Leto XLIV, št. 460, 28. maj 201 Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Naslednja številka bo izšla 2. julija. Gradivo bomo zbirali do 19. junija. Častna straža Ivanu Cankarju V vojašnici na Raskovcu so v družbi predsednika Boruta Pahorja odkrili kip Ivana Cankarja. V vojašnici, ki že nosi ime po največjem slovenskem literatu, je nastanjeno poveljstvo Slovenske vojske. Na Cankarjev rojstni dan so predsednik Pahor, vrhniški župan Stojan Jakin in poveljnik vojašnice Ernest Anželj odkrili doprsni kip Iva- na Cankarja, ki je delo kiparja Edina Ščuke iz Ljubljane. Stoji na štiridelnem stebričastem podstavku, ki s primerne razdalje daje vtis Triglava. Kip stoji tik ob osrednji ploščadi za postroj, zato je brigadir Anželj dejal, da bo Cankar poslej vsako jutro priča njihovim postrojem in dvigovanjem zastave, hkrati pa se mu bo pogled odpiral proti rodni Vrhniki in domovini, ki jo je tako ljubil. Več o tem na vrhniških straneh. 6 Dobrova - Polhov Gradec Proti zadrževalnikom Vsi napori usmerjeni za dosego ciljev Na pobudo petih občinskih svetnikov je potekala izredna seja občinskega sveta na temo obravnave državnega prostorskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v Občini Dobrova - Polhov Gradec. Pestra razprava je postregla s složnim razpletom, soglasno sprejetim sklepom, da občina nasprotuje izgradnji suhega zadrževalnika Razori in nalaga županu, da poišče vse pravne in druge možnosti za njegovo preprečitev. fčj Borovnica Za hitrejši internet Dol in Laze na optiko? Pri pregledu razvejanosti optičnega omrežja v občini se je pokazalo, da bi bilo mogoče na območju strnjene poselitve v naseljih Dol in Laze zadostiti merilu sprejemljivih stroškov za izgradnjo optičnega omrežja, če bi se velika večina prebivalcev ne le odločila za priključitev na takšno omrežje, pač pa se tudi strinjala, da bi to po zračnih vodih potekalo preko njihovih parcel. Horjul Odprli bodo čistilno napravo Slovesno ob občinskem prazniku Občina Horjul bo 22. junija praznovala 20. obletnico obstoja, kar bo obeležila s slovesno prireditvijo, na kateri bodo podelili občinska priznanja, še pred tem pa bodo odprli novo čistilno napravo v Horjulu. Sicer bo v občini veselo že od 2. junija naprej, ko bodo v Zaklancu pripravili gasilsko veselico, vse skupaj pa se bo končalo 30. junija s Pobegom s kolesom. Vrhnika Zbirajo podpise proti Kemisu Leto po požaru Občina Vrhnika in CI Eko Vrh sta se odločila za zbiranje podpisov občanov proti Kemisu. Podpisovanje bo potekalo do 25. junija na različnih lokacijah v občini. [40] /cA. Ne pravica, dolžnost V naslednjih dneh se bomo po štirih letih znova odločali, kdo nam bo naslednja leta krojil politični vsakdan. Pravijo, da takšne bere strank, kot je letos, še ni bilo, zato lahko govorimo, da izbiramo med strankami z zelo različnimi pogledi na sedanjost in prihodnost Slovenije, kar prispeva k demokratičnosti in pluralnosti političnega prostora. Torej bi se moralo najti nekaj za vsak okus, a verjetno bo le peščici uspel preboj čez štiriodstotniprag. Ne bodimo mlačni in apatični ter se ne prepustimo malodušju, češ da je »itak vse brez veze«, da »naš glas itak ne šteje« in da nimamo koga voliti. Na volilnem področju bi bilo sicer res treba še veliko sprememb in prizadevanj za izboljšave, a zaenkrat je sistem tak, kot je in hkrati edina oziroma odlična priložnost, da pokažemo strinjanje ali nestrinjanje z določeno politično opcijo. Za državo smo odgovorni vsi, zato je glas na volitvah zelo pomemben, saj nam ne more biti vseeno, kakšno bo naše prihodnje politično, gospodarsko in socialno stanje. Večja udeležba tudi povečuje legitimnost izidov volitev ter hkrati izključuje obrobne družbene skupine. Kot zanimivost naj zapišemo, da imajo v Avstraliji obvezno udeležbo na volitvah. Morebitno neudeležbo denarno kaznujejo. Gašper Tominc Besede Cankarja Bog daje materam čudne uganke. Na primer: kako bi se pripravilo kosilo za osmero ljudi, če ni groša v hiši in če ne da štacunar niti soli na upanje? Kosilo je na mizi. Skrivnostno gre življenje dalje od dne do dne in se ne ustavi. Ivan Cankar, Moje življenje, 1920 N OS Občina Vrhnika 28. maj 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si / i L , k Nqvo JElglniki Salon keramike • Vrhunska keramika, odlična cena • Keramika na zalogi • Profesionalno svetovanje • Dostava na dom Firence d.o.o. Tržaška cesta 3a 1360 Vrhnika, Slovenija T: 041 735 100 www.firencekeramika.si ♦¿♦FIRENCE Keranr, ¡Ka Vrhunska keramika. Odlična cena! S5SS3S od 23. 5. dO 31. 5 Keramika na zalogi Profesionalno svetovanje • Dostava na dom Firence d.o.o. Tržaška cesta 3a 1360 Vrhnika, Slovenija T: 041 735 100 www.firencekeramika.si ♦f FIRENCE KeramiKa N (IS Občina Vrhnika 28. maj 2018* 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si KupJÀ dnjoJje, pJxiàj ene ^ ob nakupu dvojih očal* z isto dioptrijo vam DRUGA STEKLA ENAKE A KVALITETE PODARIMO JT * okvir+stekli+delo ** akcije se med seboj ne seštevajo y si n DEBEVEC i Za vas izvaja: V -razne izkope, rušenje objektov -urejanje itrorišč, parkirišč in dovoznih poti -izdelavo individualnih hišnih priključkov (kanalizacija, vodovod, Čistilne naprave) -fciper in koinbi prevoze ,041/760-9127541/737^545 iitfb@agrm-debefvec.6oni novcr iJI ns S » SKUPINA NOVOGRADNJE nepremičninsko posredovanje Slavko Švigelj s.p., dipl. prav. (UN) Režiika 26,1370 Logatec P.E. Cankarjev trg 6,1360 Vrhnika ,_ (Hotel Mantova) g 9sm: +384 51 88 72 72 slavko@skupinanovogradnje.si ] www.skupinanovogradnje.si ► izdelava prodajnih in najemnih pogodb ► svetovanje pri prodaji in nakupu nepremičnin ► posredovanje in zastopanje v prometu z nepremičninami Vabilo ^H1 28. dan pod Lovrencem Nedelja, 17. junij, Polhov Gradec »S fronte na niva 1918« Kmečka hiša - kruh iz krušne peči Ansambel Veseli svatje Prireditev bo povezoval Grega Čuden. Vabljeni! PROIZVODNJA IN PRODAJA PELETOV LESPAK, d.o.o. (ČISTA SMREKA) • Slovenska proizvodnja iz kakovostne surovine • Certifikat Gozdarskega inštituta RS Za informacije in prodajo pokličite 041 615 463 (Jože Osredkar) ali 041 755 484 (Simon Malavašič) Proizvodnja ¡n.ipr£yzem: Verd' 107, _j" Vrhnika (nekdanji LIKO) Prve novice Letos bodo pripravili dokumentacijo za kanalizacijo. Na zboru občanov v Dragomerju so govorili o gradnji kanalizacije. Predstavljena je bila finančna vrednost investicije, ki za izbrano vakuumsko varianto znaša 11.761.628 evrov, kar je približno 200.000 evrov ceneje od gravitacijsko-tlačnega sistema. Ob tej temi so nekateri občani z mnenji in vprašanji izrazili zaskrbljenost nad finančno vzdržnostjo projekta in nad pripravo dokumentacije. Župan Miran Stanovnik jim je zagotovil, da so sredstva zagotovljena, prav tako tudi vsa ustrezna dokumentacija, ki je v postopkih, ki so potrebni, da bo projekt uresničen. Na vprašanje o odgovornosti je jasno povedal, da je odgovornost za samo uspešno izvedbo na koncu na njegovi strani. Samo finančno ovrednotenje po posameznih enotah je takšno: čistilna naprava 2.646.138 evrov, kanalizacija Log pri Brezovici 4.786.965 evrov, kanalizacija Dragomer 2.557.002 evrov, kanalizacija Lukovica 1.771.523 evrov. Časovnica izvedbe del predvideva letos pripravo dokumentacije, razpis in izbiro izvajalca del. -> Izbran je organizator za Praznik Borovnic. Občinska uprava je konec prejšnjega meseca objavila javni poziv za ponudbe za organizacijo in izvedbo turistične prireditve Praznik borovnic 2018 in postopek sredi maja zaključila z izborom edinega ponudnika, ki je na zahtevo pravočasno in ustrezno dopolnil vlogo. Prireditev bo v sodelovanju z občinsko upravo 14. septembra organiziralo podjetje Interplan. V sodelovanju s Turizmom Ljubljana bodo prireditev tudi letos en teden pred začetkom predstavili na osrednji ljubljanski tržnici. Šentjošt ima novo mrliško vežico. V Šentjoštu so krajani skupaj z Občino Dobrova - Polhov Gradec pripravili slovesnost ob uradnem odprtju nove mrliške vežice. Sodobno urejena in predvsem funkcionalna vežica je bila več kot dvajsetletna želja krajanov Šentjošta, je med drugim v nagovoru povedal predsednik Krajevne skupnosti Pavel Malovrh. Občina je za celotno naložbo dala okrog 230.000 evrov brez DDV. Šentjoška vežica pa ni zadnji poslovilni objekt v občini; še letos se bodo nove pridobitve, ki nosi enak namen, veselili tudi krajani Črnega Vrha. -> Ô > ti Asfaltiranje v Zaklancu in Horjulu Sredi maja so položili novo asfaltno prevleko na cesto v Zaklancu in delu Stare ceste v Horjulu ter kljub vremenskim zagatam proti koncu zime in na začetku spomladanskih dni z deli končali še pred intenzivnim delom na polju in travnikih. Po asfaltiranju glavne ceste proti Horjulu so poskrbeli še za stranske ceste oziroma ulice, konec meseca pa je prevleko dobila še cesta, ki vodi proti Polhovemu Gradcu. Zdaj izvajalce čakajo le še manjša zaključna opravila ter v naslednjih fazah posamezni priklopi na novo zgrajeno omrežje. (4K Priznanje Emiliji Erbežnik Emilija Erbežnik iz Dragomerja je prejela nacionalno priznanje Andragoškega centra Slovenije (ACS) za promocijo učenja in znanja odraslih. To se je zgodilo na letošnjem svečanem odprtju že 23. tedna vseživljenjskega učenja 11. maja v Šmarju pri Jelšah, in sicer »za vztrajno vlaganje v lastni razvoj kot temelj za ustvarjalno sodelovanje in druženje na vseh področjih«. -> © Tradicionalni Pomladni koncert Pihalni orkester Vrhnika se ravna po svoji tradiciji, saj je v petek, 11. maja, v dvorani Cankarjevega doma izvedel Pomladni koncert. Zvestim poslušalcem so pripravili popolnoma nov program z novim dirigentom, ki se je izredno aktivno vključil v delovanje vrhniških godbenikov. Program izvedenih skladb je bil namenjen prihajajočemu poletju in uživanju na prelepih brazilskih plažah Copacabane. Več na straneh kulture. -> 0 S fronte na niva 1918 N (IS Občina Vrhnika 28. maj 2018* 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Jože Rode postal častni občan Vrhnika, 10. maj - Letošnja slavnostna akademija ob občinskem prazniku je bila posebna, kar nenazadnje tudi pritiče Cankarjevemu jubilejnemu letu. Delu proslave, literarnemu glasbenemu večeru, je bilo namreč mogoče v živo prisluhniti preko radijskih valov ali si ga ogledati na spletni strani. Podelili so tudi občinska priznanja: Jože Rode je bil imenovan za častnega občana, Milan Jerman in Marko Fabiani sta prejela zlati plaketi, Slavka Štirn in Franjo Čretnik srebrni, Marjeta Novljan in Društvo ljubiteljev narave in običajev Notranjske bronasto, štab občinske Civilne zaščite pa je prejel tako imenovano županovo priznanje. itftWív, Govornik slavnostne akademije, ki so se jo udeležili številni župani sosednjih občin, častni občani Vrhnike, podpredsednik Državnega zbora Primož Hainz, občinski svetniki ter drugi gostje, je bil župan Stojan Jakin. Pohvalil je dejavnost društev in posameznikov, ki se zasebno ali službeno razdajajo za blagor širše lokalne skupnosti in ne smejo ostati spregledani. Zato je občinski prazniki dober trenutek, da se jim zahvalimo, je menil. Spregledani pa ne smejo ostati tudi projekti občine v zadnjih dveh mandatih, kot je izgradnja kanalizacij skega omrežja in čistilne naprave, nov vodni vir v Bevkah, novi metri asfalta, izgradnja tržnice, obnova vrtca, obnova nekdanje šivalnice v objekt s knjižnico, muzejem in šolskimi prostori ter nenazadnje tudi obnovljen Cankarjev dom. »Kdo ve, mogoče se je tudi zato število nočitev na Vrhniki v zadnjih šestih letih povečalo za 170 %,« je dejal govornik in dodal, da dela še ne bo zmanjkalo, saj bo treba do konca zgraditi prizidek k zdravstvenemu domu, k Slomškovi šoli in urediti del Tržaške ceste od Kulturnega centra proti Logatcu. Novemu občinskemu vodstvu je še položil na srce, naj ne spregleda projektov in hkrati pripravljenost države za nov avtocestni priključek v Verdu. Zupan je podelil tudi priznanja. Najvišje mogoče - naziv častnega občana - je prejel pisatelj, dramaturg, urednik in dramatik Jože Rode z Vrhnike (poleg priznanja je prejel še sliko Ivana Cankarja, ki jo je naslikal akademski kipar mag. Bojan Mavsar). Zlati plaketi sta prejela Marko Fabiani, violinist, dirigent in vsestranski glasbenik, ter Milan Jerman za njegovo delovanje v Društvu upokojencev Vrhnika in Planinskemu društvu Vrhnika. Srebrno plaketo sta prejeli Slavka Štirn, vsestransko aktivna humanitarka, organizatorka in pevka, ter Franjo Čretnik za njegov prispevek na področju preventive v gasilstvu in prometni varnosti. Bronasto Slavnostni govornik župan Stojan Jakin plaketo sta prejela Marjeta Novljan za njen doprinos h kakovosti MePZ Ivana Cankarja Vrhnika in za aktivno delovanje v okviru Zveze kulturnih društev ter Društvo ljubiteljev narave in običajev Notranjske za dolgoletno ohranjanje kulturne in naravne dediščine. Poleg tega je župan podelil še tako imenovano »županovo priznanje«, ki jo je prejel Štab Civilne zaščite Vrhnika za njegov doprinos pri lanskem požaru v Kemisu. Kot rečeno, je bilo del prireditve mogoče Hu \ JH ki 1 ju ' ^^^^^^^^^^^^^ LJ^H 1 Župan Stojan Jakin izroča najvišje priznanje - naziv častni občan Jožetu Rodetu. spremljati tudi preko radijskih valov in interneta. Program sta neposredno prenašala 3. program Ars, slovenski program Radia Trst - RAI, s polurnim zamikom pa še 1. program Radia Slovenija. Video prenos dogodka je potekal na MMC-jevi spletni strani in na Arsovi Facebook strani. Predvajan je bil literarno glasbeni del (50 minut) večera Skozi življenje Ivana Cankarja. Nives Kovač, scenaristka večera, je življenje velikega književnika predstavila s poezijo in odlomki njegovih črtic, dramskih del in pisem. Cankarjeva besedila so pod vodstvom režiserja Jožeta Valentiča interpretirali igralci Pavle Ravnohrib, Robert Prebil, Zan Perko, Nataša Keser, Lara Wolf Za-vršnik, Lena Hribar in Ana Špik. V glasbenem delu so sodelovali Dejan Mesec, Marta Kržič, Nastja Cajhen Rode in Oktet Raskovec. Radijski del večera sta povezovala Maja Moll in Ivan Lotrič, preostali del pa Sanja Rejc. Omeniti velja še svečani mimohod praporov vseh vrhniških društev in organizacij, ki je v teh letih postal že tradicionalni spremljevalec slavnostne akademije. Gašper Tominc Jože Rode, častni občan Pisatelj, dramaturg, urednik in dramatik Jože Rode se je rodil 17. marca 1936 na Vrhniki. Študiral je na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani in kot drugi študent v Sloveniji leta 1960 diplomiral iz dramaturgi-je. Zaposlil se je na RTV, soustvarjal program kot redaktor kontaktnih in dokumentarnih oddaj ter oddaj za najmlajše. Ustvarjal je kot dramaturg, izvirni avtor in avtor priredb, bil pa je tudi urednik mladinskega programa. Njegovo delo je bilo pionirsko: postavil je vsebinski in vizualni koncept otroških oddaj ter avtorske scenaristi-ke in televizijskih priredb literarnih del. Med drugim je dramatiziral prvo serijo na TV - Butalce Frana Mil-činskega, pa pravljico Drejček in trije Marsovčki, ljudske pravljice Zverinice iz Rezije, Pravljice iz lutkarjevega vozička, Zgodbe o Pol-uhcu in pripravil številne oddaje s Knjižnega trga, literarne večere, Portrete v besedi, poleg televizijske in gledališke pa se je ukvarjal tudi z radijsko dramaturgijo. Na Vrhniki je pustil svoj pečat tudi v Cankarjevem letu 1976; sodeloval je pri uprizoritvah recitala V areni življenja sem stal, sledila mu je komedija Dama škrat. Sodeloval in ustvaril je več literarnih večerov. Z upokojitvijo je sprostil svojo pisateljsko energijo in nastala so številna literarna dela, priljubljena med vsemi generacijami bralcev. Monografija Vrhnika skozi stoletja, ki je izšla leta 1997, je zasnovana kot sprehod s Cankarjevimi citati skozi prostor in čas vrhniškega prostora; je album naše preteklosti, turistični vodnik za današnji čas in delo, ki bo bogat vir domoznanskih podatkov iz Prečudnega kraja tudi za prihodnje generacije. Predlagatelja: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Cankarjeva knjižnica Vrhnika Marko Fabiani, zlata plaketa Marko Fabiani je v Simfoničnem orkestru RTV igral od leta 1968 do upokojitve 2014. leta. Od leta 1985 do leta 2000 je vodil Godalni ansambel Glasbene šole Vrhnika, kasneje mali simfonični orkester, s katerim so gostovali v Italiji, na Nizozemskem, v Lihtenštajnu, leta 1998 pa na Evropskem festivalu orkestrov glasbenih šol v Barceloni. Od leta 2010 vodi šolski godalni orkester v Trebnjem, tri leta pa je vodil tudi simfonični orkester na Glasbeni šoli Franca Šturma v Ljubljani. Leta 1991 je ustanovil Komorni orkester Vrhnika, sedaj Orkester Simfonika, ki igra raznovrstno klasično in zabavno glasbo. Fabiani je umetniški N (IS Občina Vrhnika 28. maj 2018* 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si i in vsebinski ustvarjalec Novoletnih in Pomladnih gala koncertov ter koncertov Klasično in drugačno. Orkester Simfonika redno sodeluje na občinskih prireditvah, maja 2013 so za dolgoletne uspehe prejeli srebrno plaketo Ivana Cankarja, leta 2016 pa od Ministrstva za kulturo še status društva v javnem interesu na področju kulture. Marko Fabiani je za orkestre, zbor in druge zasedbe priredil preko 100 skladb, ustvaril bogat orkestrski arhiv z več kot 550 deli. Leta 1998 je prejel Petkovškovo priznanje, leta 2001 Gallusovo plaketo RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, 2006. pa srebrno plaketo Ivana Cankarja. Predlagatelj: MePZMavrica in Orkester Simfonika Milan Jerman, zlata plaketa ga direktorja. Po 24-tih letih se je zaposlila na Občini Vrhnika na oddelku za upravne notranje zadeve in bila več let tudi matičarka. Bila je članica Košarkarskega kluba, Sveta KS Vrhnika Vas in Zveze kulturnih organizacij. Je članica izvršnega odbora Zveze kulturnih društev pa tudi Rdečega križa. Je med ustanovnimi člani in 23 let tudi predsednica pevskega zbora Mavrica. Leta 2011 je bila pobudnica nastanka Recitatorske skupine ter tudi otroškega zbora Mlada mavrica, ki je začel z rednim delovanjem letos. Leta 2009 je ob pomoči RK, Občine in ZIC Vrhnika, MePZ Mavrica in Orkestra Simfonika ter številnih glasbenikov organizirala dobrodelni koncert »za ljudi, ki so ostali brez dela.« Leta 2011 je prevzela organizacijo koncerta ob 20-letnici cerkvene Karitas, 2013. pa koncerta, na katerem so zbirali sredstva za šolske potrebščine. Rdeči križ jo je leta 2013 nagradil s priznanjem za nesebično prostovoljno delo, pomoč in podporo pri uresničevanju humanitarnega poslanstva. Pomagala je tudi med begunsko krizo leta 2015, zbira in prispeva pa tudi za varne hiše. Slavka Štirn je častna članica orkestra Simfonika in da je dobitnica vseh Gallusovih priznanj. Predlagatelj: MePZ Mavrica in Orkester Simfonika Franjo Čretnik, srebrna plaketa Milan Jerman se je takoj po upokojitvi vključil v Društvo upokojencev in prevzel vodenje treh pohodniških skupin upokojencev in dve pri Planinskem društvu. S svojo neposrednostjo, energijo, strokovnostjo, predanostjo, hudomušnostjo in ogromnim poznavanjem gorskega sveta si je utrdil ugled in priljubljenost med planinci in pohodniki tudi zunaj meja naše občine. Leta 2011 je postal član Upravnega odbora Društva upokojencev, zadolžen je za finance in računalništvo; tako je društvu pomagal prebroditi prehod na davčne blagajne, računalnike opremlja z novimi programi, ureja spletno stran »info seniorji« in pripravlja članke za Naš časopis. Z vsem bitjem in žitjem je kot koordinator vpet v izgradnjo nove koče na Planini, kot dober poznavalec finančnih tokov išče donatorje, sponzorje in je gonilna sila pri izgradnji nove koče, ki bo ponos vse Vrhnike. To zmorejo samo odločni in samozavestni ljudje in tak je Milan Jerman. Predlagatelj: Društvo upokojencev Vrhnika Slavka Štirn, srebrna plaketa <' i 'j V delovni organizaciji Liko je bila administratorka, nato tajnica glavne- Franjo Čretnik je član Prostovoljnega gasilskega društva Verd od leta 1978. Trenutno je rezervni operativni gasilec. Je med gonilnimi člani društva, pri opravljanju nalog je vesten, zanesljiv, več let je bil tudi poveljnik društva. Sodeloval je tudi pri večjih intervencijah, kot so bile poplave leta 2010, žled 2014., begunska kriza 2015. leta. Je dobitnik več priznanj; leta 2016 je prejel gasilsko odlikovanje III. stopnje in bronasti znak Civilne zaščite RS, bogato znanje pa prenaša naprej mlajšim in najmlajšim. Aktivno sodeluje z javnimi ustanovami in podaja strokovna mnenja glede požarne varnosti in evakuacijskih poti. Franjo je pomemben člen sistema zaščite in reševanja, opozarjanja in osveščanja širše javnosti o prometni varnosti. Ze tretji mandat je predsednik Zveze šoferjev in avtomehanikov Vrhnika, od leta 2016 tudi častni član in skupaj z drugimi skrbi za varovanje otrok ob prvih šolskih dnevih, pri akciji Bodi viden, bodi previden, Dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč, evropskemu dnevu brez avtomobila, Pasavček in drugih akcijah. Predlagatelji: Prostovoljno gasilsko društvo Verd, Krajevna skupnost Verd, ZŠAM Vrhnika in Civilna zaščita Vrhnika Društvo ljubiteljev narave in običajev Notranjske, bronasta plaketa Marička Dolenc 2. avgusta 1999 so Andraž Gruden, Tone Jesenko in Valentin Ogrin ustanovili Društvo ljubiteljev narave in običajev Notranjske. Od leta 2006 do 2012 je društvo organiziralo Pozdrav pomladi - gregorjevo, od takrat naprej so soorganizatorji skupaj z ZIC. Na velikonočni ponedeljek organizirajo tekmovanje v sekanju pirhov, redno pa sodelujejo tudi na Argonavtskih dnevih na Festivalu hrane. Jeseni pripravljajo razstavo gob, pod vodstvom Valentina Ogrina pa so že leta 1999 organizirali prvi pohod z Vrzdenca na Vrhniko, posvečen Cankarjevi materi. Lani je društvo na povabilo Lions kluba sodelovalo pri Dnevu dobrodelnosti, že tretje leto pa se udeležujejo pohoda v spomin na Toneta Jesenka. Obiskujejo tudi druge kraje, spoznavajo njihove zanimivosti in navade ter se razveselijo vsakega novega ljubitelja narave in starih običajev, predvsem