,619 -0,659 -0,692 -0,710 -0,751 -0,769 -0,771 -0,788 -0,765 -0,755 -0,753 -0,747 -0,747 -0,752 -0,756 -0,769 -0,756 -0,766 -0,575 -0,594 -0,647 -0,658 -0,707 -0,727 -0,729 -0,738 -0,725 -0,711 -0,707 -0,706 -0,703 -0,709 -0,715 -0,723 -0,720 -0,714 Javne finance 2018 2019 2020 2019 2020 2021 2019 2020 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 12 1 2 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS – IMF JAVNOFINANCNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 18.593,6 19.232,3 18.528,6 4.671,6 5.097,8 4.649,5 4.094,2 4.892,9 4.892,0 4.803,9 5.574,1 5.151,3 1.815,6 1.678,4 1.483,5 Tekoci prihodki 17.575,9 18.293,3 17.578,7 4.478,2 4.808,7 4.409,1 3.917,7 4.634,5 4.617,4 4.525,9 5.334,6 4.874,2 1.605,3 1.638,2 1.438,0 Davcni prihodki 16.225,3 17.179,1 16.460,4 4.169,7 4.555,6 4.159,4 3.578,0 4.343,3 4.379,8 4.241,4 4.902,8 4.565,8 1.522,1 1.581,5 1.358,8 Davki na dohodek in dobicek 3.296,4 3.614,0 3.261,8 717,7 987,4 879,9 692,0 764,7 925,2 941,8 1.205,5 785,5 369,0 296,6 292,1 Prispevki za socialno varnost 6.549,8 7.021,3 7.289,9 1.745,5 1.830,6 1.819,7 1.603,2 1.954,5 1.912,5 1.915,2 1.998,0 1.964,1 664,4 615,1 599,2 Davki na placilno listo in delovno silo 21,6 23,2 21,6 5,4 6,6 5,9 4,0 5,6 6,1 5,0 5,9 6,0 2,5 2,1 1,9 Davki na premoženje 277,9 296,4 287,3 120,9 81,6 31,0 48,6 111,3 96,4 33,5 84,8 102,2 15,4 10,1 7,6 Domaci davki na blago in storitve 5.989,3 6.126,7 5.493,3 1.565,7 1.643,0 1.376,4 1.069,0 1.565,1 1.482,7 1.268,6 1.566,9 1.692,2 466,6 631,2 446,7 Davki na medn. trgov. in transaksije 89,8 98,6 102,4 25,5 22,1 24,0 24,5 25,3 28,7 28,1 34,6 36,7 6,8 7,2 7,9 Drugi davki 0,5 -1,1 4,1 -11,1 -15,8 22,5 136,7 -83,4 -71,7 49,2 7,2 -20,9 -2,6 19,2 3,4 Nedavcni prihodki 1.350,6 1.114,2 1.118,2 308,5 253,1 249,7 339,7 291,3 237,6 284,4 431,7 308,4 83,2 56,7 79,2 Kapitalski prihodki 152,8 136,4 146,9 34,4 46,9 31,2 20,1 31,3 64,3 36,4 54,9 56,0 19,7 11,3 12,2 Prejete donacije 12,4 13,8 17,5 6,3 1,2 8,1 1,4 6,9 1,1 6,7 2,0 10,3 -3,8 1,0 5,4 Transferni prihodki 55,6 58,3 54,8 50,3 3,1 0,2 21,7 30,6 2,3 1,7 2,1 51,4 3,3 0,1 0,0 Prejeta sredstva iz EU 796,9 730,5 730,7 102,4 238,0 200,9 133,3 189,6 206,9 233,3 180,5 159,5 191,1 27,9 27,9 JAVNOFINANCNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 18.068,0 18.968,8 22.070,6 4.705,7 5.067,2 5.024,6 5.703,7 5.250,2 6.092,2 6.101,8 5.932,0 5.579,4 1.898,4 1.723,2 1.498,0 Tekoci odhodki 7.966,5 8.228,3 9.127,8 2.007,6 2.094,0 2.359,6 2.074,0 2.201,0 2.493,2 2.658,4 2.494,9 2.362,6 755,9 799,9 625,1 Place in drugi izdatki zaposlenim 4.167,9 4.470,5 4.965,3 1.101,6 1.121,2 1.183,0 1.318,3 1.242,2 1.221,7 1.483,5 1.623,4 1.330,1 375,4 403,1 385,6 Izdatki za blago in storitve 2.633,7 2.728,0 3.020,7 673,8 786,0 686,8 661,6 739,0 933,4 724,9 766,6 794,1 303,9 235,1 205,0 Placila obresti 867,9 791,5 778,0 175,7 88,9 442,4 53,7 187,0 95,0 386,9 45,5 204,6 13,3 153,2 21,3 