najmlajših, da skupaj spoznavajo, kako so doživljali letne čase naši predniki. Predlagatelj: Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Vrhnika - Borovnica Marjeta Novljan, bronasta plaketa Marjeta Novljan je v mladih letih sodelovala v dramski skupini, v Športnem društvu Partizan Podpeč, v atletskem klubu ZAK Ljubljana, v dijaškem pevskem zboru Gimnazije Logatec in v MePZ Podpeč. Je med sooblikovalci ljubiteljske kulture, in sicer kot pevka, članica izvršnega odbora, podpredsednica in predsednica zbora Ivana Cankarja Vrhnika ter članica izvršnega in glasbenega odbora Zveze kulturnih društev Vrhnika. Eno mandatno obdobje je bila predsednica sveta JSKD OI Vrhnika. S svojo tankočutnostjo, etično držo, objektivno kritiko ter odgovornostjo je bila vzgled zborovski dejavnosti in drugim dogajanjem v različnih ljubiteljskih društvih. V času predsedovanja med letoma 1998 in 2001 je zbor s promocijo Cankarja, Vrhnike in Slovenije popeljala z domačih odrov na mednarodna gostovanja, gostili pa so tudi slovaške zbore in instrumentaliste iz Švice. Bila je pobudnica izdaje prve zgoščenke in soustvarjalka zbornika ob 20-letnici zbora in zbornika ob 60-letnici ZKD Vrhnika. Za več kot 30-letno delovanje je prejela bronasto, srebrno, zlato in častno Gallusovo priznanje. Predlagatelj: Pevsko društvo Ivana Cankarja Vrhnika Štab Civilne zaščite Vrhnika, županovo priznanje 15. maja 2017 je ob 20. uri izbruhnil požar v podjetju Kemis, d. o. o., Vrhnika, ki se ukvarja z zbiranjem, predelavo in odstranjevanjem nenevarnih in nevarnih odpadkov. Štab CZ Občine Vrhnika je v operativni sestavi začel z delovanjem že enajst minut kasneje in v izjemno kratkem času organiziral delo, aktiviral vse potrebne intervencijske ekipe in službe, zagotovil materialna sredstva za podporo gasilcem in drugim intervencijskim enotam ter koordiniral delo vseh ekip na terenu. Sočasno je v skladu z možnostmi ažurno obveščal javnost z ustreznimi opozorili in ukrepi, izvedel najnujnejšo evakuacijo ter tako ključno pripomogel k strokovnemu reševanju izrednega dogodka. Štab je v naslednjih dneh in tednih ažurno izvajal tudi vse aktivnosti po požaru: pripravo potrebnih gradiv, poročil in organizacijo izvedbe zdravstvenega monitoringa za sodelujoče na požaru. Intervencija štaba je bila pravočasna in ustrezno koordinirana, njegovo delovanje in organiziranost sta lahko vzor tudi drugim štabom CZ v Sloveniji. Zupan Občine Vrhnika je zato štabu CZ Občine Vrhnika podelil posebno priznanje. N OŠ Občina Vrhnika 28. maj 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si O OBČINA VRHNIKA VAS VLJUDNO VABI NA PRAZNOVANJE DNEVA DRŽAVNOSTI 5. junija 2018, ob 20. uri v Parku samostojnosti. Zupan občine Vrhnika Stojan Jakin Jutranji postroji in dvigi zastave poslej v Cankarjevi družbi Vrhnika, 10. maj - Na ploščadi pred vojašnico Poveljstva sil Slovenske vojske na Raskovcu sta predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in župan Občine Vrhnika Stojan Jakin odkrila doprsni kip Ivana Cankarja. S kipom povezujemo dve značajski lastnosti naroda -ponos na slovensko vojsko in kulturo, je v uvodu povedal slavnostni govornik predse- dnik Pahor. Kot je dejal, smo si identiteto skozi zgodovine izoblikovali ter priborili ravno z njima. Po njegovem mnenju je spomenik pomnik na dozo- relost naroda in hkrati opomin k naši odgovornosti, da ohranimo mir tudi zanamcem: »Na ta dva stebra smo lahko zelo ponosni in upam, da se bosta razvijala v trajnem miru.« Govornik je bil tudi župan Jakin, ki je dejal, da je ponosen, da je vojašnica na Raskovcu poimenovana po največjem slovenskem pisatelju ter da je medsebojno sodelovanje med Slovensko vojsko in lokalno skupnostjo odlično. »Nenazadnje je tudi spomenik dokaz, da se vojska in lokalna skupnost povezujeta na vseh nivojih, tudi na kulturnem.« Kip je delo kiparja Edina Ščuke iz Ljubljane in stoji na štiridelnem stebričastem podstavku, ki s primerne razdalje ustvarja vtis Triglava. »Ivan Cankar bo tako gledal na nas na vsakodnevnih postrojih, na dviganje zastave, na rodno Vrhniko in nenazadnje na domovino, ki mu je bila tako ljuba,« je dejal poveljnik vojašnice brigadir Ernest Anželj. Kulturni program prireditve so obogatili kvintet trobil orkestra Slovenske vojske in učenci (Ajda Kogoj Fabčič, Živa Ma-tevc in Vid Koprivec) osnovnih šol Antona Martina Slomška ter Ivana Cankarja Vrhnika z domovinskimi besedili, nagrajenimi na natečaju. Gašper Tominc, foto: GT EU projekt, moj projekt tudi na Vrhniki Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je v sodelovanju z Občino Vrhnika, razstaviščem Moja Ljubljanica in Večgeneracijskim centrom Skupna točka Vrhnika ob dnevih odprtih vrat EU projekt, moj projekt, med 12. in 19. majem organizirala več zanimivih dogodkov na Vrhniki. Na mestnih plakatih TAM-TAM smo predstavili izbor enajstih obsežnejših projektov, ki jih je na okrogli mizi v razstavišču Moja Ljubljanica podrobneje predstavil podžupan Janko Skodlar, vodja projektov. Tedenske delavnice za šolske skupine o življenju v mestu v času Ivana Cankarja je sklenila družinska ustvarjalna delavnica »Zgradimo si mesto po meri in vodstva po razstavi. Pestro dogajanje za vse generacije je potekalo tudi v Večgeneracijskem centru Skupna točka Vrhnika. S pomočjo evropskih sredstev v Sloveniji že leta podpiramo številne uspešne zgodbe. V zadnjih petnajstih letih smo v več kot 6000 projektov oz. programov raznovrstnih prejemnikov - od državnih institucij, občin in podjetij, do različnih prejemnikov s področja šolstva, sociale, kulture, športa itn. -usmerili dobre štiri milijarde evrov. Še dobre tri milijarde pa jih bomo do konca leta 2023, ko se zaključuje izvajanje programskega obdobja 2014-2020. Za vsemi temi številkami stojijo konkretne zgodbe ljudi, organizacij, podjetij in drugih, ki so jim evropska sredstva omogočila uresničitev njihovih sanj, prebivalkam in prebivalcem pa boljšo kakovost življenja zaradi boljših storitev, boljše infrastrukture in boljših možnosti za življenje in delo. Samo Evropski socialni sklad, ki letos praznuje 61 let delovanja, je na primer pomagal več kot 760.000 ljudem v Sloveniji na področju zaposlovanja, izobraževanja, javne uprave in na drugih področjih. Vsi projekti pa niso časovno omejeni, temveč se s časom le še multi- plicirajo in imajo dolgoročne učinke. Z vsakim ustvarjenim delovnim mestom, z vsako vključitvijo posameznika v programe znanja, z vsakim zgrajenim kilometrom ceste, kolesarske poti ali železnice, kvadratnim metrom raziskovalne in izobraževalne infrastrukture, možnostjo boljše zdravstvene oskrbe, z vsako spodbudo podjetjem ustvarjamo nove priložnosti za naš skupni razvoj. Le-teh je veliko tudi v programskem obdobju 2014-2020, v okviru katerega smo doslej podprli za več kot 1,8 milijarde evrov oz. več kot 300 javnih razpisov, programov in drugih naložb, s katerimi se udejanjajo poslovne ideje, spodbujajo inovativnost in ustvarjalnost, vlaga v znanje, vseživljenjsko učenje in odpira nova delovna mesta. Na teh področjih je trenutno odprtih skoraj 30 razpisov. Pri tem so številne priložnosti tako za mlade, ki prvič iščejo zaposlitev, kot za generacijo starejših, ki si želijo svoje delovne veščine in znanje prilagoditi novim delovnim potrebam ter razvoju tehnologij. Naš vsakdan je torej boljši in lepši tudi zaradi dobrih projektov, ki smo jih uresničili s pomočjo evropskih sredstev. Vsak projekt, ki ga sofinancira EU, je tudi moj oz. naš projekt. Zato je Služba Vlade RS za razvoj in evropsko ko-hezijsko politiko že četrto leto zapored organizirala dneve odprtih vrat EU projekt, moj projekt, ki se jih je doslej udeležilo več kot 17.000 ljudi. Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, foto: Žiga Gruden N (IS Občina Vrhnika 28. maj 2018* 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vrhničanke in Vrhničani proti nadaljnjemu delovanju Kemisa na Vrhniki Vrhnika, 15. maja - Leto dni po požaru v Kemisu civilne iniciative, župan in občinski svet občine, lokalna ribiška družina, krajevne skupnosti ter nekateri častni občani so v sejni sobi občine na novinarski konferenci podali protest proti nadaljnjemu delovanju Kemisa na Vrhnika. Spomnili so na sklep občinskega sveta (30. maj 2017), ki pravi: »Občinski svet Občine Vrhnika ugotavlja, da je lokacija, na kateri se nahaja družba KEMIS, d. o. o. neprimerna za dejavnost zbiranja in ravnanja z nevarnimi odpadki, in zato zahteva, da se premesti na drugo lokacijo izven občine Vrhnika.« Vrhničani se v skrbi za zdravo okolje zavedamo pomena tovrstnih objektov za predelavo odpadkov, je bilo rečeno, saj smo v Sloveniji vodil- ni po ločevanju le-teh. »Vendar sedaj tudi vemo, da tak objekt ne sodi v naselje. Podjetju Ke-mis smo dali priložnost, a jo je žal zapravilo. Ob podpori pristojnih institucij, ki naj bi ščitile svoje državljane, ponovno obratuje. Prišel je čas, da občani Vrhnike zaščitimo svoje bivanjsko okolje. Tudi za prihodnje generacije. Čas je, da preidemo od besed k dejanjem,« so zapisali v izjavi za javnost. »Stališču občinskega sveta, da je nadaljnje poslova- nje Kemisa na Vrhniki nelegitimno, se pridružujemo civilna iniciativa Eko VRH, civilna iniciativa Sinja Gorica, civilna iniciativa Nočemo smradu na Vrhniki, ribiška družina Vrhnika, posamezni sveti krajevnih skupnosti v občini Vrhnika, ter ugledna Vrhničana; častni občan akademik dr. Branko Stanovnik in častna občanka strokovni vodja ZD Vrhnika dr. Helena Rožmanc-Drašler,« so še zapisali. Na novinarski konferenci so znova opozorili, da tudi leto po izbruhu požara ne vedo, kakšne posledice je nesreča pustila na okolju in zdravju ljudi. Prav tako nimajo nobenih zagotovil, da se nesreča ne bo še kdaj ponovila. Kemisu, ki je sicer sprejel določene dodatne varnostne ukrepe, namreč ne zaupajo več, prav tako ne zaupajo pristojnim državnih inšti-tucijam. Kot namreč pravijo, so bili s strani slednjih že od vsega začetka deležni poskusov, da se pomen požara in njegovih posledic čim bolj zmanjša. Posebej so po besedah vrhniškega župana Stojana Jakina nezadovoljni, ker ne morejo sodelovati pri odločitvah, ki se nanašajo na Kemisovo nadaljnje obratovanje. Med drugim ne morejo spodbijati sklepa inšpektorata, ki Kemisu pri sanaciji dovoljuje poseganje v konstrukcijo stavbe brez gradbenega dovoljenja, ker jih ministrstvo za okolje in prostor ne priznava kot stranko v postopku. Zato je občina zoper ministrstvo na upravno sodišče vložila tožbo, je povedal. O odškodninah so danes povedali, da so zavarovalnice okoli 50 kmetom, ki so prijavili škodo, odškodninske zahtevke večinoma priznale, niso pa priznale zahtevka za škodo, ki je nastala na opremi gasilcev. To -v višini 120 tisoč evrov - je zato iz svojih rezerv pokrila občina, Kemis pa ji jo je delno - v višini 30 tisoč evrov - povrnil. Gašper Tominc, foto: Simon Seljak Obvestilo o zbiranju podpisov občanov Vrhnike Leto dni po požaru v Kemi-su smo občani Vrhnike napisali izjavo za javnost z naslovom Vrhničanke in Vrhničani proti nadaljnjemu poslovanju Kemi-sa na Vrhniki. 15. 5. 2018 smo jo prebrali na novinarski konferenci. S tem smo slovenski javnosti in državnim službam poslali jasno sporočilo, da nadaljnje poslovanje Kemisa na obstoječi lokaciji nima podpore vrhniške civilne družbe in vrhniških občinskih oblasti. Namen izjave je pred slovensko javnostjo izraziti enotnost in odločenost občanov Vrhnike, da zaščitimo svoje življenjsko okolje in s tem aktivno uveljavljamo ustavno pravico do življenja v zdravem okolju. Izjavo so do sedaj podpisali: - 22 občinskih svetnikov in župan, - predstavniki KS Sinja Gorica, KS Vrhnika-Breg, KS Vrhnika-Vas, KS Vrhnika--Center in KS Zaplana, - častna občanka dr. Helena Rožmanc Drašler in častni občan dr. Branko Stanov-nik, - civilne iniciative Eko Vrh, Sinja Gorica in Nočemo več smradu na Vrhniki, - Ribiška družina Vrhnika. Občanke in občane obveščamo, da lahko tudi sami prispevate svoj podpis, v kolikor se strinjate z izjavo. Podpisov ne bomo overjali in ti ne bodo imeli pravnih posledic. S podpisi naslavljamo vprašanje le- V a b i l o gitimnosti in ne legalnosti. Organizatorja zbiranja podpisov sta Občina Vrhnika in civilna iniciativa Eko Vrh. Podpise bomo zbirali mesec dni med 24. 5. in 25. 6. na naslednjih lokacijah: - Občina Vrhnika (vložišče), med uradnimi urami, - Cankarjeva knjižnica Vrhnika, med uradnimi urami, - Cankarjev dom Vrhnika, med uradnimi urami in ob prireditvah, - TIC - Turistično informacijski center, med uradnimi urami, - Tržnica na Vrhniki, ob sobotah od 7h - 13h, - Spar Vrhnika (KS Vrhni-ka-Breg), od 24. 5. do 16. 6., ob četrtkih med 18h-20h in ob sobotah med 9h-11h. - KS Ligojna, ob torkih 5., 12. in 19. 6. od 19h - 20h, - Dom krajanov Sinja Gorica - spletna peticija, interne-tni naslov je objavljen na spletnih straneh Občine Vrhnika, Moja občina in Naš časopis. Občina Vrhnika in civilna iniciativa Eko Vrh Člani Prostovoljnega gasilskega društva Drenov Grič - Lesno Brdo Vas vabimo na gasilsko veselico na Drenov Grič v petek, 22. junija, ob 20. uri. Igral bo Ansambel SMEH Vabljeni na DRENOV GRIČ! Venec na Drčo V počastitev 73 let pregona nemškega okupatorja iz naše prelepe Cankarjeve Vrhnike in v spomin umrlih za svobodo so predstavniki ZB NOB Vrhnika in Občina Vrhnika položili venec na grobnico na Drči. Tradicionalno polaganje spominskega venca je bilo 4. maja ob 11. uri. Vsi prisotni so enotno potrdili, da je treba to spominsko svečanost nadaljevati tudi v prihodnje, ne glede na vedno večje razkole naše narodnoosvobodilne zgodovine. Resnica je prav v številnih grobnicah, kjer so pokopani borci za svobodo izpod naci-fašističnega okupatorja. Simon Seljak KDAJ: SOBOTA, 9. JUNIJ 2018 16:00 - 19:00 KJE: KULTURNI CENTER VRHNIKA TRŽAŠKA CESTA 32, PREDDVERJE RAZSTAVIŠČA MOJA LJUBLJANICA Izmenjava sezonskih oblačil za otroke in odrasle, knjig, otroške opreme in igrač, uporabnih in okrasnih predmetov. Stvari naj bodo čiste, uporabne in delujoče. Organizira Skupina mamic Sončnice v sodelovanju z razstaviščem Moja Ljubljanica in Cankarjevo knjižnico Vrhnika. N OŠ Občina Vrhnika 28. maj 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si O Mi smo tu Vrhnika, 5. maj - Na predvečer 73. obletnice osvoboditve Vrhnike izpod naci-fašističnega okupatorja 6. maja 1945 je bila v polni veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki proslava s kulturnim programom, ki ga je izvedel Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. Slavnostni govornik pa je bil Marijan Križman, podpredsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Slovesno proslavo je pripravila ZB za vrednote NOB Vrhnika v sodelovanju z Občino Vrhnika in Zavodom Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika. Proslave se je udeležilo kar nekaj uglednih gostov: Marijan Križman, podpredsednik ZZB NOB Slovenije, akademik Boštjan Žekš, župani: Vrhnike Stojan Jakin, Borovnice Bojan Čebela in Loga - Dragomerja Miran Stanovnik ter podpredsednik Državnega sveta Primož Hainz in drugi. Zbrane je prvi nagovoril predsednik ZB za vrednote NOB Vrhnika Jani Kikelj, ki je med drugim še posebno poudaril: »Jutri bo minilo 73 let od pregona nemškega okupatorja iz našega mesta. V zgodnjih jutranjih urah 6. maja 1945 so skupaj s svojimi spremljevalci in somišljeniki v ideologiji ter sostorilcih v zločinih, z repom med nogami odbrzeli proti Ljubljani in naprej preko Alp v domovino nacistične miselnosti. Partizanska narodnoosvobodilna vojska z rdečo zvezdo na kapah, kot simbolom svobode in miru, je osvobajala domovino ped za pedjo. Ljudje so se veselili konca štiriletne vladavine raznarodovalne, nečloveške in morilske oblasti. Načrt iztrebljanja slovenskega naroda je bil zatrt, Slovenke in Slovenci smo pod vodstvom OF vstali in obstali. Projekt velike Italije, Nemčije in Madžarske je bil v razsulu. Narodi obsojeni Ena še najstarejših živečih tržaških partizank, 98-letna Andrea Ana Družina, se je tudi udeležila proslave. na genocid so lahko ponovno zadihali v svobodi, miru in bratstvu. Simbol boja za svobodo je bil javno obravnavan in sprejet. Rdeča peterokraka zvezda je pomenila luč miru in obstoja trpinčenih narodov. Slabe tričetrt stoletja kasneje, pa se posamezne združbe trudijo izničiti pomen tega simbola. Iz čiste preračunljivosti, bolje rečeno prevrtljivosti, oponirajo pozitivni simboliki znamenja. Pozabljajo in nočejo razumeti, da brez rdeče zvezde tudi oni ne bi imeli možnosti govoriti in pisati slovensko. No, saj ko beremo njihove prispevke, se večinoma le čudimo njihovi spakedrani slovenščini. Takim poizkusom se je potrebno upreti, treba je narediti konec 25 letnemu eksperimentu revi-zionizma zgodovine.« Nato je zbrane pozdravil tudi župan Vrhnike Stojan Jakin in nas opomnil na takratne in sedanje dogodke: »To so bili svečani trenutki in izpolnitev želje večine tedaj živečih prebivalcev, saj se je pričel uresničevati dolgoletni sen o svobodi in lastni državi. Žalosti pa me dejstvo, da s časovnim odmikom pri marsikom bledi tudi spomin in da se pozablja na zgodovino, še hujše pa je, da se dandanašnji skuša zgodovino potvarjati in prilagajati dnevni politiki. Pa Spominki v TIC Emajlirana lonCka (0,40 l in 0,62 l) z motivom Ivana Cankarja sta narejena v Sloveniji (EMO Celje). Motivi na loncku so zgani na visoki temperaturi (800 °C). Izdelek je primeren za uporabo v gospodinjstvu (tudi za pranje v pomivalnem stroju). TIC Vrknika, Tržaška cesta 9, Vrknika, tic@zavod~cankar.si, www.visitvrknika.si vendar; dokler bomo jasno in glasno predstavljali zgodovinska dejstva in zagovarjali resnico, sem prepričan, da bo tudi naša prihodnost svetla, tako kot je bila v najtežjih trenutkih slovenskega naroda.« Slavnostni nagovor pa je imel podpredsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije Marijan Križman: »Druga svetovna vojna je tu na Vrhniškem zahtevala 272 padlih za svobodo in žrtev nasilja nacifašizma ter domačih izdajalcev. Spomin na te žrtve in tiste hude čase je v svoji knjigi z naslovom »Vrhnika v boju za svobodo« zapisal Karel Grabeljšek, Občinski odbor borčevske organizacije Vrhnika pa je v uvodu zapisal: »Knjigo posvečamo padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja naše občine. Domovini so dali največ kar so mogli: svoja življenja. Naj bo knjiga skromen spomenik njihovemu velikemu žrtvovanju. Kaj pa danes, smo ob nedavnem prazniku OF povedali svojim otrokom in vnukom kaj pomeni kratica OF, kaj stoji za besedama osvobodilna fronta in kakšno zgodovinsko odločitev so sprejeli tisti, ki so se zbrali in združili v OF Slovenije to edinstveno organizacijo v Evropi, ki se je uprla okupatorju in organizirala slovenski narod. Prepričan sem, da mlade ta tematika zanima, le bolj korajžno je treba o njej govoriti. V delu slovenske politike se partizan- ski boj proglaša za zločinsko dejanje, domobranstvo pa prikazuje kot narodno vojsko. Seveda tisto vojsko, ki je našla izhod v sili na Šentilju in bogve zakaj je skupaj z enotami SS zapustila domovino. Po sedemindvajsetih letih samostojne države, ki je nastala tudi ali predvsem zaradi narodnoosvobodilnega boja naših prednikov, pa smo prišli zgolj do Pobude. Naša naloga je ohraniti vrednote slovenskega naroda, ki je v boju za svobodo plačal visok krvni davek, to je generacija, ki je ostala brez mladosti a ne brez bodočnosti in vizije. To je bila generacija, ki je po vojni zgradila porušeno domovino in ustvarila pogoje za rast novih generacij. Pred dobrim tednom smo v Kopru odkrili doprsni kip Danilu Petrinji -Primožu, partizanu in prvemu graditelju Luke Koper, ki je postavil temelj razvoja našega edinega pristanišča in, ne boste verjeli, zgradil je železniško progo Prešica-Koper kljub nasprotovanju takratnih oblasti, češ Sloveniji zadostuje Luka na Reki. Kako so se danes lotili tega posla, ni vredno izgubljati besed. Želim povedati le, da smo ponosni na našo polpreteklo zgodovino, partizane in graditelje naše domovine, ki so v trenutkih odločitve pokazali moč volje in duha in stopili na stran bodočnosti in novega sveta.« Po nagovorih je sledil kulturni program, ki sta ga začela Mirjam Suhadolnik in Matjaž Žirovnik, ki sta prebrala nekaj Cankarjevih del ter tako proslavi dodala še krajšo slovesnost ob 100. obletnici Cankarjeve smrti. Nato so na oder prišli člani Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič z geslom Mi smo tu. Seveda je dvorana oživela po vseh kotičkih. Sledile so borbene in revolucionarne pesmi številnih narodov, ki so občutili okupacije in osvajalne vojne. Resnično so polno dvorano navdušili in jo spontano pripravili na stoječe aplavze. Za konec so zapeli znano primorsko himno Vstala Primorska, ki je postala že stalnica njihovih koncertov. Poslušalci ob tem skoraj niso pustili izvajalcev z odra, saj so morali zapeti in zaigrati še tri dodatke. Nato se je tovariško srečanje nadaljevalo v avli in mali dvorani Cankarjevega doma, kjer je zadonela partizanska pesem ob spremljavi harmonikarja.S pevci so pritegnili še drugi udeleženci proslave. Vrhničani smo dokazali, da smo s Primorci v prelepih prijateljskih stikih in v tovariških odnosih. Vse tega pa je v sedanjih časih med Slovenci vedno manj. Zato se morajo taka druženja in proslave nadaljevati. Simon Seljak N (IS Občina Vrhnika 28. maj 2018* 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zaključek gradnje koče na Planini Dobitniki bronastih plaket Mladi planinci so lepo zapeli zahvalili za trud in pomoč pri gradnji koče pokroviteljem in sponzorjem. Plaketo »koče« so prejeli: Barjans d.o.o.; DNK d.o.o., Gradbeništvo Jereb, Matjaž Jereb s.p., Mizarstvo Malava-šič, Matjaž Malavašič s.p., PRO SAF d.o.o., Saniker d.o.o., Sled d.o.o., Soboslikarstvo Franc Habat s.p., ZOB d.o.o., Zerjal d.o.o. Bronaste plakete pa so prejeli: Alivsas Group d.o.o., Anvi-na d.o.o., Dolničar d.o.o., LGB d.o.o., M Sora d.d., Marolt beton d.o.o., M Keršmanc d.o.o., Bizjan inštalacije, Pavel Bizjan s.p., Polde Torkar, ing. arh., Av-tovleka Čepon Stanislav Čepon s.p., BMC d.o.o., Baloh international d.o.o., Ferbus d.o.o., G Mont d.o.o., GUT&PET d.o.o., Kamnolom Verd d.o.o., Marko Jezeršek s.p., Kemis d.o.o., Ko-gast sistemi d.o.o., Mizarstvo Nagode d.o.o., Roman Novak, Obnova d.o.o., Saint-Gobain gradbeni izdelki d.o.o., Simon-kr d.o.o., Štirn d.o.o., Tesarstvo Mehlin d.o.o., Trans Felix d.o.o. Srebrne plakete planinskega društva Vrhnika so prejeli: Podjetje »Mivšek« Rajko Miv-šek s.p., Siliko d.o.o. in Naš časopis - Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Zlate plakete pa so bile podeljene štiri: Fundacija za šport, Občina Vrhnika, Planina nad Vrhniko d.o.o., Tera Nova d.o.o. Vrhnika. Med podelitvijo priznanj pa so slovesnost popestrili še mladi planinec Nace Moritoki Škof s svojim saksofonom ter pevski zborček mladih planincev ob spremljavi prečne flavtistke Eme Mrzelj. Vsem se je ob koncu še zahvalil snovalec in idejni oče projekta nova koča načelnik gospodarskega odseka PD Vrhnika Roman Novak. Sledil je še blagoslov koče vrhniškega kaplana Borisa Rozmana. Cisto na koncu pa so župan Stojan Jakin, podpredsednik PZS in Jože Šušteršič na »likof« smrečice obesili trakove v barvah slovenske zastave in nazdravili s kozarcem vina na uspešno zaključeno izgradnjo planinske koče na Planini. Ob tem pa je potrebno še dodati, da je bila prejšnja planinska koča v celoti zgrajena iz opeke stare Man-tove, ki so jo podrli v 60. letih prejšnjega stoletja. Pa tudi novi stolp je bil na novo odprt pred 10 leti, na občinski praznik 10. maja 2008. Po uradnem delu srečanja ob novi koči pa je sledilo družabno srečanje z narodno muziko in dobro jedačo. Saj so za golaž poskrbeli vrhniški lovci, vrhniški člani turističnega društva, za vegetarijanski pasulj je poskrbela koča na planini. Pekel pa se je celo velik vol, palačinke in dober šmorn. Članice planinskega društva pa so redno prinašale domače dobrote peciva. Bilo je res dobro, prijetno, zabavno in veselo. Sama koča pa je doživela gradbeni krst, uradno pa bo odprta, ko bodo inšpekcije izdale dovoljenje. To pa pravijo vrhniški planinci, da bodo nekaj pomanjkljivosti hitro odpravili in kočo uradno predali svojemu namenu. Simon Seljak Vrhnika, 12. maj - Planinsko društvo Vrhnika je ob zaključku gradnje koče na Planini nad Vrhniko pripravilo družabno srečanje, ki se je pričelo v dopoldanskem času in se zaključilo v popoldanskih urah. Srečanja se je udeležilo lepo število ljudi, podpornikov in članov društva ter tudi številnih sponzorjev in donatorjev za izgradnjo prelepega novega planinskega doma. Med udeleženci so bili tudi gostje vrhniških planincev, med njimi: župan Stojan Jakin, podpredsednik Planinske zveze Slovenije Miro Eržen, načelnik Gospodarske komisije Valentin Rezar, podpredsednica Meddru- štvenega odbora Notranjske Alenka Mrak in predstavniki nekaterih planinskih društev ter seveda gostitelj predsednik vrhniških planincev Jože Šu-šteršič. Za uvod srečanja so poskrbeli vrhniški godbeniki in oktet Raskovec, ki je zapel planinsko himno »Oj Triglav moj dom«. Nato pa so sledili pozdravni nagovori Jožeta Šušteršiča, Stojana Jakina in Mira Eržena. Dobitniki zlatih plaket Rdeča nit nagovorov pa je bilo neko skupno mnenje in pohvala. »Veliko dela je bilo opravljenega in storjenega in ko človek z velikim zadovoljstvom in ponosom pogleda nazaj, vidi kaj zmorejo sloga, zagnanost in delavnost ljudi, ki so v pripravljenosti žrtvovati prosti čas, svoja znanja in še marsikaj za dosego cilja za dobro vseh. To pa je vidno z izgradnjo novega planinskega doma.« Ob tako imenovanem »liko-fu« nove koče pa so se vrhniški planinci zahvalili vsem, ki so na kakršenkoli način prispevali k uspešnosti zastavljenega cilja. S plaketami »koče«, bronastimi, srebrnimi in zlatimi so se N OŠ Občina Vrhnika 28. maj 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ro] Birosistemi, poslovne rešitve Mesarstvo Blatnik Hotel Mantova JP KPV d.o.o. DG 69, ekološko sadje in zelenjava Pekarna Baškovč d.o.o. Gradbeništvo Jereb Slaščičarna Berzo Marolt beton datum ura dogodek lokacija PET., 15. 6. 21.DD Svečano odprtje 26. Športni park Vrhnika * Argonavtskih dni s Simfonike Vrhnika, Big bandom RTV Slovenija in MePZ Mavrica Vrhnika SOB., 16. 6. 9.DD Sprehod po Stari Vrhniki zbor pred domom KS Stara Vrhnika 9.DD Teniški turnir dvojic za pokal Argonavtskih dni Športni park Vrhnika 9.DD-22.DD Prvi dobrodelni frizerski maraton Športni park Vrhnika 9.DD Rokometni turnir Harpaston cup Dvorana pri OŠ AMS 14.DD-24.DD Dan odprtih vrat Cankarjeve spominske hiše Cankarjeva spominska hiša 16.DD Dan slovenskih ribičev, predstavitev ribiške družine Vrhnika park pred ZlC-em 17.DD Športne igre za otroke Gostilna in hotel Bistra 1B.DD Lov za zakladom Gostilna in hotel Bistra 1B.DD Poletna muzejska noč Cankarjeva spominska hiša, TMS, Kulturni center Vrhnika 19.DD Mini disko za otroke Gostilna in hotel Bistra 1B.DD Otroški program: Soy Luna - plesna Športni park Vrhnika 19.3D animacija s Plesno šolo 5-ka, otroška gledališka predstava Pika v čarovniški šoli, cheer_show in delavnica s skupino Žabice _ Noč na Vrhniki: Plavi orkestar, Pop Design, Challe Salle, Alya, Pero Lovšin, Anzhe, ognjemet Športni park Vrhnika * 19.00 Klavirski trio Rupnik, koncert Cerkev sv. Trojice NED., 9.DD Voden ogled rimskega zidu in Rupnikove linije zbor pri postajaliscu Cesarski vrh 17. 6.1 9.DD Rokometni turnir Harpaston cup Dvorana pri OŠ AMS 12.DD Tu smo doma, srečanje novopriseljencev Star maln 13.DD Mravljica Ula je čevlje obula Gasilski dom Zaplana 17.DD Veselica z ansamblom Biseri Gasilski dom Zaplana 17.DD Športne igre za otroke Gostilna in hotel Bistra 1B.DD Je bila Troja res v Istri? Predavanje Mala dvorana v Cankarjevem doma Vrhnika 1B.DD Bobrova pot po Blatni Brezovici zbor v Športnem parku Blatna Brezovica 1B.DD Lov za zakladom Gostilna in hotel Bistra 19.DD Mini disko za otroke Gostilna in hotel Bistra 2D.DD Filmski večer: Velika dvorana v Družinske zadeve, gr. film - slov. podnapisi; Zadnji ledeni lovci, slov. podnapisi Vrhnika PON., 18.6. 17.DD Športne igre za otroke Gostilna in hotel Bistra 15.DD PET., Dionizov petek na Stari cesti: Stara cesta ' 1 1B.ÖD" Sprehod po dolgi zgodovini Vrhnike zbor pred TIC Vrhnika Festival hrane, sejem domače in umetnostne m knivitii 1B.DD Salsation party Športni park Vrhnika * 22. 6. obrti, predstavitev modernega aikida 18.00 Lov za zakladom 19.DD Mini disko za otroke Gostilna in hotel Bistra Gostilna in hotel Bistra 17.DD Pohod od Starega malna na Planino zbor v Starem malnu TOR., 1 17.DD Športne igre za otroke Gostilna in hotel Bistra 19. 6.1 1B.DD Lov za zakladom Gostilna in hotel Bistra 19.DD Mini disko za otroke Gostilna in hotel Bistra 19.DD Otvoritev razstave s simpozija Zaplana 2017 Cankarjev dom Vrhnika 2D.DD Koncert revijskega orkestra Big banda Vrhnika in godal bazen v Športnem parku Vrhnika * SRE., 17.DD Z Damjanom v Pekel zbor pred gostilno Pekel 17.DD Športne igre za otroke Gostilna in hotel Bistra 20. 6. 1B.DD Lov za zakladom Gostilna in hotel Bistra 1B.DD Branje Cankarjevih tekstov Močilnik 1B.DD Piknik s Plesno šolo 5-ka: »Poletje, daj 5-ko!« bazen v Športnem parku Vrhnika 19.DD Mini disko za otroke Gostilna in hotel Bistra 21.DD Stand up komedija: Perica Jerkovic, Rok Bohinc, Eva Virc, Rok Škrlep bazen v Športnem parku Vrhnika * ČET., 21. 6. 16.DD 20. tekmovanje barmanov za pokal Argonavtskih dni Hotel Mantova 17.DD Športne igre za otroke Gostilna in hotel Bistra ^DD^DC Delavnica preživetja v naravi za otroke in družine Zavetišče Planina nad Vrhniko 1B.DD Lov za zakladom Gostilna in hotel Bistra 1B.DD S kolesom po ljubljanskem barju zbor pred TIC Vrhnika 19.DD Srečanje v Cankarjevem lazu Športni park Vrhnika 19.DD Mini disko za otroke Gostilna in hotel Bistra 2D.DD Janez Bončina Benč & Big band Vrhnika bazen v Športnem parku Vrhnika * O o Obvestilo o začasni prometni ureditvi cest. Na Stari cesti (od št. 1 do 53) in cesti Na klancu bo popolna zapora: od 22. 6. od 6. ure do 23. 6. do 12. ure. Informacije o dogodku: TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, 01 755 10 54, 051 661 063, www.visitvrhnika.si * V primeru dežja bo prireditev pod šotorom. 15.DD Dino's delavnice za otroke Stara cesta 16.00-20.00 Cankarjevanje: avtoportreti, branje in ustvarjanje Stara cesta 17.DD Jazon in Argonavti, predstava za otroke Stara cesta 17.DD 2. svetovno prvenstvo v brklcu Stara cesta 17.DD Športne igre za otroke Gostilna in hotel Bistra 1B.DD 555-metrski plesni vlakec Plesne šole 5-ka Stara cesta 1B.DD Lov za zakladom Gostilna in hotel Bistra 1B.DD Najdaljši vrhiški štrukelj na svetu Stara cesta 19.DD Mini disko za otroke Gostilna in hotel Bistra 2D.DD Glasbeni program: Rockomotiva, Ansambel Stara cesta bratov Cankar, Domen & Domine, Dino di Piu 8.00 Pohod po krožni romarski poti SOB., Podlipa-Smrečje 23. 6. 9.00-12.00 Delavnica preživetja v naravi za otroke in družine zbor pred gasilskim domom v Podlipi Zavetišče Planina nad Vrhniko 1D.DD Argotlon ■ sprejmi izziv 2018! Športni park Vrhnika in prizorišča po Vrhniki 13.00-17.00 Urbani vrt #7 ping pong, ustvarjalne delavnice, igre z vodnimi baloni, lov na zaklad, 6.DD Delavnica Kva kvačkaš 7.00 Športne igre za otroke 8.00 Lov za zakladom park pri kavarni Park Gostilna in hotel Bistra Gostilna in hotel Bistra 8.00 S kolesom po antični Vrhniki zbor pred TIC Vrhnika 9.DD Mini disko za otroke Gostilna in hotel Bistra 20.00 Urbani vrt #7: Samo Sam, Benjamin J™; Šport" parku Džinic - Ghet&Band, Zlatan Čordic-Zlatko, Indigo, Kontra, Frenkie 21.00 Nočni pohod ob rimskem zidu zbo Cesarski vrh NED 9.DD 8. Argonavtski maraton Jelovškova cesta 24. 6, 14.00-18.00 Dan odprtih vrat Cankarjeve spominske hiše Cankarjeva spominska hiša 17.00 Po poti Cankarjeve mladosti z ogledom Cerkvesv. Trojice zbor na Sveti Trojici 17DD Športne igrezaotroke Gostilna in hotel Bistra 18.00 Lov za zakladom Gostilna in hotel Bistra 19.DD Mini disko za otroke Gostilna in hotel Bistra 18.00 Zaključek Argonavtskih dni: _koncert MePZ Ivana Cankarja z gosti Cerkev sv. Lenarta Spremljevalni program: 2. junij: Tek Bevke, Športni park Bevke I 5.-9. junij Izmenjava Podarim-dobim, Kulturni center Vrhnika I 14.-16. junij: Simpozij Zaplana, Dom Bratstva na Zaplani 8. in 9. junij: Futsal turnir, Športni park Vrhnika I 25.junij: Proslava ob dnevu državnosti, Park pri lipi samostojnosti 27.-29. junij Počitnice na razstavi Moja Ljubljanica, razstavišče Moja Ljubljanica V Vrhnika N OS Občina Vrhnika e8. maj 20 18 elektronski naslov :nascasopls@zavo8-ca nka r.si PRIJAVNICA za SODELOVANJE DIONIZOV PETEK NA STAARI CESTI PETEK 22. 6. 201 8 OD 15. URE DALJE Kot zablestijo zvezde na nebu, bodo letos zablestele glasbene zvezde na odru Noči na Vrhniki. Že osemnajstič bo Vrhnika zaživela v znamenju pop, rock, rap, reggaeton, hip hop in narodnozabavnih ritmov, ki pritegnejo mlado in staro, od blizu in daleč. Pravzaprav je Noč na Vrhniki že davno prerasla okvire lokalne veselice, saj je v vseh letih ponudila izkušnjo nastopanja na velikem odru vzhajajočim zvezdam, kot tudi prekaljenim glasbenim mačkom, ki so že pred tem pustili neizbrisen pečat v glasbenem svetu. In prav takšni so tudi letošnji osrednji glasbeni gostje, skupina Plavi Orkestar. Ikone YU pop-rock scene ustvarjajo že več kot tri desetletja in v tem času so izdali osem albumov v nakladi več kot 5 milijonov izvodov ter nanizali preko 2500 koncertnih nastopov. Kritiki jih štejejo za enega največjih kulturnih fenomenov osemdesetih in devetdesetih let, ki je še dandanes blizu tako starejšim kot mlajšim generacijam poslušalcev. V slovenskem merilu bi podobno lahko trdili tudi za glasbeno skupino Pop Design. Nešteto preobrazb in menjav frontmana ter osrednjega vokalista ni omajalo njihove pozitivne podobe pri oboževalkah in oboževalcih. Ponarodeli hiti kot so Na božično noč, Ko si na tleh in Ne bom ti lagal so ostali za vedno zapisani v slovensko glasbeno zgodovino. Kar nekaj glasbenih preobrazb je spremljalo tudi priljubljeno Alyo, ki bo ogrela vrhniška grla s svojimi zadnjimi skladbami Srce za srce, Halo in najnovejšo Dobro jutro življenje. Znanilec novega glasbenega stila in največja glasbena atrakcija zadnjega obdobja pa - domačin. Beseda seveda teče o Challe Salletu, ki ga je med nesporne slovenske glasbene zvezde izstrelil hit Lagano. Seveda ne smemo prezreti legendarnega pevca Pankrtov in ustanovitelja glasbene skupine Sokoli, Pera Lovšina. Trši kitarski rifi in raskav glas bodo kot nalašč za ljubitelje rocka. Glasbeni večer bo sicer s priredbami znanih svetovnih uspešnic odprl Anzhe, ki smo ga na Vrhniki že imeli priložnost pobliže spoznati, stalnice kot so ognjemet ob polnoči, zabaviščni park, plesni nastopi in otroška gledališka predstava (letos bo to Pika v čarovniški šoli) pa bodo samo še popestrili celotno dogajanje. Ker predstavlja Noč na Vrhniki uvod v sončno in toplo poletje, naj bo takšno tudi razpoloženje obiskovalcev na prireditvi. Za svetlo in pozitivno vzdušje se tokrat oblecimo v sončno rumeno barvo. Vsi, ki boste na prireditvi nosili majico, hlače ali pulover v tej barvi, boste ob vstopu deležni posebnega presenečenja. Noč na Vrhniki ostaja prireditev brez vstopnine, zatorejse lahko prepustite zabavi popolnoma brezplačno, mi pa bomo poskrbeli, da vam bo Noč na Vrhniki spet ostala v prijetnem spominu vsaj do naslednjega leta. Vidimo se v soboto, 16. junija od 18. ure dalje v Športnem parku na Vrhniki. 1. PzLni naziv pznudniko: 2. Naziv za zbjovz no stzjnick 3. NasLzv pznudniko: 4. Davčni zovezonec: d o n 8 5. IDzoddv: 6. Kzntoktno zsebo: 7. GSM kzntoktnezsebe: 8. E-moiLkzntoktne zsebe: 9. ŽeLeno Lzkocijo no Stori cesti: 10. DDugz: Želim/o sodelovati kot: A. PO ON D DIK S S TRARE C ESTE B. POODDDIKH RANI C. POODDDIK/RAZTAVLJAVEC D DMAČE IN D METNOOTNa O B RTI Naštette zz. zpišite svzje przdojne/degustocijskeizdetke: Imom sva^a stzjnicz: DA NEž Pztrebujem e Lektricnip rikLjuček: DA Na ŽeLim z stoti p z 2 1.u ri: DA Na Sejemsko pristajbino znošo 1 0,00 €. Prijove sz mzžne d o p etko, 1 .6 .2 018, zz. dz zopzLnitve mest. ŠtevRz ^tztnic je ameiena.Prijove pzšLjite no nosLzv: ZovodIvono ConkorjoVreniko, Tržoško cesto 9, 1360 Vrhniko. Dzdotne infzrmocoe: TIC Vrhniko, 01 755 10 545,051 661 063, e: tic@zovod-conkor.si. Izjovoo Pat^jem, do sem seznonjen s SpLzšnimi pzgzgi szdeLzvonjoin jiSi sprejemom. Dotum: Žig: Pzdpis zdgzvzrn e zsebe: Soorganizatorji: Prireditvena agencija InterpLan • KS Stara Vrhnika • ga. Nešana Neška Arnaut • ribiška družina Vrhnika • Gostilna in hoteL Bistra • TD BLagajana • Big band Vrhnika • KS BLatna Brezovica • HoteL Mantova • Zavetišče Planina nad Vrhniko • Cankarjeva knjižnica Vrhnika • ViaLe Cafe • Kava bar Urška • Vinotoč ObLak • KS PodLipa-Smrečje • društvo ArgotLon • KLub vrhniških študentov • ŠD Agonija • MePZ Ivana Cankarja • PLesna šoLa 5-ka .J STAND UP 41 KOMEDIJA: Sreda., 20. 6. ob 21.00 Perica Jerkovic, Rok Bohinc, Eva Virc, Rok Škrlep DIONIZOV PETEK NA STARI CESTI Dragi obiskovalci! Letos uvajamo nekaj novosti v tradicionalnem petkovem programu na Stari cesti in upamo, da vam bodo všeč. Za začetek smo celoten sklop prireditev preimenovali v Dionizov petek na Stari cesti, saj ne gre za običajen petek, ampak takšnega, ki obeta uživanje ob koncu šole, dobri hrani, pijači, plesu, glasbi in še čem. Tudi letos bo prireditev potekala pod dobrodelno noto saj bodo vsi sodelujoči del izkupička namenili v dobrodelne namene. Program se začne ob 15. uri po lokalnem času. Takrat bodo pred vašimi očmi začele nastajati raznolike kulinarične dobrote. Degustacijo hrane bodo tokrat obiskovalci plačevali preko kuponov, pri gostincih pa bo možno kupovanje tudi z gotovino. Tudi tokratni sejem domače in umetnostne obrti bo ponujal bogato ponudbo raznovrstnih zanimivih in unikatnih izdelkov domačih mojstrov. K sodelovanju smo povabili tudi podjetje Dinos, ki bo za naše najmlajše pripravilo simpatično ustvarjalno delavnico Dino's - kaj bo letošnja tema, pa morda uganete že iz imena. Otroci si bodo lahko ogledali tudi lutkovno predstavo Jazon in Argonavti, tiste bolj dinamične pa bo pri vseh treh odrih k plesu in dobremu vzdušju vabil 555-metrski plesni vlakec Plesne šole 5-ka. Nekje vmes pa se boste lahko seznanili še z moderno borilno veščino Aikido. Ker je letos Cankarjevo leto, se bomo obletnice seveda spomnili tudi na Stari cesti, s katero je bil pisatelj tesno povezan. Na treh lokacijah bomo pripravili Cankaijevanje oz. Cankar na prijeten način. Na prvi lokaciji bomo brali in recitirali Cankarjeva dela, v ospredju bodo njegove pesmi in satire. Vabljeni, da se pridružite kot poslušalci ali bralci - predznanje ni potrebno. Na drugi lokaciji se boste lahko, kot nekoč pisatelj, preizkusili v risanju avtoportretov. Te bomo po 21. uri (z vašim dovoljenjem) na dobrodelni dražbi prodali, izkupiček pa namenili v dobrodelni namen. Na tretjem kotičku pa boste ustvaijali simpatične izdelke, povezane z Ivanom Cankarjem in jih odnesli s seboj, ali jih delili na družabnih omrežjih. Vsem športnikom po duši priporočamo, da nemudoma začnejo z resnimi treningi, saj bo po odličnem odzivu lani, letos potekalo že 2. svetovno prvenstvu v brklcu. Šalo na stran, nagrade bodo tudi tokrat simbolične, konkurenca pa huda. Da bo utrip popoln, bomo že tretjič pripravljali najdaljši vrhniški štrukelj, ki ga bodo naznanili nepogrešljiva vrhniška godba in ma-žoretke. Kdor bo najbolj pravilno napovedal njegovo dimenzijo, prejme nagrado. Večerni glasbeni program bo tudi tokrat raznolik, od ljudskih napevov Spominčic, narodno zabavne glasbe ansambla bratov Cankar, italijanske zasedbe Dino di Piu, do modernejših ritmov, ki jih bodo izvajali Domen & Domine ter že uveljavljena zasedba Rockomotiva. PEŠ ALI S KOLESOM, ODKRIVAJTE VRHNIKO IN NJENO OKOLICO Program letošnjih Argonavtskih dni prinaša še eno novost - skoraj vse dni v času festivala lahko v spremstvu vodnikov odkrivate znane ali tiste manj znane, pa vseeno zanimive, kotičke Vrhnike in njene okolice. Vabimo vas, da se sprehodite po Stari Vrhniki, si ogledate rimski zid in Rupnikovo linijo na Zaplani, odkrivate Bobrovo pot po Blatni Brezovici, se sprehodite po dolgi zgodovini Vrhnike, podate na pohod od Starega malna do Planine, greste v Pekel, se podate s kolesom po ljubljanskem barju, udeležite pohoda po krožni romarski poti po Podlipi, odkrivate antično Vrhniko s kolesom, se pridružite nočnemu pohodu ob rimskem zidu in hodite Po poti Cankarjeve mladosti. Poleg naštetega bodo kar dvakrat na stežaj odprta vrata Cankarjeve spominske hiše, v času Poletne muzejske noči pa tudi Tehniškega muzeja Slovenije ter razstave Moja Ljubljanica v Kulturnem centru Vrhnika. PRVI DOBRODELNI FRIZERSKI MARATON IV soboto, 16. junija bo od 9.00 zjutraj pa vse do 22.00 v Športnem parku Vrhnika potekal prvi dobrodelni frizerski maraton. Namen marat "Vi \ tona, v katerem se bo zmagovalka 1. frizerskega resničnostnega šova £ Zlati rezzz, Nešana Arnaut, povezala s sotekmovalci iz oddaje, mnogi- '' ■■^"'s m' drugimi frizerji iz Slovenije ter Srednjo frizersko šolo Ljubljana, je i' pokazati, kako lahko v kratkem času z oblikovanjem in minimalnimi spremembami ljudem polepšamo pričeske in njihovo celotno podobo. Z maratonom želijo frizerji ne samo polepšati čimveč obiskovalcev prireditve, temveč tudi zbrati čim več prostovoljnih prispevkov in jih nato podariti Zvezi prijateljev mladine za pomoč socialno ogroženim otrokom. Za lažje čakanje v vrsti na friziranje bodo pripravljene tudi postranske dejavnosti - nagradne igre, žrebanja, srečelov, druženje z znanimi osebami, nastop komikov, ličenje, nega kože, za najmlajše pa tudi poslikave obraza. ARGOTLON IN URBANI VRT #7 Ko se združita moč možganov in mišic, dodajo močna volja, humor in timski duh, nastane Argotlon! Ne oklevajte s prijavo, tudi letos bo zabavno preko ovir odkrivati Vrhniko in slediti argonavtskemu duhu. Vsi, ki pa menite, da niste kvalificirani za to preizkušnjo, pridite ob traso in si v živo oglejte neverjetne sposobnosti vseh Argotlonovcev. Prijave so odprte na: www.argotlon.si. Po Argotlonu pa vam ni treba domov. Klub vrhniških študentov pripravlja zanimiv in pester program v Športnem parku vse do poznih ur. Dogodek se imenuje Urbani vrt #7 in bo potekal ob in v bazenu. Ob 13. uri bodo začeli z otroškimi delavnicami, turnirjem v ping-pongu, igrami z vodnimi baloni, lovom na zaklad in izdelovanjem sladkorne pene. Po 20. uri pa vas čaka vrhunski večerni koncert, na katerem bodo nastopali Samo Sam, Benjamin Dzinič - Ghet&Band, Zlatan Čordic - Zlatko, Indigo, Kontra in Frenkie. N (IS Občina Vrhnika 28. maj 2018* 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Letošnji Argonavtski dnevi RTV Big band, frizerski maraton, najdaljši štrukelj in še marsikaj Kar nekaj novosti se obeta v letošnjem festivalu, ki se bo začel s slovesnim koncertom v športnem parku 15. junija in se zaključil s koncertom Cankarjevih pevcev 24. junija. Če smo natančni, se bo odvilo blizu devetdeset dogodkov. »Gre za velik organizacijski zalogaj, saj sodelujemo z 20 soor-ganizatorji, v pripravo, izvedbo in organizacijo je vključenih okoli 200 posameznikov in podjetij. Približno 400 je nastopajočih. Letos se nadejamo še večjega obiska kot v preteklih letih, deloma zaradi bogatejšega programa deloma zaradi širšega oglaševanja - tudi po prestolnici,« je pojasnila Marija Zakrajšek iz Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, ki je krovni organizator Argonavtskih dni. Program je festivalsko obarvan, z mislijo na najmlajše, mlade in ostale. Poglejmo nekaj letošnjih posebnosti. Prva je zagotovo odprtje festivala, ki bo letos v družbi Big banda RTV Slovenija in vrhniške Simfonike. Kot je dejal Marko Fabiani, ki je najbolj zaslužen za obisk gostov, bodo