Sredstva, izlocena v rezerve 296,9 238,4 363,8 56,4 97,9 47,3 40,5 32,8 243,2 63,1 59,5 33,9 63,2 8,6 13,3 Tekoci transferi 8.236,6 8.704,2 10.867,7 2.201,2 2.208,1 2.308,7 3.219,2 2.632,9 2.706,9 3.018,1 2.984,0 2.605,1 756,0 781,6 759,5 Subvencije 443,9 467,9 1.449,3 53,5 139,3 167,9 711,7 305,5 264,2 296,4 302,3 111,5 56,8 82,8 39,7 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.925,8 7.323,9 8.250,8 1.912,6 1.810,3 1.902,6 2.253,7 2.061,9 2.032,5 2.494,4 2.374,0 2.158,6 604,4 623,5 643,0 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoci domaci transferi 793,5 827,7 1.083,2 215,3 232,7 215,0 242,6 248,9 376,7 197,4 276,6 298,3 86,8 66,5 68,5 Tekoci transferi v tujino 73,4 84,7 84,4 19,8 25,9 23,2 11,2 16,6 33,4 29,9 31,0 36,7 8,0 8,8 8,4 Investicijski odhodki 1.159,9 1.252,9 1.230,6 315,4 541,2 172,8 232,7 263,2 561,9 194,4 278,5 401,7 276,6 53,5 56,9 Investicijski transferi 271,6 273,6 318,5 57,8 141,6 29,6 42,9 68,0 178,0 33,4 55,5 86,2 86,6 11,0 8,0 Placila sredstev v proracun EU 433,4 509,7 526,0 123,8 82,3 154,0 134,7 85,1 152,2 197,5 119,1 123,8 23,4 77,1 48,5 JAVNOFINANCNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ 525,6 263,5 -3.542,1 -34,2 30,6 -375,2 -1.609,5 -357,3 -1.200,1 -1.297,9 -358,0 -428,1 -82,8 -44,8 -14,6 Vir: Konsolidirana bilanca javnega financiranja, Ministrstvo za finance. 2020 2021 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1.487,6 1.315,0 1.160,1 1.619,1 1.660,0 1.602,5 1.630,4 1.644,6 1.607,1 1.640,4 1.674,5 1.484,6 1.644,8 1.894,8 1.880,1 1.799,2 1.647,4 1.724,9 1.779,0 1.867,8 1.332,9 1.256,3 1.097,2 1.564,2 1.607,2 1.534,1 1.493,2 1.585,1 1.532,0 1.500,4 1.613,4 1.422,4 1.490,1 1.802,4 1.799,1 1.733,1 1.571,4 1.669,7 1.633,1 1.803,4 1.219,1 1.171,9 940,5 1.465,6 1.476,5 1.466,9 1.399,9 1.511,1 1.452,0 1.416,7 1.491,5 1.326,7 1.423,2 1.739,7 1.550,9 1.612,3 1.470,3 1.570,2 1.525,3 1.699,0 291,3 190,1 204,9 296,9 158,5 302,0 304,2 281,9 301,1 342,2 304,8 317,1 320,0 411,8 414,8 378,9 141,7 334,6 309,2 331,7 605,4 391,2 526,4 685,5 681,5 648,2 624,9 605,4 609,7 697,4 628,1 643,0 644,1 664,9 665,6 667,5 661,3 658,9 643,9 639,5 1,9 1,3 1,1 1,6 1,9 1,8 1,8 2,1 1,9 2,1 1,6 1,6 1,7 2,0 1,9 2,1 2,3 1,8 1,9 2,1 13,3 13,1 14,7 20,8 40,0 38,7 32,6 45,8 32,1 18,5 9,9 8,7 14,9 19,5 27,3 38,1 35,7 34,1 32,4 43,5 298,5 372,7 285,5 410,8 582,5 510,9 471,7 600,1 506,5 376,1 504,1 350,8 413,7 622,4 447,4 497,0 643,4 517,1 531,7 661,1 8,9 8,0 8,2 8,3 8,2 8,2 8,9 9,0 10,5 9,1 7,6 9,0 11,5 11,6 10,5 12,5 11,4 10,1 15,2 29,1 -0,1 195,5 -100,4 41,7 3,8 -42,9 -44,3 -33,1 -10,0 -28,7 35,4 -3,5 17,3 7,5 -16,5 16,2 -25,5 13,5 -8,9 -8,0 113,8 84,4 156,7 98,6 130,7 67,2 93,4 73,9 80,0 83,6 121,9 95,7 66,9 62,7 248,2 120,8 101,1 99,5 107,7 104,4 7,8 5,7 6,3 8,1 10,9 9,8 10,6 18,1 14,6 31,6 4,1 14,4 17,8 16,4 15,3 23,2 23,4 13,4 19,2 27,5 1,8 1,1 0,2 0,1 0,5 0,4 6,0 0,3 0,1 0,7 1,0 5,6 0,2 0,5 0,4 1,0 0,4 