pripravili glasbeni sprehod po Cankarjevih krajih bivanja, del zgodbe pa bodo vsekakor tudi argonavti. Slišati bo tudi mogoče priredbe Cankarjevih pesmi, ki sta jih priredila Fabiani in Patrik Greblo. Vsekakor bo to velika priložnost, da prisluhnete vrhunskemu profesionalnemu orkestru, kot ga na Vrhniki še ni bilo. Dogajanje na velikem odru na prostem bo popestril še Juš Milčinski, pevka Eva Ko- vačič in pevski zbor Mavrica. Dan kasneje, 16. junija, bo drugi vrhunec festivala, Noč na Vrhniki, kjer bodo publi- Osupljivo arheološko odkritje Našli ostanke poznorimskega zidu Ekipi strokovnjakov iz Narodnega muzeja Slovenije in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije sta v okviru evropskega projekta Claustra+ na podlagi lidarskega posnetka in terenskih raziskav v bližini železniške postaje Verd nad Vrhniko odkrili nov del poznorimskega obrambnega sistema claustra Alpium Iuliarum. Dokumentirali sta 200 metrov zidu in 3 stolpe; s tem sta potrdili, da gre v resnici za ostanke dela Ajdovskega zidu, ki je do zdaj veljal za uničenega, so sporočili iz Narodnega muzeja. Claustra Alpium Iuliarum je bil v 4. stoletju največji rim-skodobni arhitekturni podvig na ozemlju današnje Slovenije in sodi med najpomembnejšo kulturno dediščino pri nas. Obrambni sistem je služil nadzoru nad trgovino in premiki prebivalstva na ozkem prehodnem območju jugovzhodnih Alp, kjer je deloma potekala tudi severovzhodna meja antične Italije. Danes poznamo več kot 30 kilometrov ostankov zapornih zidov z več kot 100 stolpi ter 8 trdnjavami in utrdbami. Posamezni ostanki zapor se raztezajo med Posočjem in Kvarnerskim zalivom. Ajdovski zid nad Vrhniko je najdaljši znani odsek v rimskem obrambnem sistemu claustra Alpium Iuliarum. Ohranjeni zid je do nedavnega odkritja meril 6,5 km (skupaj s prekinitvami več kot 10 km). Glede na zemljevid arheologa Alfonza Mullnerja s konca 19. stoletja naj bi se obzidje začelo pod današnjo železniško postajo Verd. Arheologi so v preteklosti zato že opravljali terenske preglede, vendar jim zidu ni uspelo najti - veljal je za uničenega ob širjenju železniške postaje in ob urejanju terena za kamnolom na Verdu. V okviru projekta Claustra+ pa so strokovnjaki prišli do novih odkritij. Ar-heologinja Edisa Lozic je z natančno obdelavo lidarskega posnetka uspela prepoznati topografski znak, ki bi utegnil biti del Ajdovskega zidu, kot ga je zarisal že Mullner. Ekipi Narodnega muzeja Slovenije in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije sta odkritje preverili tudi na terenu. Zaradi gosto poraslega območja sta se na najdišče morali prebiti celo z mačetami. Izkazalo se je, da gre v resnici za ostanke Ajdovskega zidu s stolpi, ki so veljali za uničene. V naslednjih dneh so traso toliko očistili, da so jo lahko znanstveno dokumentirali: potrdili so odkritje 200 m dolgega zidu in 3 stolpov, med njimi pa je razmeroma dobro ohranjen le prvi. Na podlagi izdelane dokumentacije bodo lahko na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije za to območje ustrezno uredili varstveni režim. Znani deli Ajdovskega zidu zdaj skupno merijo približno 6,7 km. Odkritje novega dela pomembno prispe- va k utrditvi statusa najdaljšega odseka v celotnem obrambnem sistemu claustra Alpium Iuliarum. V Narodnem muzeju Slovenije pripravljajo 3D virtu-alno rekonstrukcijo celotnega zidu, ki bo kmalu tudi na ogled, so še sporočili. (nč, gt,) Lansko odprtje Argonavtskih dni. ko zabavali Plavi orkestar, Pop Design, Challe Salle, Pero Lovšin in drugi. Za obiskovalce oblečeno v rumeno organizator obljublja posebne nagrade. Ta isti dan bo potekal tudi prvi dobrodelni frizerski maraton, kjer boste lahko obiskovalci za simboličen znesek deležni frizerskih storitev. Dogajanje bo potekalo na košarkarski ploščadi v športnem parku, za lažje čakanje v vrsti pa napovedujejo še komike, li-čenje, poslikavo obrazov... Argotlon, tekmovanje v vzdržljivosti, verjetno ni potrebno posebej predstavljati. Letos bo potekalo 23. junija. Ta isti dan bo potekal Urbani vrt, prireditev v organizaciji vrhniških študentov, ki je nekoč že bila stalna spremljevalka festivala. Dan pred tem bo pestro na Stari cesti, kjer bo skladno s tradicijo potekal festival hrane, domače in umetno -stne obrti ter še kopica spremljevalnih dogodkov (brklc, Cankarjevanje, program za otroke. ) Letošnja novost bo ta, da bodo obiskovalci morali za hrano plačati simbolični znesek, del izkupička pa bo romal v dobrodelne namene. Kuhali bodo najdaljši vrhniški štrukelj na svetu - zaenkrat ostaja skrivnost, ali bodo potolkli lanski rekord. Večer se bo z živo glasbo in plesom. Težko je izpostaviti vse novosti in posebnosti festivala, ena od teh so tudi vodenja. »Tako rekoč vsak dan bomo imeli organizirana brezplačna turistična vodenja po Vrhniki in izven nje, na primer v Bistro, Blatno Brezovico, na Planino, Staro Vrhniko, pokukali bomo celo v Pekel. Tudi sicer so v dogajanje vpete še druge lokacije kot le tiste v mestu, zato lahko res rečemo, da letos s festivalom diha celotna občina,« je še dejala sogovornica. Če bo organizatorjem šlo na roko vreme, bo to zagotovo odlična popotnica v prihajajoče brezskrbno poletje. Gašper Tominc 2. IN 3. JUNIJ 2018 OD 10. URE DALJE RIMSKIDNEVI PRI GOSTILNI MESEC NA ZAPLANI Interreg p SLOVENIJA - HRVAŠKA SLOVENIJA-HRVATSKA Spoznajte Rimski obrambni zid CLaustra Alpium Iuliarum Rimska bojna oprema Kulinarične spretnosti Rimljanov Antično rokodelstvo in obrt Rimska glasba in poezija Antične družabne igre Rimska moda doživite Okusite Življenje v rimskem taboru Taktike in tehnike rimske vojske Rimski obred Rimska gobarsko-zeliščarska pustolovščina Rimska odprta kuhinja Sodelujoči: KD VESPESJAN, DRUŠTVO LEGIO I ITALICA, ARHEOVED, KATARINA APOSTOLIDES, DRUŠTVO KMEČKIH IN PODEŽELSKIH ŽENA VRHNIKA, ZVKDS, GOSTILNA MESEC, OREHOV GAJ ... PRIREDITEV ORGANIZIRA ZAVOD IVACA CANKARJA VRHNIKA V SKLOPU PROJEKTA OLAUSTRA+, KIJE SOPINANCIRANIZ SREDSTEV ESRR (PROGRAM INTERREG V-A SLO-HR). OBIŠČITENASNA: www.claustra.org NOS Občina Vrhnika Intervju: Stojan Jakin, župan »Močilnik naj bo prostor narave, brez vrveža« Pogovarjali smo se z županom Stojanom Jakinom o glavnih letošnjih investicijah, beseda pa je nanesla tudi na Kemis, delovna mesta in Močilnik. Sogovornik je tudi potrdil, kar je med vrsticami najavil že na Slavnostni akademiji ob občinskem prazniku, da jeseni zapušča županski stolček. 28. maj 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Župan, katere so glavne investicije letošnjega leta? Najprej bi omenil dozidavo zdravstvenega doma, ki ni pomembna le za našo občino, ampak za vsaj še dve sosednji. Zdravstveni dom je po letu 2011, ko ga je moral zapustiti direktor Zidan, zelo napredoval. Direktor Glažar in za njim sedanji Strgar sta pripeljala kopico novih programov, ki so velika prednost za občane, a hkrati je začel zdravstveni dom pestiti tudi pomanjkanje prostorov. Če teh ne bi uredili, bi programe lahko celo izgubili. Zato smo morali ugrizniti v kislo jabolko prizidka zdravstvenega doma. Se je pa tedaj, ko smo se o gradnji odločali, sovpadalo z težnjo Ljubljanskih lekarn, da bi tudi ona zgradila svoje prostore. Če bi pristopili k skupni gradnji, bi bilo ugodneje, a Ljubljanske lekarne so nato odstopile od te namere, ker jim nismo mogli zagotovit prostorov v pritličju. Potem smo računali na državna sredstva, namenjena investicijam v prostore, ki so namenjeni za preventivne programe, ki jih sicer že izvaja zdravstveni dom, a teh sredstev oziroma bolje rečeno razpisov zanje ni bilo, žal. Nato smo se le odločili, da gremo v gradnjo in danes smo sredi nje. Res je, a pred gradnjo in tudi sedaj so pogoste kritike svetnikov, da gre za drago gradnjo, nekateri celo omenjajo, da bi bilo treba graditi nov zdravstveni dom. Gradnja bo stala nekaj manj kot dva milijona in pol. Ali gre za predrago cene ali ne, težko rečem. Nenazadnje je bil izvajalec izbran na javnem razpisu, na katerega smo prejeli sedem ponudb in izbrali najugodnejšo. Izbrani način gradnje je zahteven in ni poceni. Na žalost so pred leti, ko je se gradil zdravstveni dom, zgradili temelje, ki so sposobni nositi le obstoječi del in na njih ni mogoče izvesti klasične nadzidave. Zato je bila potrebna dodatna jeklena nosilna konstrukcija, Med gradnjo je prišlo še do tehničnih težav, tako da se bo predvideni rok verjetno zamaknil za mesec dni. Računam, da bo do novembra že odprt. Kar se pa tiče gradnje novega zdravstvenega doma, pa tega nikakor ne podpiram, ker bi bil dražji, do njega pa bi prišli šele čez par let. Tudi sprememba lokacije bi verjetno slabo vplivala na občane. Torej eno je zdravstveni dom. Kaj pa so še pomembne investicije? Naslednja pomembna investicija je prizidek k Osnovni šoli Antona Martina Slomška, kjer gradimo osem dodatnih učilnic. Do konca junija naj bi bile opremljene, jeseni pa otroci že v učilnicah. Tudi tu je bilo nekaj težav, saj smo morali zaradi prostorske stiske spremeniti šolske okoliše, a pomembno je, da otrokom zagotovimo kvalitetne prostore. Vendar pa problematika s prostori še ni dokončno rešena. Še vedno ni zadostno število učilnic za redni pouk, nerešeno ostaja tudi vprašanje prostorov oddelkov z nižjim izobrazbenim standardom. Predvidevali smo, da bomo zanje našli prostor ob gradnji lekarne, saj bi del sredstev za objekt prispevala tudi ona, a je na koncu projekt zaradi nasprotovanja nekaterih svetnikov padel v vodo. Tretja večja investicija je izgradnja kolesarskih poti med Kulturnim centrom in nekdanjo ubožnico. Tudi to je pomemben projekt, saj bo omogočil varnejšo kolesarsko in peš povezavo med Kulturnim centrom in Močil-nikom ter Raskovcem. Nadalje se bo v letošnjem letu nadaljevala rekonstrukcija ceste proti Pod-lipi. Za to imamo rezerviranih 660 tisoč evrov. Z novimi metri asfalta bomo prišli že do prvih hiš pred Podlipo. Trši oreh bo širitev ceste skozi samo naselje Podlipe, kjer bo potrebno veliko soglasij domačinov - ampak to je projekt, ki bo počakal na mojega naslednika. Tudi sicer bomo letos vložili nekaj več denarja v vzdrževanje cest, kajti minula zima je pustila kar veliko posledic na njih, dražja je bila tudi zimska služba.. Naj omenim še gradnjo mostu v Sinji Gorici čez Črno mlako, ki bo stal okoli 200 tisoč evrov in se bo letos pričela, zaključila pa prihodnje leto. Ravno tako bo letos dokončana gradnja pločnika v Ligojni. V izvajanju je tudi celotna prenova Ceste Krimskega odreda in Ledine v Janezovi vasi, kar je zelo zahtevna investicija. Kaj pa most čez Ljubljanico v Sinji Gorici? Če se ne motim, je bilo že večkrat slišati, da se bo zdaj zdaj gradil. Res je, večkrat sem že obljubil, da ga bomo začeli graditi, a ga še nismo. Razlog je upravičen. Podžupanu je uspelo spraviti kolesarske poti v državni program sofinanciranja le-teh. Del poti poteka tudi čez omenjeni most. Če torej dobimo omenjena sredstva za kolesarske poti, potem bomo del mostu lahko zgradili z državnim denarjem. Zato torej čakamo in odlašamo. Ta most bo velik prispevek za Vrhniko. Seveda, tako kot tudi tamkaj predviden priključek na avtocesto. Nedavno smo imeli sestanek s predstavniki DARS-a, DRSI-ja in DRSC-ja, kjer je bilo s strani sogovornikov rečeno, da država ima rezerviran denar za avtocestne priključke in da bi jih lahko realizirala že v letu ali dveh. Zato bo zelo pomembno, kdo bo prišel za menoj in kako bo peljal te posle, da ta priključek tudi čim prej dobimo. Je Vrhnika zadolžena? S kolikšnim investicijskim proračunom razpolaga? Občina dobi 551 evrov glavarine na prebivalca, kar nanese okoli devet milijonov evrov. Od teh jih moramo dobrih sedem milijonov obvezno nameniti za naloge, ki jih je občina z zakonom dolžna izvajati. Mednje spadajo zagotavljanje programov predšolske vzgoje, osnovnega šolstva, športa, primarnega zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, socialnega varstva, kulture, urejanje občinske prometne infrastrukture, zagotavljanje varnosti prometa, požarno varstvo ... Skratka, obstaja kopica takih transferjev, ki jih moramo obvezno poravnati. Tako nam ostane okoli dva milijona sredstev, ki jih lahko investiramo. Na srečo to ni vse, ker potem dobimo še komunalni prispevek, občini pripadajo tudi nekatere vrste davkov, nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč ... Tako se na koncu nabere za okoli od štiri do pet milijonov evrov za investicije. Kar se pa tiče dolga občine, je bila naša občina konec leta 2016 zadolžena 70 EUR na prebivalca, konec leta 2017 pa 46 EUR na prebivalca. Za primerjavo naj navedem, da znaša znesek povprečnega dolga na občana v RS 407 EUR. Zadolžili smo se leta 2014 v višini dveh milijonov evrov. Leta 2019 bo to posojilo poplačano. Predvidevamo, da bomo nov kredit vzeli letos. Kolikšna pa bo ročnost posojila? Ne vem, ker ga še nismo vzeli. Vse bo odvisno od ponudb na trgu. Poleg naštetih virov so tu še državna in evropska sredstva. Zal mi je, ker mojim predhodnikom ni uspel večji izplen evropskih sredstev. V preteklosti so bila na voljo predvsem kohezijska sredstva, ki jih danes ni več. Kaj vse bi lahko zgradili . Danes pa finančna perspektiva Evropske unije podpira predvsem mehke programe, kot so zaposlitve in podobno, kjer občina težko pride zraven. Pa občina lahko operira z delovnimi mesti? Predvidevam, da preko vzpostavitve obrtnih in poslovnih con, za katere ste mi pa nekoč dejali, da niste najbolj navdušeni nad njimi. Narobe, sem navdušen nad njimi, a ne nad vsako. Podpiram cone, kot je t. i. Vidmarjeva ali pa cona na Tojnicah, kjer se bo gradilo na degradiranem območju. Imamo še predvideno cono v Verdu, na območju Lika, a ta cona je pristala v zasebnih rokah. Trenutno v njej deluje vrsta podjetij in obrtnikov, kako jo misli dokončno razviti lastnik, pa ne vem. Mineva leto dni od požara v Kemisu. Kaj trenutno dela občina v primeru do tega problema? Kot veste, je Kemis sredi aprila začel delno obratovati na svoji nekdanji lokaciji. V ta namen se pridružujemo civilni iniciativi in svetnikom, ki z izjavo za javnost želijo odhod Kemisa iz občine. Vložili smo več tožb na sodišče, saj želimo, da bi bila tudi Občina stranka v inšpekcijskih postopkih. Med drugim pa izpodbijamo tudi Dopolnilno odločbo MOP, s katero naj bi Kemis zgradil Pravljično pot v Bevkah v vrednosti 38 tisoč evrov. Večkrat slišim ljudi na cesti, ki pravijo, daje treba Kemis tožiti. Res je, tudi sam sem že slišal to, a sprašujem se, na kakšni zakonski podlagi. Zaenkrat, to ugotavljajo tudi odvetniki, je nimamo. Omenili ste 38 tisoč evrov za pravljično pot v Bevkah. Ljudje menijo, da se s tem Vrhnika prepoceniprodaja. Kemis mora sanirati okoljsko škodo, ki je bila dokazana. O tem ni dvoma in to ga bo stalo. Nenazadnje so prebivalci, ki so dokazali škodo, dobili denar tudi že od zavarovalnice. Po podatkih Ke-misa je takšnih več kot 50. Torej bo nekaj denarja še moral oziroma je že moral vložiti v naše okolje. Drugo pa je potem teh 38 tisoč evrov. Da, lahko se pritožimo, kar smo tudi se na pobudo svetnikov in civilne iniciative, a sam osebno menim in se bojim, da bomo s pritožbo lahko izgubili še teh 38 tisoč evrov. Bojim se torej slabega izplena tožbe. Zadnje čase je na tapeti Močilnik. Kako vi vidite rešitev te težave? V Močilniku občina ne bo odkupila objekta, ker jih ima že veliko, pa še s temi je križ, ker ni interesa zanje. Zato pričakujem, da se bo našel nek zasebnik, ki bi ga bil odpravljen odkupiti. Podpiram torej javno-zasebno partnerstvo in na tem mestu apeliram tako na svetnike, ki bi radi rešili Močilnik, kot tudi občane če poznajo interesenta, naj ga pripeljejo. Tisti del Močilnika, ki je v zasebni lasti, je občina pred leti že želela odkupiti, a je bila cena previsoka. Meni osebno, kot Stojanu Jakinu, pa bi bilo tam najbolje, da bi večji del objekta podrli in ohranili samo tisti del, ki je sedaj v lasti TD Blagajana. Tako bi prostor ostal prostor miru, narave, brez vrveža. Letos je za Vrhniko pomembno leto, saj je razglašeno za Cankarjevo leto? Res je, obeležujemo 100. obletnico smrti največjega slovenskega pisatelja in pesnika Ivana Cankarja. Na Vrhniki v ta namen organiziramo številne dejavnosti in prireditve, ki bodo bližnji in širši okolici omogočili spoznati Vrhniko in jo približati občanom ter obiskovalcem. Tudi osrednja državna prireditev, na predvečer obletnice pisateljeve smrti, bo na Vrhniki. Naj na tem mestu povabim vse občane, da se prireditev udeležite in začutite pomemben in žlahten vpliv, ki ga ima Cankar za Vrhniko. Zadnjič ste že na slavnostni akademiji omenili, da se umikate z županskega stolčka. Tudi danes ste mi v pogovoru namignili. Torej odhajate? Zakaj? Letos dopolnjujem 40 let delovne dobe. Delal sem na najbolj izpostavljenih mestih, 28 let kot direktor Komunalnega podjetja in 8 let kot župan, kar človeka počasi izčrpa. Nisem več tako zelo mlad in vsa metanja polen pod noge vedno težje prenašam. Tako se bom na jesenskih lokalnih volitvah poslovil od županovanja. Odhajam z dobrim občutkom, da smo jaz in moja ekipa tako na Komunalnem podjetju kot na občini dali Vrhniki marsikaj in pustili jasen pečat, saj smo vedno delali v korist in dobro občanov. Gašper Tominc N (IS Občina Vrhnika Intervju: Grega Kukec, podjetnik »Potrebujemo samo malce več korajže« Grega Kukec z Vrhnike je bil eden od soustanoviteljev slovenskega Microsofta. Z njegovo pomočjo smo Slovenci sredi devetdesetih dobili poslovljene Windows programe, kar je bilo za tisti čas revolucionarno, čeprav se nam danes zdi to nekaj povsem samoumevnega. Večkrat se je osebno srečal z Billom Gatesom ter slovenski politiki odpiral vrata do njega. Kasneje ga je poklicna pot vodila v Avtotehno, od tam pa v Republiko Srbsko, kjer se je znašel v vlogi »zdravnika« slabe banke v Banji Luki. Za razliko od slovenskega primera, je tako rekoč odpisana banka, brez dokapitalizacije postala ena najuspešnejših v širši regiji. i V T i ft * : « f i U 401 Iz zgodovine (od leve proti desni): sekretar Jože Gyoerkoes, minister za informacijsko družbo Pavel Gantar, Bill Gates in Gregor Kukec.Na srečanju so med drugim govorili tudi o slovenjenju Windows XP. Kako ste se znašli v vlogi soustanovitelja slovenskega Microsofta? Verjetno se to ne zgodi kar slučajno? Da in ne. Microsoft je iskal enega človeka, da bi zbral ekipo in odprl podružnico. Na razgovor so povabili Aarona (Marka), Jako (Steleta) in mene. Vsi trije smo bili že prej sodelavci, z Aaronom sva bila že od prvega letnika faksa nerazdružlji-va. Morali bi si biti konkurenca, a na razgovore v München smo odšli z enim avtom in se po poti dogovorili, da bo vsak od nas povedal: »Jaz sem najboljši, ostala dva pa takoj vzamem v službo.« Na koncu so vzeli vse tri 'v paketu'. Danes je Microsoft korporacija, takrat ko ste začeli vi, še ni bila. Kako seje to poznalo pri vašem delu? nje, veliko je interne politike, med tabo in vrhom se vzpostavi več nivojev.. Ko ti »nekdo od kdo ve kod«, začne diktirati, kaj je prav in primerno za Slovenijo, se ne počutiš preveč dobro. V vaših časih ste imeli veliko stika tudi z vodilnimi. Pokazali ste mi veliko slik z Billom Gatesom. Kakšen je on? Mi smo bili majhni in do nas je bil zmeraj prijazen. Enkrat letno je bil tudi na voljo za srečanje z našimi uporabniki, večjimi slovenskimi podjetji. To nam je vsem veliko pomenilo. Imate tudi zelo sproščene fotografije z Gatesom z zabave, pa s košarke. Pa se vam zdi, da imajo danes korporacije prevečmoči? Vsekakor. Včasih so kar nekakšne »naddržave«. Ampak to moč se da tudi pozitivno izkoristiti, pravite. S kakšnimi argumenti ste nastopili glede slovenjenja? Osnovni argumenti so bili, da bo slovenska programska oprema dokaz družbene odgovornosti Microsofta in da bo informacijsko opismenjevanje v svojem jeziku lažje, kar bo posledično tudi povečalo prodajo. Na koncu se pri korporaciji vedno gledajo tudi številke. In kakšni so bili odzivi na vaše predloge? Ko smo namero javno objavili v Sloveniji, je bilo veliko navdušenja, pa tudi nejevere, celo posmeha. V korporaciji pa je bilo veliko zadržkov, zakaj bi lokalizirali jezik dveh milijonov ljudi. Danes je to samoumevno, takrat ni bilo. Spomnim se vprašanja: »Ali vi sploh veste, koliko je samo na Kitajskem jezikov, ki jih govori več kot dva milijona ljudi?« A očitno smo bili dovolj vztrajni in prepričljivi ter za nekaj let prehiteli tok dogodkov. Imeli smo pa tudi kanček sreče, da je bil predsednik evropskega dela korporacije Francoz in je imel posluh za to, kaj je materni jezik. Iz njegove strani je bilo kar nekaj pomoči. In kako je potekal ta proces? Sama odobritev gre formalno prek t. i. 'poslovnih primerov' - business cases. Za Windows XP sem jih podpisal kar nekaj, preden je prišel OK. Je bilo pa nemalo dela tudi s slovenjenjem. Ker smo želeli res dobre izdelke, smo vključili tudi SAZU in Univerzo. Pa so se bili pripravljeni nekateri slavisti dolgo prerekati, kateri izraz bi bil pravi. Ampak se je splačalo. Danes sem ponosen na to, kar smo dosegli. Zdaj se ukvarjate z vodenjem in nadzorom podjetij. Zasledil sem, da ste uspeli sanirati banko brez potrebne dokapitalizacije. Kako vam je to uspelo? Nova banka v Banja Luki je bila v zelo slabem stanju. Podobno kot Probanka ali Factor banka pri nas. Pretežni lastniki so bili finančni sklad Svetovne banke in nekaj večjih slovenskih podjetij. S kolegoma smo dobili mandat, da poskušamo banko rešiti, denarja za dokapitalizacijo pa ni bilo. Sestavili smo lokalno ekipo, sam sem dodal nadzor in profesionalno korporativno upravljanje. In smo začeli. V začetku je bilo težko, a lokalna ekipa je počasi in vztrajno s profesionalnim pristopom reševala nastalo situacijo. Po sedmih letih smo bili iz najhujšega, danes je banka dobičkonosna in kot največja v lokalnem okolju pomemben dejavnik razvoja. Da je zdrava, nam kažej o tudi vsi pregledi in revizije. Lokalna ekipa je dokazala, da je mogoče uspeti tudi v najtežjih okoliščinah. Govorite o družbeni odgovornosti podjetij, o vlaganju dela dobička nazaj v lokalno okolje in skrbi za čisto okolje. Tu ne morem mimo zgodbe o Kemisu. Kakšno stališče do te nesreče pa imate vi kot Vrhničan? Podjetje mora imeti dobiček, sicer propade. Ampak samo dobiček ne sme biti merilo. Podjetja 28. maj 2018* 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si moramo presojati tudi - ali predvsem - po odnosu do zaposlenih, okolja, lokalne skupnosti. Glede Kemisa pa ne moremo spregledati nekaj dejstev. Ze to, da je sploh zagorelo, pove veliko. Če prav razumem, sploh ne vedo, ali pa nočejo povedati, kaj je zagorelo, poleg tega niso imeli avtomatskega gašenja. Kakšen je njihov odnos do Vrhničanov, se kaže v odškodnini za nastalo škodo v višini 40 tisoč EUR. Toliko nas pač cenijo. Ob tem, da jim vseh ton zgorelih snovi ni bilo treba prepeljati v Avstrijo in plačati uničenja. Me prav zanima, koliko so pri tem prihranili. Obenem v oči bode še naslednje: v bilanci Kemisa je za več kot 22 milijonov evrov zunajbilančnih obveznosti. Če sem prav razumel direktorja Ke-misa, je to garancija Kemisa za morebitno škodo v Avstriji. Do Vrhnike ali Slovenije take garancije ni. Bodite pozorni na nesorazmerje 22 milijonov proti 40 tisoč. Kako vidite prihodnost glede Kemisa? Nisem optimist. Ze ko je bil njegov lastnik Gorenje, je bil odnos Kemisa do Vrhnike mačehovski. Zdaj se Gorenje prodaja, kot je razbrati iz medijev, kitajskemu proizvajalcu bele tehnike. Kakšen bo vpliv novega lastnika na Kemis, kakšen bo njegov odnos do okolja in Vrhnike? Sem precej skeptičen. Ko se je letalec in okoljski raziskovalec Matevž Lenarčič vrnil s svoje zadnje ekspedicije, je med zahtevnejšimi izzivi izpostavil slabo vidljivost nad Kitajsko zaradi izjemno onesnaženega zraka. Če jim je vseeno za 'domače dvorišče', nas res lahko skrbi, kako bo pri nas. Novi lastnik lahko Kemis tudi proda komurkoli. Ne želim posploševati in sejati panike, a bi raje preprečil kot zdravil. Kako torej naprej? Civilne iniciative se bojijo nove nesreče. Glede na to, da Kemis nemoteno deluje, je verjetno prvi korak dobiti trdno zagotovilo, da do nesreče ne more več priti. Glede na pretekle izkušnje Ke-misu ni možno zaupati in je potrebna zunanja kontrola. Drugo pa je, kaj bo s Kemisom dolgoročno. Prek države in občinskih organov do sedaj Vrhnika ni dosegla praktično nič. Ustrezni mehanizmi morajo obstajati. Treba bo biti moder, vztrajen in tudi pogumen, da bi se kaj premaknilo. Brez kompromisov pa verjetno ne bo šlo. Ko že govoriva o Vrhniki: veliko imate stikov s tujimi partnerji, živeli ste v tujini, potujete... Kako vi vidite Vrhniko - zdaj in v prihodnosti? Glede Vrhnike bi se najprej obrnil nazaj, ko smo na Vrhniki odraščali. IUV, Liko, košarkarji in še kdo so krojili utrip Vrhnike. Cele počitnice smo se podili po bazenu, v kampu ob njem smo navezovali prve stike s tujci. Ko smo bili malo večji, so bili obvezni plesi v Močilniku. Od naštetega ni na Vrhniki ostalo nič! Nedaleč stran cveti Ljubljana, prehiteva nas Logatec. Menim, da se moramo Vrhničani najprej odločiti, kaj naj Vrhnika sploh bo: center za uničenje odpadkov, spalno naselje Ljubljane ali turistično mesto? Naj bo poudarek na industriji, mogoče bi lahko bilo uspešno mednarodno univerzitetno mesto? Vse skupaj je treba pogledati celovito, dobro razmisliti in preudariti način izvedbe. Ob vsem se je treba tudi zavedati, da bo taka odločitev Vrhniko zaznamovala za kar nekaj desetletij. Ljudje velikokrat precenjujemo kratkoročne in podcenjujemo dolgoročne posledice. In kaj o tem pravite vi? Sam bi izhajal iz danosti, ki so nam na voljo. Na Vrhniki je izjemno prijetno živeti. To vam bo potrdil vsak, ki je bil kdaj v tujini. Včasih se premalo zavedamo, kako lepa sta Planina in Star maln, da ne naštevam naprej. Obenem smo na robu Ljubljane in če pogledamo malo širše, so do Milana, Munchna in Dunaja, mest z veliko kupno močjo, samo štiri ure vožnje. Tudi sicer je informacijska revolucija poskrbela, da je svet zelo majhen. Povezovanju se ne da ubežati, bolje ga je izkoristiti. Slovenci in Vrhničani imamo ogromno dobrih lastnosti, da smo lahko mednarodno uspešni. Potrebujemo samo malce več korajže. V svet odprta Vrhnika, ki bo znala ohraniti svojo pristnost, je mogoče smel izziv, a za Vrhničane uresničljiv. Gašper Tominc, foto: GT in arhiv GK Microsoft se je takrat šele razvijal v korporacijo, ki jo poznamo danes, in je bil bolj plosko organiziran, v podružnici smo imeli ogromno svobode in tudi kar pogost stik z vodilnimi v Seattlu in Parizu. Vodstvo korporacije je bilo do nas zelo korektno in nas je spodbujalo. In kako seje to poznalo pri vašem delu? Kot primer naj navedem, da smo v začetku dokaj svobodno oblikovali cene. Kaj takega je danes nepojmljivo. So pa seveda za uspešno vodenje več deset tisoč ljudi nujni ustrezni vodstveni prijemi. Spoznati, razumeti in živeti tovrstne principe vodenja je bila zame najboljša šola. So pa tudi manj prijetne plati, npr. veliko pravil, dodatne organizacijske enote, prepogosto poroča- Ja, tudi žurke so bile . Brez vaše pomoči Slovenija ne bi dobila poslovenjenih programov Windows, Word, Excel, Office. Lahko poveste kaj o tem? Kako je prišlo do tega? Vse skupaj se je začelo leta 1994. Praktično vsa programska oprema je bila za Slovence - pa tudi za večje narode - samo v angleščini, Slovenija je bila komaj mednarodno priznana država. Nam se pa ni zdelo prav, da imamo Word, Excel, Windows in Office samo v angleščini in da bomo zamudili vlak informacijskega opismenjevanja, ki je v tujem jeziku za večino zagotovo težji. Pa smo se odločili, da poizkusimo in nedvomno moč korporacije izkoristimo tudi »malo za nas«. N (IS Občina Vrhnika 28. maj 2018* 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Potovanje v dežele kave je bilo navdušujoče V drugi polovici marca se je ekipa Escobar, pražarne vrhunskih kav, odpravila v dežele kave. Obiskali smo »kavorodna« območja Gvatemale, Hondurasa, Salvadorja in Nikaragve. Obiski kavnih nasadov so najboljša priložnost, da spoznamo pridelovalce in v pražarno pripeljemo sveže, sezonske okuse, obenem pa se tako krepijo poslovne vezi in vzpostavijo nova poznanstva. Tudi tokrat smo našo bazo za dobre tri tedne postavili v Hondurasu, kjer smo najprej obiskali kooperativo Capucas, s katero uspešno sodelujemo že od leta 2016. Ponovno so nas sprejeli prijazni ljudje in navdušujoča pokrajina. Capucas je dom približno stotih družin, ki imajo v lasti kavne nasade in so povezane v kooperativo Capucas. Predsednik kooperative je Omar Rodriguez. Tudi letos smo okusili nekaj odličnih kav. Okušanje kave oziroma cupping nas je navdušilo, tako da mikroloti s kooperative zagotovo ostajajo na našem kavnem meniju tudi letos. V Hondurasu nas je čakalo še eno petzvezdično doživetje, in sicer smo obiskali kavno pokrajino Corquin, kjer domuje združenje kavnih pridelovalcev Café Aruco. Pot v zahodni del Hondurasa je bila precej adrenalinska, skoraj vess dan smo se vozili po precej neurejenih in slabo označenih cestah. Potovanja po deželah kave so precej naporna in nepredvidljiva, do kavnih nasadov namreč ne vodijo avtoceste. Ko smo se pripeljali pred stavbo Café Aruco, nas je z nasmehom pričakal vodja Donaldo Rafael Gonzales Fiallos s svojo ekipo. Najprej smo si ogledali sedež, kjer zbirajo celoten pridelek kmetij, ki so povezane v združenje Café Aruco. Pridelka manjših kavnih farm oziroma mikrolotov med seboj ne mešajo, kar pomeni, da je pri nakupu mogoče dobiti pridelek s posameznih kmetij. Kljub enakemu geografskemu poreklu, se okusi posameznih mi-krolotov med seboj razlikujejo, saj kmetje pridelujejo različne sorte kave, na okus pa vplivajo tudi mikroklimatske razmere, različne nadmorske višine kavnih nasadov ter skrbnost posameznega kmeta pri pridelavi. Obrane kave, ki jo procesirajo na suh način, torej s sušenjem na soncu, sušijo na betonski dvoriščih pred glavno upravno stavbo ali pa na t.i. afriških posteljah, dvignjenih pokritih platojih. Ko so kave ustrezno sprocesirane, jih tam tudi pakirajo in pripravijo za izvoz. Srce upravne stavbe je soba za okušanje, kjer smo preživeli kar nekaj ur skupnega druženja. Okusili smo raznolike okuse, ki jih v sebi nosij o kave z okoliških farm. Kave rastejo na nadmorskih višinah od 1.000 do 1.600 metrov. Povprečne letne temperature se zaradi visokih nadmorskih višin gibljejo med 11 in 16 stopinjami Celzija. Gojijo kave različnih sort: Catuai, Ca-turra, Parainema, IHCAFE90, Lempira in Maragogipe. Kavni nasadi v regiji Corquin zacvetijo med aprilom in majem. Donaldo nas je v času našega obiska, ki je bil v drugi polovici marca, odpeljal v cvetoč nasad, kjer so letos kavovci zacveteli nekoliko bolj zgodaj kot po navadi. Navdušila nas je belina kavnih cvetov; videti je bilo, kot bi kavni nasad prekrila snežna odeja, še bolj pa nas je prevzel prijeten vonj jasmina, ki je polnil ozračje. Cvetovi se bodo do novembra spremenili v rdeče kavne češnje, ko bo čas za trgatev. Sledila je še ena adrenalinska vožnja z Donaldovim terenskim vozilom na kavni nasad njegove mame, ki je na najvišjih nadmorskih višinah pokrajine Corquin in se spogleduje z narodnim parkom Celaque. Razgled z najvišje točke je bil čudovit. Kavovci v omenjenem kavnem nasadu so pravzaprav podrastje gozdnatih pobočji, višja drevesa nudijo zavetje in potrebno senco kavovcem. Donaldo se je izkazal kot odličen gostitelj, saj je nas je za zaključek našega potepanja po kavnih nasadih odpeljal v lokalno okrepčevalnico, kjer smo se lahko odžejali in okrepili z pridelovalce kave, da izboljšujejo kakovost svojega pridelka in vsakdanjega življenja. Kooperativa na leto napolni 12.000 kavnih vreč (69 kg). Mi smo si po obisku postavili izziv, najboljšim sokom iz sladkornega trsa. Pokušali smo nekatere lokalne posebnosti, saj že tako odličnemu soku dodajajo še okuse tropskih sadežev, kot so ananas, marakuja, papaja ... Po okusnih sokovih pa smo se osvežili še ob reki Aruco, po kateri je združenje Aruco dobilo ime in ki pokrajini Corquin daje življenje. Enako ime ni naključje, saj tudi kooperativa Aruco daje življenje lokalni skupnosti, tako da podpira izobraževalni in zdravstveni program ter pomaga pri razvoju treh zdravstvenih centrov in sofinancirs dvojezično izobraževanje v osnovni šoli. Kooperativa Aruco prav tako izobražuje in finančno podpira da bi nekaj vreč prišlo tudi v našo pražarno, da bi vam bomo lahko predstavili delo poza-meznih mikrokmetij iz regije Corquin, ki je na nas naredila odličen vtis v vseh pogledih. Iz Hondurasa se je kavno potovanje nadaljevalo v preostale države Srednje Amerike. V Gvatemali smo obiskali več manjših farm v okolici jezera Atitlan. Največ časa smo preživeli na farmi Mi Regalo, kar v prevodu pomeni Moje darilo, katere lastnik je Jose Aguilar. Ob prihodu nas je pogostil s tradicionalnim kosilom. Jed, ki so jo pripravili za nas, se imenuje "tamales"; pripravljena je iz mesa in posebne mase iz koruze, nato vse skupaj zavije- jo v bananin ali koruzni list in kuhajo na pari. Po skodelici kave in sladkemu kruhu, ki sta sledila odličnemu kosilu, smo popoldne namenili spoznavanju farme. Jose v času obiranja kave zaposluje 50 obiralcev kave. Pri svojem delu morajo biti natančni, saj na pralni postaji sprejmejo samo zrele kavne češnje. Vsak obiralec tako prispeva svoj del k odličnemu pridelku. Pozno popoldne smo namenili dogovorom o cenah, možnostih dobave in okušanju kav oziroma cuppingu. Kljub poslovnim temam je bilo ozračje zelo sproščeno in prijateljsko. Pokušali in okušali smo različne sorte: kav Yellow Catuai, Red Catuai, Pacamara, Bourbon, Maragogype in tudi Gei-sho, ki spada med kave višjega cenovnega razreda prav zaradi svojevrstenga okusa. V Salvadorju smo obiskali le eno kooperativo, da bi izbrali nekaj novih kav za naše hišne mešanice, ampak smo našli tudi nekaj zanimivih mikrolo-tov. Nikaragva nas je tudi letos sprejela z odprtimi rokami. Ponovno smo obiskali družino Peralta in kavno farmo El Pinabete. Okusili smo kave, ki jih procesirajo z nadgrajenim načinom medenega procesiranja, »Red Honey«, in sušenjem na soncu. Brbončice so kar zaigrale. Kavne okuse z našega potovanja smo v živo predstavili tudi na tretjem Festivalu kave Vrhnika. Vabimo pa vas, da spremljajte tudi našo ponudbo, v katero bomo zagotovo vključili tudi kave, ki smo jih spoznali na kavnem potovanju. Ekipa Escobar N (IS Občina Vrhnika 28. maj 2018* 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Trg v cvetličnih barvah Komisija za lepše okolje V marcu smo člani Komisije za lepše okolje na občnem zboru TD Blagajana prebrali poročilo za minulo leto. Vrhniška tržnica in parkirišče pred Sodnijskim trgom sta letos oživela v pisanih cvetličnih barvah tradicionalnega pomladanskega vrhniškega sejma. Obiskovalci so lahko izbirali med različnimi vrstami balkonskih cvetlic, sadik zelenjave, vrtnih pripomočkov ... Številni so se vrnili domov tudi z brezplačnimi darili organizatorja in sodelujočih. Sejem Vse za vrt in dom, ki ga že leta pripravlja Turistično društvo Blagajana Vrhnika, je nedvomno dobro obiskan sejem na Vrhniki, saj se v dopoldanskih urah na prizorišče zgrne velika množica ljudi, predvsem starejših, ki radi poskrbijo za urejeno okolico svojega doma. Kot po navadi je bilo na prizorišču več stojnic s pestro paleto balkonskega cvetja, vrtnimi trajnicami, sadikami zelenjave, vrtnih pripomočko ,... Klub Gaia je obiskovalcem predstavil svojo revijo Gaia ter izvajal nagradno igro in med obiskovalce razdelil simpatične nagrade. Turistično društvo Blagajana se je ob svoji 130-le-tnici v sodelovanju z vsakoletnim sponzorjem Vrtnarstvom Hlebec še malo bolj potrudilo in med obiskovalce brezplačno razdelilo šeststo cvetličnih sadik. Člani smo pripravili tudi delavnico za otroke in malo starejše, vsak obiskovalec pa se je lahko posladkal s palačinkami, ki so jih pripravljali člani ekipe Star maln. Dogajanje Že načrtujete letošnji dopust? Tinka Marolt, vodja NLB Poslovalnice Vrhnika. »Preden odhitite pustolovščinam naproti, je dobro, da se za trenutek ustavite in poskrbite, da vas po vrnitvi z dopusta ne bi pričakala luknja na bančnem računu. Lahko se odločite za varčevanje in vsak mesec določeno vsoto namenite varčevanju za dopust ali pa se v prid varčevanju za dopust odpoveste kateri od svojih nenujnih razvad,« začne temo o prihajajočih dopustih Tinka Marolt, vodja NLB Poslovalnice Vrhnika. Na dopustu brez neprijetnih presenečenj Vsekakor se pred odhodom dobro pripravite - preverite menjalni tečaj, veljavnost in limit plačilne kartice, pozanimajte se o višinah provizij. Preverite tudi možnosti plačila s plačilnimi karticami - za destinacije, kjer jih ne sprejemajo, si pripravite zadostno količino gotovine in poskrbite tudi, da jo boste varno hranili na različnih mestih v prtljagi. Pomoč bančnika na dopustu Če bi v tujini potrebovali finančni nasvet, so vam naši bančniki na voljo kadarkoli - na številki 01 477 2000, pa tudi prek spletnega klepeta ali video klica. Ob primerni identifikaciji vam bodo prek video klica na voljo številne storitve, kadar pa potrebujete le nasvet, lahko izberete spletni klepet. »Seveda se na spletu in drugod najde mnogo nasvetov za vsakovrstno načrtovanje, tudi finančno. Vsekakor pa so situacije, kje je pomoč finančnega strokovnjaka še kako dobrodošla. Naša glavna prednost je prav gotovo znanje, ki ga z velikim veseljem delimo s strankami,« zaključi Tinka Marolt. Prijazno vabljeni, da nas v prenovljeni NLB Poslovalnici Vrhnika obiščete tudi sami. na sejmu so polepšale pevke ljudskih pesmi iz Ligojne Trlce in bralci Cankarjevih besedil. (SH, foto: Simon Seljak) Zahvala Turistično društvo Blagajana Vrhnika se zahvaljuje družbam: Vrtnarstvu Hlebec, Zavodu Ivana Cankarja, Komunalnemu podjetju Vrhnika, Depoju, Klubu Gaia, Trlcam, bralcem, Anžetu Stržinar-ju ter ekipi Star maln za pomoč in sodelovanje na sejmu Ves za vrt in dom. V aprilu smo organizirali Sejem vse za vrt in dom in vam razdelili brezplačne sadike. Hvala našemu zvestemu sponzorju, Vrtnarstvu Hlebec, za dobro vzgojene sadike, podjetju Unichem za nagrade in nagradne igre, ki so popestrile dogajanje na sejmu, vsem članom TD Bla-gajana, ki so pomagali na sejmu, Trlcam za prijetno petje, članoma ZŠAM Vrhnika za urejanje prometa, ZlC-u za tehnično pomoč, DEPO-ju za podarjeno kmečko orodje in sadne zmešančke, ki so si jih obiskovalci zmešali s pomočjo kolesa, bralcem Cankarjevih besedil, g Primožu Hainzu, podpredsedniku Državnega zbora RS za pomoč pri podeljevanju praktičnih nagrad, ter vsem, ki ste kakorkoli, s programom ali fizično pomočjo, pripomogli k popestritvi na sejmu. Spoštovani občani Vrhnike, tudi letos vas vabimo, da nam pomagate pri opazovanju naše občine. Ocenjevali bomo naslednje kategorije: stanovanjske hiše in najlepše cvetoče balkone, kmetije, poslovne objekte; iskali bomo najlepše urejene gostinske lokale in trgovine (ocenjevali bomo njihovo zunanjo in notranjo urejenost, javne objekte; tokrat iščemo najlepše kozolce, avtobusna postajališča, kapelice in kašče. Naj vas opomnimo, da prijave zbiramo do 15. junija 2018. Obvestite nas lahko z izpolnjenim glasovalnim lističem ali po elektronski pošti na naslov dru-stvo.blagajana@kabelnet.net. Oglasite se lahko osebno v pisarni TD Blagajana v času uradnih ur. Že vnaprej se vam zahvaljujemo za sodelovanje in pozdravljamo vse ljubitelje lepega in čistega okolja. Uživajte v pomladi. Anita Čretnik, predsednica Komisije za lepše okolje Po keramiko v središče mesta V samem središču Vrhnike, natančneje na Tržaški cesti 3a, v nekdanjih prostorih Ekošare, so v maju odprli novo trgovino z zelo italijanskim imenom. V Italiji je namreč doma najlepši »dizajn« in ker bodo v novi trgovini prodajali prefinjeno italijansko keramiko, so ji nadeli ime Firence Keramika, po glavnem mestu dežele Toskane in tudi glavnem mestu renesančnih umetnikov. Že samo ime trgovine pove, da v njej ahko posežete po izvrstni keramiki, ponudba sega vse od najimenitnejših, trendovskih vrst, do preprostih in cenovno ugodnejših vrst keramike. Lahko se pohvalijo tudi z različnimi vrstami cenovno ugodnega okrasnega kamna. V salonu Firence Keramika jih odlikuje profesionalen oseben pristop, saj se zavedajo, da keramike ne kupujemo vsak dan, zato si bodo za vas vzeli čas in se trudili ustreči vsem vašim željam. Vsa keramika je vedno na zalogi, zato ni čakalnih dob, na vašo željo pa vam jo tudi dostavijo na dom. Salon odpira svoja vrata ravno v letu, ko tudi Cankar šteje svojo stoto obletnico smrti, zato vam ob nakupu keramike utegnejo postreči tudi s kakšno kavo, saj se v kolektivu Firence Keramika zavedajo, da se dobri posli sklepajo ravno ob skodelici dobre kave. Torej vabljeni v nove prostore salona Firence Keramika vsak delavnik od 8.00 do 19.00 in ob sobotah od 8.00 do 12.00, kjer vas bo poleg kavice presenetil tudi kakšen sezonski popust. (gt) N (IS Občina Vrhnika 28. maj 2018* 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Med nami so tudi starejši Dom upokojencev Vrhnika že 42 let nudi dom 242 stanovalcem, ki prihajajo iz različnih krajev naše države. Že nekaj let se v domovih povečuje število stanovalcev, ki v dom pridejo zaradi potreb po zahtevnejši zdravstveni negi in oskrbi. Tudi v našem domu sta taki kar dve tretjini stanovalcev. V letu 2017 smo se v domu posvetili pripravi idejne zasnove celovite prenove našega doma, saj želimo stanovalcem zagotoviti ustreznejše bivalne razmere, zaposlenim pa boljše delovne možnosti. Če je bila lani med prednostnimi cilji našega doma poleg izvajanja storitev priprava idejne zasnove celovite prenove našega doma, se letos še bolj srečujemo s pomanjkanjem fi- nančnih virov za zdravstveno nego in oskrbo ter pomanjkanjem ustreznega in usposobljenega kadra. Na trgu dela preprosto ni zadostne ponudbe zdravstveno-negovalnega kadra, zato se zadnje mesece intenzivno in prednostno ukvarjamo z iskanjem primernih kadrov. Pomanjkanje zdravstveno-negovalnega kadra Domovi na pomanjkanje ka- dra opozarjamo že nekaj časa, zdaj pa nas je doletela realnost in so se napovedi ustanov, ki izobražujejo zdravstveno-ne-govalni kader, uresničile. Mladi niso več motivirani za izobraževanje za delovno mesto bol-ničar-negovalec. Poleg fizičnih obremenitev, ki jih terja tako delo, je potreben predvsem čut za človeka, ki zaradi svojih zdravstvenih težav potrebuje vedno več tuje pomoči. Čeprav plača ni edini motivator, pa je vsekakor eden izmed njih. V našem domu je zaposlenih 135 delavcev za nedoločen in določen čas, ki dnevno vse dni v letu z veliko srčnostjo in strokovnostjo skrbijo za naše stanovalce. Pogosto pa se nam postavlja vprašanje, ali bomo zdržali vedno večje pritiske po zahtevnejših storitvah z vedno manjšimi finančnimi sredstvi in pomanjkanjem ustreznih kadrov. Kot odgovorni izvajalci se bomo morali odzvati na stanje, ki smo mu priča. A sprašujemo se, kako. Ali nas bodo razmere, ko ne bomo mogli zagotoviti ustreznega kadra in števila zaposlenih skladno z normativi, ki že vrsto let ne ustrezajo potrebam, v prihodnosti prisilile v ukrepe, ki si jih ne želimo. Potreba po ureditvi dolgotrajne oskrbe Dolgotrajna oskrba v Sloveniji ni urejena enovito in posledice tega se v domovih kažejo že nekaj let. V zadnjem obdobju ne moremo več samo govoriti o demografskih spremembah in o potrebi po ureditvi dolgotrajne oskrbe ter se sklicevati na podatke oziroma kazalnike, ki jih prikazujejo statistični podatki. Vse spremembe so nas doletele že nekaj časa nazaj in vse kaže, da družba in sistem nista pripravljena nanje. Tako posameznik kot tudi vsaka organizacija si pri svojem delovanju postavljata cilje in prioritete. Smo si jih v naši družbi znali postaviti? Ali si jih bomo ob vsem vedenju, kaj nas čaka v prihodnje, znali postaviti in zastaviti danes ter pripraviti načrte in finančne vire za uresničitev postavljenih ciljev? Kljub vsemu v našem domu ostajamo optimisti in se vsak dan trudimo, da osmislimo vsak trenutek bivanja stanovalcev ter da se v naši veliki družinski skupnosti dejansko počutijo kot doma. Mag. Milena Končina, direktorica Doma upokojencev Vrhnika Mladi raziskovalci zgodovine zaključili program na Vrhniki Vrhnika, 18. 