0,4 9,5 0,4 0,0 0,1 0,1 21,4 0,5 30,1 0,0 0,0 1,4 0,9 0,9 0,5 0,4 0,0 0,2 1,9 31,1 20,0 0,3 0,7 145,1 51,8 56,3 25,2 40,9 28,0 120,6 41,1 59,0 106,8 55,2 41,8 136,3 75,5 65,0 40,0 21,1 21,4 116,9 35,9 1.803,4 1.730,1 1.755,2 2.218,4 1.880,1 1.644,0 1.726,0 1.668,8 1.835,6 2.587,8 2.067,3 1.724,0 2.310,5 1.772,6 1.970,0 2.189,4 1.901,1 1.885,3 1.793,1 1.736,4 934,5 684,8 647,1 742,1 754,3 682,0 764,7 681,2 745,6 1.066,5 789,4 719,6 1.149,5 707,6 858,9 928,4 794,6 832,6 735,5 662,1 394,3 381,4 413,0 524,0 469,4 390,2 382,7 374,7 406,5 440,5 501,9 432,0 549,6 423,6 554,4 645,4 448,8 487,7 393,6 402,9 246,8 250,8 215,5 195,3 232,1 206,4 300,5 228,9 249,1 455,4 195,8 235,8 293,3 229,9 282,5 254,3 267,0 267,6 259,5 233,1 267,9 43,3 4,2 6,2 45,8 68,6 72,6 14,8 66,8 13,4 82,5 24,8 279,7 36,3 3,9 5,3 63,1 68,4 73,1 15,8 25,5 9,4 14,4 16,6 7,1 16,8 8,9 62,8 23,1 157,2 9,2 27,0 26,9 17,9 18,2 23,4 15,7 8,9 9,3 10,4 767,6 887,4 945,4 1.386,5 986,3 830,7 815,9 799,3 867,4 1.040,2 1.156,8 837,8 1.023,5 914,2 958,0 1.111,8 929,2 836,7 839,3 829,6 45,4 53,1 183,9 474,8 224,6 46,7 34,1 54,8 77,2 132,3 171,9 67,4 57,2 84,7 116,0 101,6 43,3 46,8 21,3 12,3 636,0 742,7 678,2 832,8 666,2 695,2 700,4 657,8 675,4 699,4 972,6 674,8 846,9 734,0 731,5 908,5 779,9 672,7 706,1 720,5 80,0 87,2 78,7 76,7 89,0 85,6 74,3 82,4 90,0 204,3 3,1 88,6 105,7 77,2 105,1 94,3 95,9 101,0 101,5 88,0 6,1 4,3 4,6 2,2 6,4 3,2 7,0 4,4 24,8 4,2 9,3 7,0 13,6 18,2 5,4 7,4 10,2 16,1 10,4 8,7 62,4 104,5 87,7 40,5 84,8 87,4 91,0 114,3 124,7 322,9 47,3 62,8 84,3 86,6 91,3 100,6 128,9 138,0 134,8 159,0 10,5 11,0 15,3 16,6 26,9 22,3 18,8 32,1 33,3 112,6 4,8 11,4 17,3 23,9 14,5 17,1 19,4 32,7 34,1 32,5 28,4 42,3 59,7 32,7 27,8 21,7 35,6 41,9 64,6 45,7 69,1 92,5 35,9 40,4 47,2 31,4 29,1 45,3 49,4 53,2 -315,8 -415,1 -595,1 -599,3 -220,1 -41,5 -95,6 -24,2 -228,5 -947,4 -392,8 -239,4 -665,7 122,2 -89,9 -390,3 -253,7 -160,4 -14,0 131,4 Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu AJPES – Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, BDP – bruto domaci proizvod, BND – bruto nacionalni dohodek, BS – Banka Slovenije, DARS – Družba za avtoceste v RS, DDV – davek na dodano vrednost, EBA – European Banking Authority, ECB – Evropska centralna banka, EIA – Energy Information Administration, EK – Evropska komisija, EMMI – European Money Markets Institute, ENTSO-E - European Network of Transmission System Operators for Electricity, ESI – Economic Sentiment Indicator, ESRR – Evropski sklad za regionalni razvoj, ESS – Evropski socialni sklad, EU – Evropska unija, EUR – evro, EURIBOR – Euro Interbank Offer Rate, referencna obrestna mera za dane kratkorocne medbancne depozite v evrih, EUROSTAT – Statistical Office of the European Union, FURS – Financna uprava RS, IKT – informacijsko­komunikacijska tehnologija, IMF – International Monetary Fund, MF – Ministrstvo za finance, NEER – nominal effective