5. 2018 - Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) je v letu kulturne dediščine zaključno državno prireditev programa Mladi raziskovalci zgodovine gostila v Kulturnem centru Vrhnika. Večmesečno raziskovanje se vsako leto zaključi z državnim srečanjem mladih raziskovalcev in njihovih mentorjev. V letošnjem letu, ob 100. obletnici smrti Ivana Cankarja, se je ZPMS odločila zaključno prireditev postaviti ravno v njegovo rojstno mesto. Celodnevna dogodek se je odvijal v prostorih Kulturnega centra Vrhnika. Dopoldanski del je bil namenjen predstavitvam raziskovalnih nalog - osrednja tema je bila »migracije«, popoldne pa so si mladi zgodovinarji, v skladu s temo evropskega leta, ogledali stalno razstavo Moja Ljubljanica, kjer se srečata naravna in kulturna dediščina ter knjižnico Ivana Cankarja Vrhnika. Ogledom je sledil zaključni del s težko pričakovano podelitvijo priznanj, še prej pa so otroci in njihovi mentorji prisluhnili pozdravnim nagovo- rom. Predsednica ZPMS, Darja Groznik, je pohvalila dela osnovnošolcev in poudarila pomen njihovega raziskovanja: »Letos so mladi zgodovinarji raziskovali aktualno temo in pripravili izjemne raziskovalne naloge. Prav je, da otroci begunsko krizo razumejo skozi zgodovinske dogodke.« Nad raziskovalnimi prispevki otrok je bil navdušen tudi župan občine Vrhnika, Stojan Jakin: »Veseli me, da so se današnjega dogodka otroci in njihovi učitelji udeležili v tolikšnem številu in da so mladi navdušenci nad zgodovino ustvarili tako kakovostne izdelke.« V imenu razstavišča Moja Ljubljanica je obiskovalce pozdravila Ksenija Mulej, ki je sodelovanje z ZPMS opisala kot smiselno in pomembno: »V povezovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije in z njihovim projektom Mladi raziskoval- ci zgodovine vidimo izjemno priložnost, saj (predvsem) mladim želimo čim bolj nazorno prikazati in jih poučiti o tem, kaj dediščina je, kako jo prepoznati v okolju in na kakšen način jo ohranjati tudi za bodoče generacije. Cilji razstave Moja Ljubljanica se prepletajo in dopolnjujejo s cilji njihovih raziskovalnih nalog, zato smo se projektu z veseljem pridružili. Veseli nas, da je njihova zaključna prireditev potekala ravno pri nas.« Direktorica Cankarjeve knjižnice Vrhnika, Sonja Zakelj, je prav tako pozdravila idejo sodelovanja z ZPMS, otrokom pa namenila nekaj spodbudnih besed: »Veseli me, da je ZPMS za letošnje 49. srečanje mladih zgodovinarjev izbrala Cankarjevo Vrhniko. Slovenski pregovor pravi, da kdor ne ve, od kje prihaja, ne more vedeti, kam gre. Zato smo v stavbi z ohranje- no dediščino Industrije usnja Vrhnika in spomina na Ivana Cankarja še posebej veseli mladih zgodovinarjev. Ivan Cankar je nekoč zapisal: »Vsaka mladost je polna sreče in radosti, sijajnega sonca in prešernega smeha. Vsaka Mladost.« Mladim zgodovinarjem želim srečno in uspešno.« Nagovorom je sledila podelitev priznanj za najboljša raziskovalna dela, ki jih je, sku- paj s predsednico Komisije za delo zgodovinskih krožkov, dr. Moniko Kokalj Kočevar, podelila predsednica ZPMS, Darja Groznik. Za popestritev programa pa je poskrbel Aleksandar Raja-kovic z izseki iz znane mono-komedije Čefurji raus!, ki je mladostnike napotila k premisleku, hkrati pa poskrbela za sprostitev, smeh in dobro voljo. (nč, foto: Rok Dolenc) Dan odprtih vrat kompostarne Rosa Vrhnika, 9. maj - Kompostarna Rosa (Roks recikliranje), ki je prisotno na trgu že dve desetletji, je za obiskovalce pripravila dan odprtih vrat. Občani so si lahko ogledali predelavo bio odpadkov v kompost, se seznanili s tehnologijo, pogovorili z vodstvom kompostarne ter se za nameček okrepčali z golažem ali pivom, na izhodu pa jih je čakalo tudi darilo. Kot je dejal direktor Matjaž Rus, je dan odprtih vrat njihova tradicija. »Letos posebej izpostavljamo dva nova stroja, in sicer stroj za presejanje, ki je nadomestil tehnološko slabšega predhodnika in pa zračni ločevalnik, s katerim iz odpadkov izločamo plastične vrečke. Ponekod namreč občani še vedno ne ločujejo natančno in v zelene kante oddajajo gospodinjske odpadke v vrečkah, kar je narobe. Na novo smo zgradili tudi ploščad in del ograje ter vzpostavili video in nočni nadzor.« Kot je še dejal sogovornik, ne skrivajo ničesar, zato enkrat letno organizirajo dan odprtih vrat. »Slišati je bilo, da pri nas kompostiramo mulj od Kemisa. To je laž. Kompostiramo samo zeleni del in gospodinjske odpadke, za kaj drugega nimamo ustreznih dovoljenj. Torej nobenih nevarnih snovi.« Sogovornik je še dejal, da so imeli v nedeljo 6. maja samovžig, ki pa so ga gasilci zelo hitro pogasili. »Ker so v modi visoke grede, je zelo veliko povpraševanja po najbolj kvalitetnem kompostu. Zato bi se radi osredotočili v njegovo pridelavo ter posledično zmanjšali vhodne količine surovin.« Kot je še dejal Rus, je njegova tiha želja, da bi v luči tega postali butična kompo-starna. Gašper Tominc, foto: GT N (IS Občina Vrhnika 28. maj 2018* 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 130 let Olepševalnega društva, zdaj Turističnega društva Blagajana Star maln, nadaljevanje Vabilo V aprilski številki Našega časopisa ste lahko prebrali o zgodovini Starega malna za nekaj stoletij nazaj, vse do Valvasorja, o Cankarjevem zapisu v knjigi Nina in urejanju poti ter njihovem označevanju in o nakupu zemljišča. Olepševalno društvo Vrhnika, ki je širilo svojo dejavnost, je leta 1931 v Starem malnu, na Jelovcu, Lintvernu in ob Beli posadilo 2000 čebulic narcis z željo, da bi se udomačile tudi na Vrhniškem. Društvo je želelo zgraditi javno kopališče, smučarsko skakalnico na Strmci ter razgledni stolp in kočo na Planini. Leta 1934 jim je uspelo postaviti razgledni stolp in malo kasneje kočo na Planini. Pri Lintvernu so leta 1937 postavili klopi in mizo za izletnike. Leta 1938 je Gospodarski odbor društvu podaril barako, ki je bila na Jelovcu v času gradnje vodovoda. Barako so postavili v Starem malnu, uredili okolico in postavili klopi. Zgradili so višji jez in poglobili strugo. Ko so leta 1938 od Lori Jelovšek dokupili zemljišče, ki je segalo do jezz, so dogradili kopališče Vabilo in studenček s pitno vodo. Dve leti kasneje so spet razpravljali o novem, večjem kopališču, načrte zanj je izdelal inž. Korba, žal pa je bil to prevelik finančni zalogaj, zato se izvedbe niso lotili. Potem je prišla vojna, ki je uničila večino imetja Olepševalnega društva. Po Mussolinijevem dekretu o priključitvi Ljubljanske pokrajine k Italiji so bila ukinjena vsa društva. Olepševalno društvo se je umaknilo v ilegalo. Ponovno so se sestali 24. oktobra 1945. leta. Sklenili so, da bodo popolnoma preuredili Vrhniko tako v kulturnem kot tudi v tuj-sko-prometnem vidiku. Po odprtju stolpa na Planini, leta 1955, je Olepševalno društvo, ki je spreminjalo imena in se tega leta preimenovalo v Turistično društvo Vrhnika, vse svoje moči usmerilo v ureditev Starega malna. Dokupilo je še PGD Ligojna Vas v soboto, 9. 6. 2018, vabi na GASILSKO VESELICO »NOČ ZA GASILSKIM DOMOM LIGOJNA«. Druženje se bo ob 19. uri začelo z animacijo za otroke, ob 20. uri pa nadaljevalo s skupino Calypso. Za hrano in pijačo bomo poskrbele domače gasilke in gasilci. Pridružite se nam, super se bomo imeli. Vabljeni! PGD LIGOJNA 15 arov zemljišča od Janeza Stanta z Vrhnike in v letih od 1957 do 1958 dokončalo izgradnjo koče, uredilo kopališče, leta 1960 pa je zgradilo še klet, cementni zid okrog kopališča ter postavilo mize in klopi. V tem času je Turistične zveze Slovenije Vrhniko prepoznala kot turistični kraj. Na razstavnih panojih ob 120-letnici delovanja Olepševalnega društva, zdaj Turističnega društva Blagajana, je zapisano: »Zaradi predvidenega zajetja vode v bližini Starega malna je društvo razmišljalo, da bi demontirali in prestavili kočo iz Starega malna v Mo-čilnik ali Retovje. Toda zajetju vode se je odločno zoperstavil Ljubljanski regionalni Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine in s tem preprečil zajetje Lintverna, ki je prvorazreden naravni spomenik.« Turistično društvo je leta 1974 s pomočjo vrhniških tabornikov ponovno začelo oživljati Star maln. 1. maja 1987 je društvo prvič organiziralo prvomajsko srečanje v Starem malnu, leta 1988 je v Star maln pripeljalo elektriko. Leta 1993 je obnovilo mlinsko kolo, postavilo je informativne table in kažipote. V prazničnem letu 2008, ob 120. obletnici delovanja, je Turistično društvo Blagajana prvič organiziralo srečanje priseljenih občanov z domačini, poimenovano Tu smo doma. Kočo Star maln je društvo v zadnjem obdobju, vse do 30. aprila 2016, dajalo v najem, s 1. 5. 2016 pa je registriralo prostovoljstvo. Od tedaj s kočo Star maln upravlja samo. Leta 2011 je nastala Strategija razvoja Starega malna, leta 2012 pa še Idejni elaborat. Oba dokumenta najdete na spletni strani www.blagajana.si. 1. maja 2016 je po dolgem premoru TD Blagajana organiziralo prireditev Živel. 1. maj, ki od takrat naprej traja kar dva dni. Tako tudi letos, ko obeležuje 130 let delovanja društva. 1. in 2. maja 2018 je društvo s svojo ekipo Star maln poskrbelo za vedro razpoloženje s »hišnim« Ansamblom Presenečenje, z razstavljenimi zverinicami Igorja Pavlovčiča, obiskovalcem ponudilo obisk Doživljajskega razstavišča Moja Ljubljanica, jih razvajalo z okusno hrano, s koktajli, palačinkami ... Prvim stotim obiskovalcem je razdelilo nageljne. V sredo, 2. maja, so se v Star maln iz Močilnika preselili bralci Cankarjevih besedil. To je bilo že šestinosemdeseto branje. Za pomoč pri izvedbi prireditve Živel 1. maj se zahvaljujemo Občini Vrhnika, ZIC Vrhnika, KS Vrhnika - Vas, podjetju Šampinjoni Smuk, ZŠAM, predvsem pa prostovoljcem in ekipi Star maln. Predsednica TD Blagajana Mirjam Suhadolnik Star maln in Turistično društvo Blagajana smo na pobudo novinarja Milana Trobiča predstavili v Nedeljski reportaži 13. maja 2018. Na spletu jo lahko poslušate in si ogledate predstavitev na povezavi www.radioprvi.si, Nedeljska reportaža Star maln. 11. srečanje priseljenih občanov z domačini TU SMO DOMA Srečanje bo v nedeljo, 17. junija 2018, v Starem malnu od 12. ure naprej. Turistično društvo Blagajana Vrhnika pripravlja že 11. srečanje priseljenih občanov z domačini, ki smo ga poimenovali Tu smo doma. Na prireditev vabimo društva, organizacije in posameznike, da predstavite svojo dejavnost. Pripravili bomo ustvarjalne delavnice za najmlajše, zabavna in športna tekmovanja, pekli bomo palačinke, zadišalo bo po domačem pecivu ... Kar dve glasbeni skupini bosta popestrili ta dan v Starem malnu: »hišni Ansambel« Presenečenje in Country band Šlajn, ki ga sestavljajo fantje iz domačih in sosednjih logov. Program tega dne je nikoli zaključena zgodba. Dobrodošli ste vsi, ki želite predstaviti svojo ljubiteljsko ali profesionalno dejavnost. Ohranjamo prvotni namen prireditve: spoznavanje, druženje in predstavitev svojega kraja prijateljem in najbližjim, spoznati sokrajane, pokazati tistim, ki so nam blizu, kraj kjer živimo. Skupaj bomo odkrivali zanimivosti in preživeli lep dan v sproščenem vzdušju in naravnem okolju. Veseli bomo, če boste ta dan z nami! />/c Prelepa knjiga Jožeta Rodeta, polna zgodovinskih opisov ter slik Vrhnike. Na prodaj v TIC-u na Vrhniki. Pisatelj, dramaturg, urednik in dramatik Jože Rode je v letošnjem letu prejel najvišje priznanje- naziv častnega občana Vrhnike. Europ.Ride se vrača na Vrhniko TD Blagajana je v letu 2016 v Starem malnu uspešno gostilo karavano dvestotih mladih Francozov, ki so se s svojimi Peugeot 205 namenili prepotovati 21 evropskih držav, in so izrazili željo, da bi se ponovno vrnili na Vrhniko. Letos se bo karavana Europe.Ride, ki bo štela 800 udeležencev v 250 avtomobilih Peugeot 205, ustavila na Vrhniki 1. avgusta. Tako bo tudi v tem letu TD Blagajana, tokrat ob pomoči Občine Vrhnika, Zavoda Ivana Can- karja, Lions cluba, ZŠAM Vrhnika, gasilcev ter še nekaterih društev in podjetij organizirala njihov postanek v Sloveniji. Upamo in želimo, da bi se nam pridružili tudi izvajalci kulturnega pro- grama in tudi na tak način domači kraj približali tujim gostom. Pobude sprejemamo na naslov: drustvo.blagajana@gmail.com. Nataša Gočen N (IS Občina Vrhnika 28. maj 2018* 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vabljeni na bojevniške tabore Šole Hosta Robidišče Najmlajši spoznavali evropske države Bojevniška šola HOSTA je šola za nego zdravih mišljenjskih in vedenjskih navad, ki izvirajo iz razumevanja zakonov življenja in razumevanja človekove potrebe po pristnejšem odnosu do sebe, drugih in narave. Današnji način življenja se zelo razlikuje od prvobitne človekove narave in zanemarja vzgojo in nego vrlin, ki otroka oblikujejo v samostojno raz-mišljujočega človeka, ki pozna samega sebe in zna vzpostaviti zdrav odnos in mero do vsega. Daljše bivanje v neokrnjeni naravi in ritem, razbremenjen vsakodnevne rutine, v otroku prebudi nove razsežnosti doživljanja samega sebe. Cilj bojevniškega pouka je prebuditev samoniklosti in enkratnosti, s katero je obdarjen vsak otrok, jo izluščiti iz balasta nepotrebnega znanja, ki otroka dela odvisnega in nemirnega, ga seznaniti z osnovnimi odlikami bojevnika, kot so svoboda, ustvarjalnost, sposobnost samostojnega presojanja, sodelovanje in pridnost, navdih za življenju koristna dela in številne druge vrednote in znanje, ki osvobajajo odvisnosti od hrane, tehnologije, nasilja in drugih nezdravih družbeno vsiljenih potreb. Program naFacebook strani Gozdno učilišče Hosta. Dodatno: Otroci bodo preveč zaposleni, da bi lahko pomislili na igre s telefonom, ipadom in drugimi tehnološkimi igračami, zato naj jih ne jemljejo s seboj. Starši lahko komunicirajo z otroci preko skrbnice le v nujnih primerih, sicer pa je zaželena popolna predaja trenutnemu dogajanju. Če ima otrok kakšne posebne potrebe glede prehrane, alergije ipd., je treba povedati vnaprej in prilagoditi njegov jedilnik. Prehrana: Kmetija ima svojo sezonsko zelenjavo in otroci jo bodo sami negovali, nabirali in pripravljali. Hrano bomo enkrat ali dvakrat na dan pripravljali na odprtem ognju. Tako bodo na jedilniku domača zelenjava, domač krompir na žerjavici, domač kruh, domači ovčji jogurt, skuta in sir, sezonsko sadje, domače sadne sladice, domači sladoledi iz jagodičevja, ki ga bodo prav tako otroci lahko nabrali in pripravili sami, na ognju bomo kuhali jedi na žlico in pekli pečenine. Večino tega lahko otroci pripravijo sami, pekli bomo palačinke z domačo marmelado, kuhali jajca v žerjavici, pekli krompir v žerjavici, koruzo, bučke, vse iz lokalne pridelave ipd. PON., 23. julij, do SOB., 28. julij 2018, šest dni PON., 13. avgust, do SOB., 18. avgust 2018, šest dni Lokacija: Robidišče nad Nadižo, Breginj, Kobarid Starost: od 7 do 14 let (osnovnošolci) Spanje: mongolska jurta s skupnimi ležišči ali samostojni šotorčki Cena: 195 evrov (vključuje vse) INFO: 031 481 014, Marjeta O. Šumrada Vabilo SPOŠTOVANI MLADI RIBIČI IN STARŠI! Leto je naokoli in Ribiška družina Vrhnika ponovno organizira MLADINSKI RIBIŠKI TABOR pri ribiškem domu v Sinji Gorici. Tabor bo potekal od 8. 6. do 10.6. 2018. Na taboru se bodo mladi naučili spretnosti v lovljenju rib, spoznali bodo vse načine ribolova, tako v sladkih kot v slani vodi. Namenjen je tako začetnikom, kot tudi že izkušenim nadobudnežem. Tabor se izvaja pod šotori, saj je to tudi njegov namen, da naše otroke čim bolje približamo naravi. Na taboru bodo mentorji, ki bodo otrokom pokazali vse skrivnosti ribolova. Ob taboru so sanitarije in veliko igrišče. Cena, ki vključuje stroške namestitve in prehrane, znaša 45 EUR za mladinca in 55 EUR za mentorja oziroma spremljevalca (starši ali skrbniki). Zaradi zagotovitve varnosti udeležencev je določena omejitev udeležencev, in sicer največ trije mladinci na mentorja. S prijavami pohitite, saj je število prostih mest omejeno. Več informacij s prijavnico dobite na spletni strani RD Vrhnika :https://www.rdvrhnika.si/mladinski-ribiski-tabor- na-vrhniki/ Lepo pozdravljeni in ribiški pozdrav : » Dober prijem« Vabljeni! Vrhnika, 11. maj - Na asfaltni ploščadi pred OŠ Antona Martina Slomška je potekala prireditev Evropejčki. Učenci osnovnih šol z Brezovice, iz Borovnice, Bevk, vrhniške Cankarjeve in Slomškove šole ter malčki vrtca Barjanček predstavili značilnosti nekaterih evropskih držav. Tekom šolskega leta so spoznavali Finsko, Bolgarijo, Avstrijo, Portugalsko, Švedsko, Romunijo, Francijo in Nizozemsko. Države so predstavili na stojnicah, okrašenimi s plakati z značilnostmi posamezne države, s plesom in petjem, izdelki, pa tudi s kulinarično ponudbo. Projekt, ki je pretekla leta potekal na ploščadi pred Kulturnim centrom, je požel veliko zanimanja, tudi pri starših, babicah in dedkih, ki so si z zanimanjem ogledali predstavitve. Otroci so pokazali, da so polni znanja, saj ni bilo vprašanja na katerega ne bi poznali odgovora. Prireditev »Evropejčki« je na Slomškovi šoli bil prva v nizu ostalih dogodkov, ki so si sledili v tednu Cankarjevega rojstva. V ta namen so na šoli pripravili Kulturni teden, v okviru katerega so preko kulturnih dejavnosti (petje, ples, branje, gledališče, likovna dejavnosti...) častili spomin na največjega slovenskega literata. Gašper Tominc, foto: Leon Novak IN mm IZLITI. TABORI mm m (arm mm, ID OTROCI. KI K VTIMIV1. RAZRED IIM [ACHOK STRAN ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA « k®™ lili I N OŠ Občina Vrhnika 28. maj 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 PREJELI SMO Obletnica: država - Kemis - občina -občan Ne verjamem, zato ker mi ni vseeno. Pišem, da se nepozabi. Pišem kot občan, kot član CI, kot volivec, davkoplačevalec in kot proizvajalec odpadkov. Da, tudi nevarnih odpadkov. Nisem proti obratom, kot je Kemis. Sem pa proti obratom, kot je Kemis, kadar delujejo v neprimernem okolju, na neprimeren način in izključno v službi kapitala. In vse to ob izdatni podpori države. Včasih bolj ali manj odkriti. Nihče me ne bo prepričal, pa verjetno tudi drugih Vrhničanov ne, da dela Kemis v dobro ljudi. Niti socializem ni deloval v dobro ljudi, kaj šele kapitalizem. Bi Kemis deloval v dobro večine ljudi, četudi ne bi prinašal svojemu lastniku dobička? O odškodninah, okoljevarstvenem in gradbenem dovoljenju Številni občani s(m)o bolj ali manj javno izrekli, da se je požar Kemisu splačal. Bilo s(m)o deležni hude kritike s strani zagovornikov Kemisa, Gorenja in pravne države. Pa vendar - smo imeli prav? Glede na izplačano zavarovalnino za nesrečo lahko odgovorimo: ja. Poglejmo poročilo iz Financ, 12.3. 2018. »Pomemben enkratni prihodek lani je bila tudi odškodnina za zgorelo vrhniško družbo za zbiranje in predelavo odpadkov Kemis. Ta je znašal 5,35 milijona evrov, pri tem so bilepripoznane še odškodnine zaradi prenehanja pogodb - od 5,445 milijona evrov sklenjenih pogodb je odškodnin za 2,171 milijona evrov (med kratkoročnimi sredstvi ima Gorenje še terjatve do zavarovalnice za odškodnino za požar v Kemisu v višini 3,35 milijona evrov). Skupne odškodnine zaradi požara dosegajo približno deset čistih dobičkov Kemisa iz leta 2016. Tega je bilo 651 tisoč evrov - lani, do majskega požara, ko seje poslovanje družbe v bistvu ustavilo, ga je družba pridelala 110 tisoč evrov.« In tako so prostovoljni gasilci pomagali kapitalu pri zaslužku. Če ne Kemisu, Gorenju seje splačalo. Ne pozabimo, da je država solastnica v Gorenju. Teh podatkov zaenkrat ni še nihče zanikal. Ne verjamem v kapitalistično dobroto. Ne verjamem v dobroto države. Ne verjamem, da služi svojim državljanom, verjamem pa, da služi kapitalu. Kot se je izkazalo že v primeru Lafarge. Za dobrobit kapitala so bili pripravljeni lagati, spreminjati podatke, prilagajati zakone, se prilizovati na francoski ambasadi in morda še kaj, česar mi ne vemo. In seveda pritiskati na CI Ekokrog, ovirati delo aktivistov. Razumem: če pred kapitalom poklekne država (politika, da ne bo pomote), toliko lažje to stori inšpektor, uradnik, sodnik, zdravnik, župan in še kdo, ki je v službi klečeče države. Vsaka podobnost s Kemisom ni naključna. »Postavlja se tudi vprašanje, kako je Kemis več let lahko deloval brez uporabnega in okoljevarstve-nega dovoljenja (OVD). Ministrstvo za okolje mu je gradbeno dovoljenje izdalo leta 2008, uporabno leta 2011, OVD pa šele junija leta 2013, pri čemer novo gradbeno dovoljenje za podaljšano nadstre-šnico v njem ni navedeno.« Vprašanja se postavljajo in ostanejo neodgovorjena ali zamegljena. Zato ne verjamem. O alarmiranju in uporabi sirene, požarni varnosti 12.člen: »Znak za preplah oziroma neposredno nevarnost se lahko uporabi ob nevarnosti poplave, radiološki in kemični nevarnosti, večjem požaru, nevarnosti vojaškega napada ter ob drugi nevarnosti, ki neposredno ogroža življenje ali zdravje ljudi, živali, premoženje in kulturno dediščino v posameznem naselju ali na širšem poseljenem območju.« Ali ta požar ni bil dovolj velik? Na začetku gotovo ne, na koncu pa najnevarnejši v zadnjih letih. 10.člen: »Alarmiranje zaposlenih in okoliškega prebivalstva, ne glede na prejšnji odstavek, izvajajo tudi pristojne službegospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, ki v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo nevarne snovi, nafto in njene derivate ter energetske pline in opravljajo dejavnost, ki predstavlja nevar- nost za nastanek nesreče, ki lahko ogrozi okoliško prebivalstvo, in morajo zato v skladu s predpisi zgraditi alarmne naprave in jih povezati v sistem javnega alarmiranja.