exchange rate, NFI – nedenarne financne institucije, OECD – Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, PEPP – Izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji COVID-19, PMI – Purchasing Managers' Index, REER – real effective exchange rate, RS – Republika Slovenija; SRDAP – Statisticni register delovno aktivnega prebivalstva, SURS – Statisticni urad RS,SVRK – Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, UMAR – Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD – ameriški dolar, ZDA – Združene države Amerike, ZRSZ – Zavod RS za zaposlovanje,ZZZS – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, WEO – World Economic Outlook Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A – Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B – Rudarstvo, C – Predelovalne dejavnosti, 10 – Prz. živil, 11 – Prz. pijac, 12 – Prz. tobacnih izdelkov, 13 – Prz. tekstilij, 14 – Prz. oblacil, 15 – Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 – Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 – Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 – Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 – Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 – Prz. kemikalij, kemicnih izd., 21 – Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 – Prz. izd. iz gume in plasticnih mas, 23 – Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 – Prz. kovin, 25 – Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 – Prz. rac., elektronskih, opticnih izd., 27 – Prz. elektricnih naprav, 28 – Prz. dr. strojev in naprav, 29 – Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 – Prz. dr. vozil in plovil, 31 – Prz. pohištva, 32 – Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 – Popravila in montaža strojev in naprav, D – Oskrba z elektricno energijo, plinom in paro, E – Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F – Gradbeništvo, G – Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H – Promet in skladišcenje, I – Gostinstvo, J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K – Financne in zavarovalniške dejavnosti, L – Poslovanje z nepremicninami, M – Strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti, N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O – Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P – Izobraževanje, Q – Zdravstvo in socialno varstvo, R – Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S – Druge storitvene dejavnosti, T – Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U – Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles. Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Ceška, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemcija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grcija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turcija, UA-Ukrajina, UK-Združeno kraljestvo, US-Združene države Amerike. ISSN 1318-3818 771318 381808