« Ali Kemis ne spada v to kategorijo? Ali pa bi sirene neprijetno ovirale kasnejše pometanje pod preprogo? In bilo je »veliko za pomest«. S sprožitvijo siren bi namreč priznali, daje nevarnost zelo velika - in ni nujno, da je obvladljiva. Nastala bi panika med prebivalci, skoraj zagotovo. Namesto ob požaru se je panika pojavila drugi, tretji dan; potem seje spremenila v nezadovoljstvo; celo upornost je prišla na dan. Nezadovoljstvo in strah, da ne zvemo pravih podatkov (preiskave še trajajo in bo znano v roku...), so pomagale k splošnemu nezaupanju do vsega, kar je potem storila država s svojimi inštitucijami. Zato ne verjamem in še marsikdo tudi ne. Kdaj naj se sicer sprožijo sirene, če ne takrat, ko preblizu naselja, ob stanovanjskih hišah gori kemični obrat, ki se ukvarja z zbiranjem nevarnih in strupenih odpadkov. Obstajala je možnost eksplozije in 250 gasilcev je preprečilo katastrofo. Ker je država poprej dovolila, da je kapital na račun varnosti povečal dobiček. »V Piranu so se 21.3.2013 oglasile sirene zaradi nevarnosti visokega plimovanja.« Ma ,Primorci pa tud' pretiravajo, zaradi malo slane vode je takoj panika. Na Vrhniki imamo očitno v primerjavi s Pirančani železne živce. Tudi dan po požaru seveda ni bilo sirene in tudi ne obvestila, da je megla začinjena z zdravju nenaklonjenimi dodatki iz požara. Ekipa Državnega laboratorija ELME je na pogorišču in okoli njega merila prašne delce. Niso vedeli, kaj bi drugega, ker niso vedeli, kaj je gorelo. Razumem, oni niso forenziki, ki bi iskali sledi, da bi ugotovili, kaj je gorelo in kaj je v zraku. Razen prašnih delcev seveda. Požarno varna soba skupaj z računalniško shranjenimi podatki je namreč zgorela. Očitno je bila požarno varna samo po predpisih. Nekdo je to potrdil in podpisal. Ga ni bilo, ki bi rekel: »Gorele so nevarne snovi, sproščali so se strupeni plini, z meglo seje vse vrnilo na kraj gorenja, občani ostanite doma, ker ne vemo, kaj je v zraku.« Pa bi bilo ob takem ravnanju nezaupanja in strahov mnogo manj. Morda bi se kdo jezil zaradi izgubljenega delavnika, toda občutek, da država pazi na svoje državljane, bi odtehtal nejevoljo. Naša država ne misli tako. Ima drugačno taktiko: dajmo času čas, zacelil bo vse rane in potisnil v pozabo neprijetnosti. Če se zadeva še malo zavleče, bodo prebivalci pozabili, otopeli, umrli, obupali, se odselili, skratka, dolgoročna škoda ne bo nikoli dokazana in tudi ne poplačana. Zato ne verjamem. O strokovnih mnenjih in priporočilih Dr. Toman pove: »Ideja o ustanovitvi koordinacijske skupine, ki jo vodi nekdanji vodja civilne zaščite, ni primerna. Voditi bi jo moral strokovnjak z okoljskega področja, v njej pa bi morali sodelovati strokovnjaki s področja kemije, toksikologije, zdravja, vodne problematike, ekologije voda, strupenosti in strupenostnih testov. V tej skupini, ki bo opozarjala o nevarnostih v prihodnje, takšne stroke nimamo , zato lahko vnaprej napovem, da svojega dela - čeprav jo je imenovala vlada - v strokovnem smislu ne bo mogla opraviti. Seveda ne pravim, da njeni člani na svojem področju niso veliki strokovnjaki.« Verjamem. Prav tako verjamem strokovnjakom in poročevalcem, ki so povedali, da gasilci niso bili dovolj dobro opremljeni za gašenje takega požara. Tvegali so svoje zdravje. Ogroženo je bilo življenje. Niso reševali samo Kemisa, ampak prebivalce, mesto, sebe. Prislužili so si pohvalo predsednika države, to nič ne stane, pa še selfi z njimi pa je. Poplačila uničene opreme pa ne bodo dočakali. Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa je večkrat opozorila, da ne moremo vedeti, kakšne posledice ima lahko koktejl strupov, ki so ga prejeli gasilci za njihovo zdravje (in zdravje njihovih otrok?) nekje v prihodnosti. Gasilsko opremo je plačala občina. Plačali smo jo torej občani. Nič hudega, bo pa za kaj drugega zmanjkalo. Vemo, Kemis je plačal zdravstvene preglede (sicer prepozne) gasilcem in delno poravnal nekaj stroškov za uničeno opremo. Tako se v kapitalizmu socializirajo izgube, dobiček pa ostane lastniku. Zato ne verjamem v dobre namene Kemisa. Gasilci pa tudi drugi delavci, ki so tisto noč in tudi naslednje dni delali na pogorišču z maskami, ki so dobre, kadar se žaga drva, so bili žrtvovani. Državni laboratorij, ki na pogorišču kemičnega obrata meri prasne delce v zraku, pa je ali nesposoben ali pa dela po naročilu in skuša prikriti posledice. Na koncu naj bi obveljalo, da razen zastrupljene Tojnice in nekaj kilogramov mrtvih rib ni bilo posledic. Tukaj zanemarimo gasilce, delavce Ke-misa, kriminaliste in občane. Kot so se izrazili predstavniki državnih institucij: »Voda odteče in veter odpihne. Zaupamo v samoobno-vitveno moč narave.« Tudi sam verjamem v moč narave, vedno uredi po svoje, vendar ne po človeških željah. Ali to zaupanje ostane tudi, ko narava poplavlja in se po svoje samoobnavlja? Tako je to, voda odteče, veter odpihne, vendar nezaupanje do države ostane. Kaj če imajo prav tisti, ki trdijo, da požar, kot smo ga dobili od Kemisa, nima posledic za okolje in ljudi? Dopustimo to možnost in jo spoznajmo. Več sto ton strupov v plinasti, prašni ali tekoči obliki se brez posledic razširi v okolje. Težko verjetno, ampak možno. Torej strupi nimajo posledic. Nevarne snovi niso nevarne, vsaj ne, če zgorijo. Dobro. Toda zdaj se mi zatakne pri nazivu podjetja: za ravnanje z nevarnimi odpadki. Morali bi ga spremeniti. Saj nevarnih odpadkov ni! To nam prav oni ves čas dokazujejo. Če pri Kemisu vztrajajo, da zbirajo nevarne odpadke, lahko podjetje zaprejo. Takih odpadkov ni, to so nam dokazali z eksperimentom v živo. Avtomatsko nastane samoukinitev podjetja, ki je delovalo na lažni propagandi, da so nekateri odpadki okolju in človeku nevarni. Bo šlo? Ali je prevečfantastično, da bi doumeli? Orwelovščina: Mir je vojna. Svoboda je suženjstvo. Nevarni odpadek je nenevaren. Da le na pravem mestu zgori in se nato v okolju porazgubi. Degradirano okolje, kaj je to? Zagotavljanje gospoda Nanuta, da Kemis tako ali tako deluje v degradiranem okolju... No, to pa ne bo držalo. Je prazno govorjenje in prelaganje odgovornosti na preteklost. »Degradirano okolje opredeljuje 24. člen Zakona o varstvu okolja. Vlada lahko del okolja ali posamezno območje s predpisom določi kot degradirano okolje na podlagi meritev. V Sloveniji imamo 7 degradiranih območji zaradi slabe kakovosti zunanjega zraka. ARSO na podlagi meritev pripravi poročilo, minister pa dele okolja ali posamezna območja razvrsti v razrede ali stopnje. MOP pripravlja Uredbo o stanju tal, ki bo dala podlago za določanje območij z visoko oziroma nizko stopnjo obremenjenosti, torej podlago, ki je nujna za nadaljnje določanje degradiranih okolij ter s tem povezanih sanacijskih ukrepov. Gre za podlage, ki jih v veljavnem predpisu ni, in zato doslej ni bilo mogoče pripraviti predpisov, na osnovi katerih bi se lahko začeli izvajati sanacijski ukrepi. Uredba je v javni obravnavi »požela« veliko nasprotovanj predvsem Civilnih iniciativ zato na MOP pripravljamo, na podlagi prejetih pripomb in dopolnitev, nov osnutek uredbe, ki bo predvidoma v javni obravnavi konec tega leta . « Torej, g.. Nanut, g. Jakin pa tudi drugi podporniki takega mnenja. Če upoštevamo črko zakona, vsaj toliko, kot se je Kemisovo OVD, ne moremo govoriti o Tojnicah kot o degradiranem območju, ker ni opravljenih uradnih meritev. Ali pa imate kakršenkoli skrit, a veljaven dokument o opravljenih meritvah onesnaženosti in seveda o ukrepih za odpravo posledic. Pri tem kot ukrep za odpravo posledic ni mišljen nov onesnaževalec na degradiranem območju. »... imamo ekipo, ki zna. Ena tretjina nas je zaposlenih z visokošolsko izobrazbo. In, jaz bi rekel, vam jamčim, da lahko delamo te zadeve tako, da ne bo moteče za vas.« Anton Nanut, 11.2.2016, 9. redna seja Občine Vrhnika. Kako je kaj zdaj s tem jamstvom, ga bo občina lahko unovčila? Ali pa požar ni bil mišljen kot moteč dejavnik? Ali pa jamstvo morda ni jamstvo? O vlogi civilnodružbenih gibanj Država oziroma državne inštitucije, ki delajo v korist kapitala in ne svojih državljanov, na žalost nujno potrebujejo nadzor. Sedaj prostovoljci ob svoji službi opravljamo delo, ki naj bi ga opravili zato usposobljeni in plačani državni uradniki. Civilne iniciative so potrebne. Vedno več ljudi deluje v njih, da bi lahko nadzorovali, vplivali, se zavarovali... Kapital je namreč podoben odvisniku. Odvisnik potrebuje vedno večji odmerek droge in uporabi vsa sredstva, tudi krajo in laž, da dobi svoj odmerek. Enako deluje tudi kapital. Neustavljivo hlasta po vedno več in več dobička, in ni pomembno, na čigav račun, s kakšnimi sredstvi. Po navadi na račun ljudi in okolja. Odvisnike je nujno treba nadzorovati in zdraviti, sicer lahko potegnejo v propad še svoje najbližje. Občani smo na zboru občanov jasno povedali, da si Kemisa ne želimo in ne predstavljamo več v svoji občini. Na izredni seji občinskega sveta 30.5. 2017 so svetniki soglasno sprejeli sklep, da Kemis na Vrhniki ni zaželen. Posledice?Kemis, kot ptič feniks, iz požara vstaja lepši, večji in bolj čvrst. Volja občanov v tem primeru ne pomeni nič. Kaj pa volja redkokdaj tako enotne politike v občinskem svetu? Tudi nič? Občutek nemoči ?Kdo smo mi?Moj glas nič ne šteje? Čigav glas pa šteje? Pomembno, da plačujem davke in preživljam prosti čas v nakupovalnih centrih. Aha, in da volim: tako je videti vse skupaj vsaj malce demokratično. Zaradi vsega tega civilnodružbenagibanja na Vrhniki in drugje niso samo »boj proti Kemisu«, ampak predvsem proti državi, politiki in kapitalu, ki stoji za njo, ob njej ali pa celo pred njo. V letu po požaru se je spremenila zakonodaja, neopazno, brez pompa. Zelo kratek povzetek sprememb bi bil takle: MOP (ARSO) ne bo več izdajalo okoljevarstvenih soglasij h gradnjam, ampak samo mnenja, ki pa niso obvezujoča in nanje niso mogoče pritožbe. Eleganten izmik pred odgovornostjo. Vse drugo delo bo prešlo na ramena upravnih enot, tudi tožbe gospodarskih družb in posameznikov. Upravne enote nimajo strokovnjakov in strokovnih služb. Na podlagi česa naj bi se odločale? Kaj bo sprememba okoljske zakonodaje prinesla okolju in ljudem, bomo izkusili z leti. Ne dvomom, da bo nekaterim, katerih glas nekaj šteje, koristila. Bo imela tako »blagodejne« učinke, kot jih je imela sprememba predpisov o požarni varnosti? Ena bolj »svetlih in daleč vidnih posledic« je bilo tudi Kemisovo lansko gorenje. Pa ne samo Kemisovo, gorelo je še marsikje. In s tem težav ni konec. Ja, vseeno je, katera stranka bi bila na oblasti, Kemis bi se zgodil vsem. Je še kdo buden? Ivan bi bil z nami, pa so mu ukradli brke in ga utopili v skodelici kave. Marko Jakopič N (IS Občina Vrhnika 28. maj 2018* 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si PREJELI SMO Spoštovani sokrajani, spoštovani svetniki! Vsi zaposleni v Kemisu še vedno obžalujemo, da se je pred enim letom zgodil nesrečen dogodek, ki je prekinil naše zgledno delovanje in sodelovanje z lokalno skupnostjo od ustanovitve naprej. Dogodka žal ne moremo zbrisati, lahko pa preverimo, kaj vse je Kemis v tem letu storil, da se tovrstna nesreča ne bi več ponovila in kako smo odgovorno sanirali posledice požara. Dejstvo je, da smo posledice požara v večjem delu sanirali. Prav tako bomo še naprej aktivno sodelovali v vseh nadaljnjih postopkih, ne le tistih, ki nam jih nalaga država, temveč tudi tistih, ki bodo omogočala čim manj konfliktno sobivanje z okolico. Pomembno se je zavedati, da bi sanacija potekala v zelo zmanjšanem obsegu, če bi po požaru izgubili okoljevarstveno dovoljenje, kar so mnogi zahtevali. Danes se žal na vseh ravneh soočamo z nezaupanjem. Nezaupanje je v rezultate meritev, ki so jih izvajale pristojne strokovne inštitucije in ki so pokazale, da požar ni povzročil onesnaženja, ki bi imelo dolgoročne posledice za ljudi in okolje. So pa meritve pokazale na bremena iz preteklosti, ki onesnažujejo Tojnico in zemljo širšega industrijskega območja neprimerno bolj kot Kemis. Nezaupanje je v delo pristojnega ministrstva, ARSO, v delo inšpekcijskih služb, ker Kemisa niso izgnale z Vrhnike. Nezaupanj jem v Kemisove postopke sanacije in izboljšave požarne varnosti in nezaupanje v naše pobude, da se začnemo skupaj pogovarjati, kako naprej. V Kemisu se sprašujemo, ali res ni mogoče za začetek vzpostaviti vsaj racionalnega dialoga in presekati z namernim širjenjem neresnic o Ke-misu in posledicah požara. Razumemo strah in nezaupanje. Vemo pa tudi, da bi bil le-ta mnogo manjši, če bi vsi skupaj sprejeli nesporna dejstva. Danes je nezaupanje v celoti usmerjeno v Kemis. V kaj bo jutri? Zavedamo se, da na svojem dvorišču nihče ne želi objekta, ki ravna z nevarnimi odpadki. Vsi si želimo živeti v neokrnjeni naravi, toda dejstvo je, da se prav vsi v svojem vsakdanjem življenju srečujemo z nevarnimi odpadki, ne da bi se tega sploh zavedali, in da moramo poskrbeti za njihovo ustrezno odstranjevanje. Tudi to je okoljska odgovornost, na katero se vsi radi sklicujemo. Potrebujemo objekte za ravnanje z odpadki, ki pa so vedno na dvorišču nekoga, zato je tako pomemben racionalen dogovor o sobivanju, pod kakšnimi pogoji in kako naj tak objekt deluje. Območje, na katerem deluje Kemis, je že desetletja okoljsko degradirano in zato ni stanovanjsko. Meritve jasno kažejo, da naša prisotnost degradiranosti ni povečala. Kemis je po požaru iz skladišča odstranil več kot 95 % odpadkov, ki so bili na zalogi v času nesreče. V tujino smo prepeljali več kot 1.400 ton trdnih odpadkov in več kot 2.000 ton tekočih. Izvedli smo prvo fazo sanacije Tojnice, ki jo je stroka ocenila kot ustrezno, in na prosto oko je vidno, da seje življenje vrnilo v Tojnico. Smo v fazi priprave druge faze sanacije Tojnice in izvajanja monitoringa. Sanirali smo del objekta, ki je bil po požaru najmanj poškodovan. Med samo sanacijo smo imeli ves čas oglede inšpekcijskih služb, ki niso ugotovile nobenih neskladij našega ravnanja z zakonodajo. V tem času smo naročili revizijo vseh dokumentov s področja požarne varnosti in na podlagi revizije uvedli vrsto tehničnih, organizacijskih in kadrovskih ukrepov, ki bodo zagotavljali večjo in učinkovitejšo požarno varnost. In kar je najpomembnejše, ves čas smo se trudili informirati vse zainteresirane o vseh vsebinah, ki so se nanašale na delovanje Kemisa pred požarom, med mnjim in po njem. Na vsa prispela vprašanja in pobude smo odgovorili v najkrajšem mogočem času. Predstavnikom bližnjih krajevnih skupnosti nismo ponujali pogovora za zaprtimi vrati. Ponujali smo in še vedno ponujamo odprte in transparentne postopke sodelovanja v posvetovalnih skupinah, ki bi spremljale naše postopke sanacije, izboljšave požarne varnosti in vodile dogovore, kako naprej. Kemis je po požaru ves čas deloval odprto in transparentno, ničesar nismo prikrivali in zato tudi sedaj povemo, da je naš cilj, da do konca tega leta ponovno vzpostavimo delovanje. Odprta ostaja naša pobuda, da sodelujete z nami, da se začnemo pogovarjati na ravni argumentov, ki bodo premaknili vsaj nekatere od vrst nezaupanja, ki sem jih omenil v tem pismu. Emil Nanut, direktor Mi smo tu! Politično javnost je zajela določena vznemirjenost. Predvolilni čas je za običajnega človeka paranje živcev, bolj ko se bliža čas volitev, bolj narašča nervoza med predstavniki desnice in njihovimi simpatizerji. In v skladu s tem nekateri čedalje bolj agresivno preko raznih člankov potvarjajo znana dejstva. Seveda s pravico do svojega mišljenja ni nič narobe. Težava nastane, ko ta pravica nasilno posega v mišljenje koga drugega. Biti tiho pomeni, da se strinjaš z mnenjem tistih, ki nas skušajo razsvetliti. Če se že izpostavljam, bom to storil z vsebino, s tem, kar imam za povedati. Očitki, da od leta 1945 dalje v bivši državi nismo pridelali dovolj pšenice za samooskrbo sicer drži, toda tudi danes, ko imamo svojo državo, Slovenija ne pridela dovolj hrane za potrebe svojega prebivalstva, stopnja samooskrbe je nizka zlasti pri pridelavi sadja, zelenjave in krompirja. »V povprečju porabimo 199 kilogramov žit na prebivalca, od tega največ pšenice za prehrano. Skupaj porabimo od 800 tisoč do milijona ton žita na leto, kar je dosti več, kot ga pridelamo. Domača proizvodnja žit je v letu 2016 dosegla skoraj 640.000 ton, domača potrošnja pa skoraj 865.000 ton, zato je stopnja samooskrbe z žiti dosegla 74 %,« tako, da stanje ni dosti boljše od takrat, ko je imelo oblast ljudstvo (proletariat). Kratkoviden je včasih pogled tistih, ki še vedno mislijo, da so nas osvobodili Sovjeti. Kdor to verjame, naj pač verjame, če bodo dovolj dolgo ponavljali, bo to morda čez sto let resnica. Pomembno je vedeti, da je Narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije (od 1. marca 1945 Jugoslovanska armada) do jeseni 1944 narasla na 12. korpusov in nekaj samostojnih divizij in brigad, tako da je imela skupaj 39. divizij z okoli 350.000 borci. Do jeseni 1944 se je bojevala brez kakršne koli operativne zveze z zavezniškimi silami, oddaljena od njih nekaj tisoč kilometrov, globoko v sovražnikovem zaledju in je vezala nase znatne nemške, italijanske, bolgarske in madžarske enote pa tudi domače izdajalce. Zato si je pridobila velik ugled pri zaveznikih, ki so ji sicer od leta 1943 gmotno pomagali, vendar je večino bremena nosilo jugoslovansko ljudstvo. Doslej je veljalo, da je v Sloveniji partizanska stran sicer zadržano priznavala krivdo za medvojno in povojno dogajanje, s poražene strani, tiste, ki je podpirala okupatorje in se borila proti partizanom, pa iskrenih izjav o krivdi praviloma ni bilo slišati. Jaz pa sprašujem vse tiste, ki govorijo o likvidatorjih in povojnih grobiščih: kaj pa je z zločini Črne roke, z zločini, storjenimi v hrvaškem Jasenovcu nad slovenskimi duhovniki, umorjenimi partizani na Sv. Urhu, obešenimi domoljubi na Frankolovem in ustreljenimi talci v celjskem Starem piskru, v Begunjah, v Mariboru, na Rabu, da ne naštevam koncentracijskih taborišč po Evropi, kjer je umiralo na tisoče nedolžnih Slovencev, pa z zverinskimi mučenji ujetih ranjenih partizanov s strani domobrancev, ustašev in četnikov? Ko se je pojavila ideja, da se bo Slovenija osamosvojila, se mi je zdela krasna. Zdaj, ko v rokah držim rdečo zvezdo, pomeni, da v rokah držim tisto, kar je bilo v Jugoslaviji odličnega, žlahtnega, naprednega. Tega je bilo kar nekaj. Uvedena je bila volilna pravica za ženske, pravice zunajzakonskih otrok so se izenačile s pravicami zakonskih, obstajala je socialna varnost, šolstvo je bilo brezplačno itn. V Jugoslaviji je bila razlaščena cerkev. V tistem času je bila cerkev mariborskega škofa Vekosla-va Grmiča duhovno razvita, napredna, Grmič je odpovedal pokorščino Vatikanu, bil je revolucionar, inovator, prvi, ki je povedal, da je Katoliška cerkev odgovorna za kolaboracijo in tudi za poboj domobrancev. V juniju 1945 je generalni vikar postal Anton Vovk, ki se je moral spopadati z upravičenimi očitki, da jeCerkev, vsaj ljubljanska škofija, v drugi svetovni vojni pomagala okupatorju. Mesec pozneje je z delegacijo obiskal Borisa Kidriča, tedanjega predsednika nove vlade, in mu izročil spomenico, v kateri mu je obljubil sodelovanje z oblastjo. Kar je bilo seveda logično, Cerkev načeloma zagovarja pokornost od boga postavljenih oblasti, pa katerakoli je že to bila. Tako je Vovk za novo leto 1946 napisal posebno pismo duhovnikom ljubljanske škofije, v katerem je predstavil svoj pogled na medvojno dogajanje, na vpletanje Cerkve v politiko in na krivdo, ki jo je zagrešila ta ustanova. Saj naj bi pismo dokazovalo, da je Cerkev med drugo svetovno vojno podprla napačno stran. To pismo je velikega pomena za naše zgodovinopisje, ne vem sicer, zakaj je prišlo v javnost tako pozno. Pismo je bilo odkrito in predstavljeno javnosti v začetku leta 2008. Vsi so vedeli, kaj delajo okupatorji v Sloveniji in kaj pomeni z njimi sodelovati. Vedeli so, da gre za genocid, da je namen iztrebiti slovenstvo. A so stopili na stran okupatorja in kdor je pač pristal na to, da bo šel v domobranske vrste, je pristal na to, da bo imel redno prehrano, da bo imel nepremočljive škornje, da bo imel uporabno orožje in da jih bo veliko skupaj. A tudi na genocid. Čeprav mislim, da jih sploh ne peče to zaničevanje naroda, ampak zaničevanje okupatorja samega. Ker okupator jih ni imel za sodelavce, ampak jih je imel za služinčad. To svojo napako so plačali na hud način. Me je pa pretreslo, ko so se po letu 1990 začeli vračati v Slovenijo. Namesto da bi prišli sklonjenih glav, so začeli pljuvati po partizanstvu. Vsak sistem sloni na slinarjih. Nekateri so iskreno zaljubljeni v tega, ki se mu slinijo, nekateri pa so preračunljivi. Vedno se je treba paziti ljudi, ki se prilizujejo. Kako naj verjamemo ljudem, ki so prej slepo verjeli v nezmotljivost komunizma, zdaj pa slepo verjamejo v nezmotljivost antikomuniz-ma?S podžiganjem antikomunizma skušajo ljudi odvrniti od ideje socialne države. Bivši komunist gre v svoji streznitvi, v svojem spreobračanju v antikomunista skozi več ritualnih, povsem predvidljivih faz. In takim ljudem naj zaupamo upravljanje države. Jaz pač ne verujem, mi pa ne pade v glavo žaliti ljudi, ki so verni. Kar pa ne pomeni hkrati, da se mi ne zdi neumno, ko danes nekateri verniki govorijo, da so bili v prejšnjem režimu preganjani, kako so se morali skrivati. Sem toliko star, da se zelo dobro spomnim, kako je bilo. Seveda pa je res, da kdor je hodil v cerkev ali pa javno izražal vero, ni mogel stopiti v partijo. Kdor je zaslepljen s sovraštvom, kdor je naščuvan, mu ne morem pomagati. Zbor Pinka To-mažiča poje: »Če so že vzeli nam svobodo, nam pesmi ne morejo vzet, če več zatirali nas bodo, več bomo morali pet! Mi smo tu!»In pojemo. In jaz pojem. Lado Horvat Opomba uredništva S tem prispevkom zaključujemo polemiko o domobrancih in partizanih. Hvala za razumevanje. Gašper Tominc, urednik Pojdiva na volitve V enem izmed prijetnih lokalov v občini, je bil običajen petkov večer, ko se ekipa moških zbere ob pivu in svoji debati. Tema pride sama od sebe, aktualna, dnevna, kot takrat in Nejc začne kritizirati odstopljeno vlado in politiko. Pridruži se mu Jaka, vedno bolj zagreta sta bruhala ogenj čez aktualno neoperativno koalicijo. Družba je pritrjevala kritiki ob srebanju piva, ničemur ni bilo moč oporekati, a tudi v debato se ni dalo vključiti. Nejc in Jaka sta bila vse bolj ognjevita, jezo in nezadovoljstvo pa sta sevala, kot bi jima Cerarjev odstop odprl vse ventile. Ko je Simonu vendarle uspelo opisano stanje zmotiti z vprašanjem, »Ej, vidva fanta, pa sta bila na zadnjih volitvah?« pa je sledil že prepogosto slišan odgovor: »Ah kje pa,« pravi Nejc, »jaz ne volim že več kot deset let!« »Zakaj pa, če je vse isto! Mene na volitvah niso videli in me tudi ne bodo!« pritrdi Jaka, ko se Simon ne da in vztraja »Potem pa bodita tiho! Če nista šla volit, potem tudi ne kritizirajta!« Nastala je kar malo mučna tišina, ki je na svoj zgovoren način pritrjevala ugotovitvi, da je res tako. Pošteno je odrekati se pravici do nezadovoljstva, če zavedno nisi oddal svojega glasu. Po kratkem tihem razmisleku, smo si priznali, da ne živimo tako dobro in brezskrbno, kot smo si želeli. Le v zdravstvu, smo se spomnili, kar 500.000 pacientov čaka dlje od leta in pol na ki- rurško obravnavo. Ugotovili smo, da navidezno zadovoljujoče stanje izhaja predvsem iz preteklih zalog, medtem pa perspektive, navdušenja, denarja za jutrišnji razvoj in kruh pa ni. Nejc in Jaka nista apatična, lahko sta ujetnika neinformiranega volivca, zagotovo pa sta ena izmed mnogih nezadovoljnih državljanov. Ne čakajte revolucije, pojdite na volišče. Vaš glas je pomemben. GibanjeSkupajNaprej Tomaž Sojer Vajeništvo! Vajeništvo je zame enako pomembno kot obvezno služenje vojaškega roka. Spominjam se ga kot zelo učinkovit vzgojno-izobraževalni poseg družbe v mladega človeka. Je nekakšna prva stopnja izobraževanja v poklic na pretežno praktičen način pod mentorstvom neposrednega poklicnega mojstra. Pred petdesetimi leti, ko je bilo pri nas kar razvejano vajeništvo v poklicih, kot so avtomehanika, krojaštvo, šiviljstvo, zidarstvo,pleskarstvo, kro-vstvo itn., je izobraževanje trajalo različno, dve ali tri leta, odvisno od težavnostne stopnje poklica. Na primer: šolanje za poklic avtomehanika je trajalo tri leta. Od tega je bilo tri mesece teorije v strokovnem centru poklicnih šol v Ljubljani, kjer so se teoretično izobraževali vsi profili poklicev, preostalih devet mesecev je bilo delo v delavnici pod mentorstvom mojstra. Spominjam se, da so učitelji obiskovali svoje učence v delavnicah in preverjali, ali vajencem zagotavljajo pravo mero praktičnega pouka oziroma, da jih ne izkoriščajo za »umazana dela«. Tudi učitelji so v glavnem izhajali iz vajeniških vrst. Vajenec je moral voditi vajeniški dnevnik, k i ga je tedensko pregledal mojster, ga ocenil in napisal pripombe. Vajeništvo je bil tudi pokazatelj gospodarskega vzdušja v družbi. Zanimanje za določen poklic je bilo pokazatelj gospodarskega trenda. Če mojster ni imel vajenca, je pomenilo, da mu gre slabo. No, kakorkoli, vajenec je moral preizkusiti tudi programe, ki niso bili nikjer napisani kot obveznost učnega načrta. To je bilo pometanje, pospravljanje, starejši so jih poslali po »avgenmas, štrom, vaservago« in jih potem pošiljali nazaj, ker so prinesli ali celo s samokolnico pripeljali težke predmete ali v polivinalste vrečke napihnjen zrak. Ja, tudi to je bilo izobraževanje. Vajenec nikdar ni končal dela pred mojstrom.Vajenec je za svoje delo dobil tudi plačilo, tudi« tringelt«, napitnino, da je lahko v nedeljo šel s prijatelji v kino ali na veselico, tudi na randi, kot se je takrat preveč učeno reklo »plavšanju«. Ko je končal z vajeniško dobo, je moral opraviti vajeniški izpit, ki je bil sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. Teoretičen del je opravljal pred komisijo v izobraževalnem centru, praktičen pa v delavnici, ki ga je določila šola; trajal je več dni. Nemalokrat se je zgodilo, da je kandidat slabo opravil teoretičen del izpita, praktičnega pa z odliko. Če bi opravili anketo, koliko uspešnih poslovnežev, direktorjev, doktorjev znanosti, tudi dekanov fakultet npr. strojne usmeritve je prišlo iz vajeniških vrst, bi bili presenečeni. Mogoče je prav ne vajeništvo vzrok sedaj v gradbeništvu, da je toliko aneksov na aneks pri sanacijskih gradnjah vrtcev, zdravstvenih domov, šol in da nadzorniki na gradbiščih zaradi nestrokovnosti in neznanja padajo skozi streho in si polomijo rebra. Take zadeve se v glavnem dogajajo na hitrih in nepremišljenih projektih, ki jih financira država ali občina, izmišljujejo pasi jih politiki in na koncu se ugotovi, da gradi čisto tretji od tistega, ki je podpisal pogodbo (podizva-jalci, ki so cenejši). V času vajeništva seje veliko mladih po osnovni šoli napačno odločilo za poklic in kot dijaki niso bili uspešni. Prav tu jim je vajeništvo priskočilo na pomoč kot razmislek ali celo kot zrelostni izpit. Nekatere »gimnazijke« so postale odlične šivilje, slaščičarke, frizerke... Pozdravljam ponovno uvajanje vajeništva, verjetno sedaj primernejše zdajšnjemu času in zdajšnjim poklicem. Vid Drašček, Vrhnika N (IS Občina Vrhnika 28. maj 2018* 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Deveta Salamijada na Drenovem Griču Slovenski narod je znan po dobrotah, ki jih prideluje z ljubeznijo in veliko strastjo. Pravi specialisti smo pri izdelavi domačih mesnih dobrot, kot so: želodci, šunke, suhe klobase, še posebno pa so znane domače salame. Pri predelavi mesa je potrebno veliko znanja; tako pri pripravi same pravilne mešanice mesa in začimb, mletja mesa in v nadaljevanju sušenja mesnin. Vsak izdelovalec skriva svoj zmagovalni recept za okusno salamo, ki da zadovoljstvo izdelovalcu, ki je vložil vse znanje in izkušnje za dober izdelek. Da pa je konkurenca dobrih izdelovalcev salam tudi pri nas velika, dokazujejo na Drenovem Griču. Tudi letos so na Papeževem griču, Pr Kazinc, v soboto, 5. maja 2018, priredili deveto Salamijado. Andrej Gutnik z ženo Darjo na svojem domu vsako leto gostita izdelovalce salam od blizu in daleč. Tako je letos v konkurenci za najboljšo salamo sodelovalo 22 mojstrov teh dobrot. Tekmovalci so prišli z Brezij, horjulske doline, dolenjske- ga Šentruperta ter seveda z vrhniške občine. Predsednik komisije, Janez Podboj, je z vso resnostjo in s tančico skrivnosti skrbno označil vse salame s številkami, ki so kasneje romale v klet na ocenjevanje. Komisijo so sestavljali: Milan Velkavrh, Tone Povše in Bojan Smuk. Člani komisije so vsako salamo najprej strokovno pregledali in na podlagi ocenjevanega lista podali oceno. Končna je bila sestavljena iz zunanjega videza izdelka, sestave in barve prereza ter teksture, na koncu pa je sledilo tudi okušanje. Napetost med tekmovalci in domačini se je Pr' Kazinc večala iz minute v minuto. Vsi smo nestrpno čakali na rezultate, še posebno tekmovalci. V tem času sta Andrej in Darja z ekipo domačinov poskrbela, da usta niso bila lačna in žejna. Za slasten pasulj sta poskrbela Tone Mihevc in Dane Nartnik. Prijetno je dišalo tudi po Smukovih šampinjonih, ki so bili začinjeni z gor- gonzolo. Dobrote so hitro šle v slast obiskovalcem. Slavnostna razglasitev najboljšega izdelovalca salame za leto 2018 je letos potekala v lepem vremenu. Predsednik komisije, Janez Podboj, je ob pomoči Andreja Gutnika razglasil, da je zmagovalec letošnje Salamijade na Papeževem griču Tone Mihevc z Drenovega Griča, na drugem mestu je bil Žiga Rus, prav tako krajan Drenovega Griča, tretje pa je zasedel Jože Lenarčič iz Sinje Gorice. Sodnike je s četrtim mestom prepričal Urban Dolinar z Brezij ter s petim mestom Janez Kogovšek iz Horjula. Tokrat je bila vrhniška konkurenca izredno huda. Na koncu so vse salame dobili v pokušino obiskovalci. Vsem darovalcem se organizator Salamijade 2018 iskreno zahvaljuje! Andreju in Darji se vsi zahvaljujemo za dobro organizacijo dogodka in že kličemo nasvidenje prihodnje leto, ko bomo ocenjevali in poskušali dobrote jubilejne, desete Salamijade. Anita in Franjo Čretnik, foto: Leon Novak lep o nam je &kupaj 9. junij 2018, OB 15. URI PRI CERKVI SV. PAVLA NA VRHNIKI Za starše, stare starše, otroke, mlade ... za vse! otroške delavnice • pogovor z zakoncema Kokalj lov na skriti zaklad • sv. maša s salezijancem Petrom Pučnikom • prijetno druženje z cc > < a N ra Brezplačne delavnice, tečaji in predavanja Večgeneracijski center Skupna točka Dejavnosti bodo sofinancirane tudi s strani RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za družino; EU, Evropski socialni sklad, Naložba v vašo prihodnost in Občine Vrhnika. V maju vam nudimo kar nekaj zanimivih delavnic oz. predavanj, sicer pa smo za obisk in izvedbo različnih aktivnosti dostopni vsak dan v delavniku, izjemoma tudi ob koncu tedna. Prav tako nudimo vsakodnevno učno pomoč, bralni kotiček in uporabo računalnika sedaj izvajamo v naših prostorih, veseli pa smo tudi vsakršnega dodatnega predloga oz. ideje. Vse naše storitve so BREZPLAČNE, vabljeni pa ste vsi - od najmlajših do najbolj zrelih. VGC Vrhnika PON- PET 8.00 - 16.00 v prostorih VGC na Cankarjevem trgu 4 (prvo nadstropje) Kontaktna oseba: koordinatorica aktivnosti Eva Ličof, e-naslovl: eva.licof@zpmmoste.net in tel: 064 259 033 Junij: ponedeljek, 4., 11., 18. 6. ob 9.00 do 12.00 - ustvarjalno druženje ob kavi (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4) torek, 6., 11., 19. in 26. 6. ob 9.00 do 12.00 - brezplačni tečaj šivanja (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4) (obvezne prijave) torek, 6., 11., 19. in 26.6. ob 18.00 do 20.00 - Dobro sem, pa ti? Brezplačni trening dobrega počutja (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4) sreda, 6., 13., 20. in 28. 6 ob 17.00 - uvodno srečanje podporne skupine za mamice; za dodatne informacije smo dosegljivi na e-naslovu naslovu ali mobi številki (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4) četrtek, 7., 14., 21. in 28. 6. ob 9.30 - Čajanka za iskalce zaposlitve (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4) četrtek ob 10.00 - brezplačna joga - Poskrbimo zase (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4) (obvezne prijave) četrtek, 3. 5, 10. 5, 17. 5, 24. 5, 31. 5 ob 12.00 - brezplačna fitnes vadba za iskalce zaposlitve (Bj Fit, Pod Hruševco 48c) petek, 1., 8., 15., 22., 29.6. ob 10.00 - Skupaj se daleč pride, na vrh Planine (dobimo se pri Štirni vsak petek dopoldne, podporno druženje in lahkotni pohod na hrib, zaželene predhodne prijave) sobota, 2., 9. in 16. 6. ob 10.00 - brezplačni tečaj tenisa za otroke (Športni park Vrhnika, teniško igrišče; obvezne prijave) Program dodatnih aktivnosti lahko spremljate na Facebook strani: VGC Skupna točka Vrhnika Projekt sofinancirata Republika Slovenija - MDDSZEM in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada. Poziv za občane! V maju in juniju Skupna točka Vrhnika in Teniški klub organizirata brezplačni tečaj tenisa za otroke. Za čim boljšo izvedbo projekta bi potrebovali nekaj teniških loparjev, zato Vas lepo prosimo, če imate doma stare ali neuporabljene teniške loparje, da jih prinesete v naš center (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4) ali pa se obrnete na Teniški klub. Za dodatne informacije smo dosegljivi na e-naslovu: eva.licof@ zpmmoste.net in tel: 064 259 033. Že vnaprej hvala vsem darovalcem in Teniškemu klubu Vrhnika za pomoč pri izvedbi projekta. N (IS Občina Vrhnika 28. maj 2018* 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Sole Libero začenja z vpisom v program šolanja Včasih enajsta šola pod mostom, dandanes želimo s šolanjem pod svobodnim soncem otrokom omogočiti, da življenje živijo in se ne le učijo o njem. Že Ivan Cankar je v svojem delu Moje življenje zapisal: »Mnogokaj sem študiral v svojem življenju, ali toliko bogate in koristne učenosti, kakor jo daje svojim učencem enajsta šola pod mostom, nisem zadobil nikjer in nikoli.« V današnjem tempu življenja otrokom primanjkuje ravno enajste šole v življenju, saj so večino časa v vodenih programih, prostega časa imajo izjemno malo. To nas je začelo skrbeti in zato smo se odločili, da ponudimo Šolanje in Doživljajske dopoldneve, kjer bodo imeli otroci več prostega časa in se bodo učili iz izkustev. Zavedamo se, da je za prihodnost naših otrok pomembno: iznajdljivost, kritično mišljenje, čim več življenjskih izkušenj ter njihov odnos do okolja, v katerem živimo. Želimo, da se otroci zavedajo, da je vse, kar potrebujejo, znotraj njih in ne le v nakupovalnih centrih in plastičnih igračah. V septembru 2018 bomo začeli izvajati programa Šolanje ter Doživljajske dopol-dneve za predšolske sončke. Če vas zanima vpis, nam pišite na info@sole-libero.si. Veliko vprašanj dobimo na temo, kako bomo poleg vsega prostega časa še vključili snov, ki jo določa kurikulum. Zato smo pripravili kratko razlago poučevanja kurikuluma preko izkušenj na način Sole Libero. V program Šolanje vpisujemo otroke, ki bodo septembra vstopili v prvi ali drugi razred. Otroci imajo status izobraževanja na domu in tako lahko v dopoldanskem času obiskujejo naš program, ki temelji na izkustvenem učenju, kjer bosta v oddelku z največ 12 učenci kar dva pedagoga. To nam daje prednost obravnave posameznika ter s tem veliko več mane- vrskega prostora za vse dodatne aktivnosti, saj bomo določeno snov, ki jo določa kurikulum, zaradi individualnega pristopa lahko hitreje utrdili, hkrati pa je naš program sestavljen tako, da se učimo izkustveno. »Sedeči-klasični« del večinoma poteka ob utrjevanju in zapisovanju usvojenega znanja, vsega drugega pa se lahko učimo izkustveno, medtem, ko življenje živimo in se ne le učimo o njem. Hkrati šolarje v Sole Libero učimo aktivnega sooblikovanja učnega procesa, spodbujamo radovednost in otroke dolgoročno usmerjamo v samovodeno učenje, ki je izjemnega pomena za vse življenje. Kritično mišljenje in odprtost otrok v razmišljanju sta odlična popotnica za življenje. Z obdelavo vrta in vsakodnevnim bivanjem v naravi bomo spoznavali okolje, kmečka in poljedelska opravila. Spremembe letnih časov bomo doživljali v naravi in z opazovanjem okolja videli in izkusili razvoj ter razmnoževanje rastlin in živali. Spoznavali bomo kraj, v katerem smo, zgodovinske osebnosti, ki so živele tod, industrijo in javne ustanove na Vrhniki. Na sprehodih bomo spoznavali cestnoprometne predpise in varno vedenje v prometu. Ločevali bomo smeti in pospravljali notranjo učilnico ter si priučili delovne navade. Z vsem tem bomo nezavedno zajeli vse cilje za naravoslovje, ki jih določa kurikulum. Vloga pedagoga je, da otroci vse, kar izkusijo, še ozavestijo in ubesedijo ter medsebojno povežejo s pogovorom ... Ko bomo hodili v trgovino po sestavine za malice, bomo morali napisati seznam in količine. Na tak način bomo lahko opravili marsikatero računsko besedilno nalogo. Kadar bomo kuhali v kuhinji in si vsakodnevno pripravljali hrano za malico, se bomo učili tudi merske enote. S plezanjem, raziskovanjem in igrami Gasilci Stare Vrhnike v prvi tretjini leta Gasilsko društvo vsako leto začne z občnim zborom, letos pa so občni zbor zaznamovale volitve in nastop novega vodstva društva. Poveljstvo društva je sestavljeno iz poveljnika Boštjana Turka, namestnika poveljnika Florjana Ogrina in treh desetarjev, ki so Matija Šneberger, Miha Majer in David Pretnar. Predsedstvo vodi predsednik Boris Remžgar, njegov namestnik pa je Matej Mole. Novo vodstvo si je postavilo visoke cilje, ki vključujejo usposabljanja operativne enote, vzdrževanje voznega parka in gasilskega doma. Med cilje spada tudi podpis po- godbe z Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije za najem prostorov v nekdanji vojašnici na Stari Vrhniki za potrebe gasilskega poligona. V zadnjih dneh aprila se je ploščad in objekt v vojašnici tudi tehnično prevzelo, tako da v maju pričakujemo tudi podpis pogodbe za najem za obdobje deset let. Začeli smo tudi s projektom za nabavo novega tehničnega vozila za leto 2020, ki bo prispevalo k boljšim tehničnim zmožnostim enote. V prostorih gasilskega doma je zaživel dobro opremljen fitnes za potrebe kondicijske priprave naše operativne enote. Prenovili smo tudi grb Gasilske enote Stara Vrhnika; sedaj je bolj sodoben in prijetnejši na pogled. V začetku leta nam je sponzor Libela, energetske in gradbene rešitve, Gašper Petkovšek, s. p., priskrbel sredstva za nakup novih delovnih oblačil. Nove obleke je prejelo 34 operativcev, ki sedaj enotno zastopajo barve našega društva. Zato bi se na tem mestu donatorju Libela, energetske in gradbene rešitve, Gašper Petkovšek, s. p., prav lepo zahvalili in nadejamo se dobrega sodelovanja tudi v prihodnje. Nabavili smo tudi orodje za vlamlja-nje v vozila in objekte, kar se je izkazalo za zelo smiseln nakup, saj smo ga preizkusili že nekaj tednov po nakupu za odpiranje osebnega vozila, v katerem je bil zaklenjen otrok. V prvi tretjini leta je Gasilska enota Stara Vrhnika posredovala na kar 23 intervencijah. Enota je posredovala ob šestih prometnih nesrečah, štirikrat je priskočila na pomoč službi NMP Vrhnika. Tehnično pomoč je nudila petkrat in posredovala je kar na osmih požarih. Da izpostavimo dva večja požara: prvi je bilna Zaplani, kjer je gorel vikend in je popolnoma pogorel. Drugi požar se je zgodil v stanovanju v četrtem nadstropju v Vrtnariji, kjer je požar povzročila otroška igra. Evakuirali smo tri otroke in eno odraslo osebo. Stanovanje je bilo zaradi ognja, dima in vročine povsem uničeno. Nismo pa pozabili tudi na izobraževanja: šest operativcev se je usposabljalo v izobraževalnem centru na Igu, trije pripravniki pa obiskujejo tečaj za operativnega gasilca in organizirali smo devet vaj, na katerih smo trenirali vpade v goreče objekte, odklepanje objektov in vozil ter posredovanje ob prometnih nesrečah. Gasilsko delo terja čedalje več prostega časa članov, ki ga namenjamo za opravljanje nalog zaščite in reševanja ter za usposabljanje. Vse občane vabimo na dan odprtih vrat, ki bo 9. 6. 2018 ob 13. uri v vojašnici na Stari Vrhniki. Priložnost bomo izkoristili za predstavitev delovanja naše gasilske enote in pripravili marsikatero presenečenje za vas. (BT) LÍBELA Group bomo urili svoje gibalne spretnosti, z iskanjem zaklada, na izletu ali igrami slepih miši se bomo učili zavedanja prostora in predlogov (pred, nad, na, spodaj, ob, za itn.), utrjevali branje, štetje, računanje itn. Kadar bomo ustvarjali in risali raznolike črte, bomo urili še grafomotoriko. Vzorčke bomo s prsti risali po tleh, drevesih, zraku in v vodi. Zaporedja in množice bomo s pomočjo naravnih materialov med igro združevali po podobnih ali različnih lastnostih, jih urejali in razvrščali, oblikovali množice ter njihove preseke. Poleg tega bomo prepevali, slikali, oblikovali glino, vsakodnevno dramsko nastopali v gozdni učilnici in na pobudo otrok tudi organizirali razstave, predstave (lutkovne, dramske), plesne nastope itn. Tudi pri organizaciji dogodkov bodo morali otroci uriti svoje spretnosti ter napisati vabila, plakate, jih razobesiti in se pozanimati, kje jih lahko obesijo. Dogovorili se bodo, ali bodo morda svoje izdelke prodajali in kaj bodo želeli narediti s pridobljenim denarjem. Ko se bomo dogovarjali za izlete, bomo brskali po turističnih vodnikih, knjigah ter zemljevidih ter skupaj načrtovali pot, prevoz itn. Otroci na izlet ne bodo odšli pasivni, temveč v pričakovanju. Na izlet se bomo pripravili, si ogledali pot, razmislili, kaj vse želimo videti, kaj vse nas še zanima in bomo morali vprašati. Na koncu bomo naredili še evalvacijo izleta. Če želite takšno obliko šolanja za svojega otroka, nam pišite (info@sole-libero.si) in lahko se bomo dogovorili za srečanje. Sole Libero - Saša Kern Draga naša Andreja Ratkovic, cenjena učiteljica OŠ Ivana Cankarja Vrhnika Andreja, prvi spomin nate je tvoj prijazen nasmeh. Vsako srečanje s tabo, naj bo na šolskem hodniku, v zbornici ali na vrhniških poteh, sta obeležila tvoja vljudnost in nasmeh. Kako imeniten začetek vsakega pogovora. Ko bi vsaj takega izbrali vsi, kar nas je! V službi so potem vse besede in vsi pogovori o delu potekali v pravo smer in dogovori so zanesljivo obveljali. Bila si učiteljica, ki je preprosto vedela, kje biti, kaj reči in kaj narediti. Čeprav smo se v šoli razšli pred mnogimi leti, še vedno čutim globoko hvaležnost, da si z nami delila prepričanja in prizadevanja za takrat na novo odkrito prijaznejšo šolo. V imenu vseh tvojih sodelavcev in sodelavk, v imenu staršev in učencev: Hvala za tvojo predano in zanesljivo delo ter za tvojo vedno prijetno prisotnost. Za sodelavke in sodelavce ga. Marina BlatnikMohar N (IS Občina Vrhnika 28. maj 2018* 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Sodelovanje na tekmovanju Kaj veš o prometu Letošnja akcija Kaj veš o prometu praznuje častitljiv jubilej, 50. obletnico, ki je pomembna tudi za nas Vrhničane. Vrhnika, predvsem pa Osnovna šola Ivana Cankarja se je s problematiko prometa in prometne preventive za učence v slovenskem oz. nekdanjem jugoslovanskem prostoru začela ukvarjati zelo zgodaj. Eden prvih prometnih »preventiv-cev« je bil g. Vinko Podobnik, takratni učitelj tehnike v šoli in član ZŠAM Vrhnika. Kaj več o njegovem delu na področju prometne preventive vam bomo predstavili v posebnem članku v eni izmed prihodnjih številk. Letošnjo akcijo smo izvedli v torek, 24. 4. 2018, popoldne. Člani ZŠAM Vrhnika že tradicionalno sodelujemo na tekmovanju kot sodniki na poligonu, nadziramo praktično vožnjo in sodelujemo v preverjanju poznavanja cestnopro-metnih predpisov v praktični obliki. Delo na posameznih točkah terja vso našo zbranost, hitre odzive in ostro oko. Vse mora potekati korektno in pošteno, zato vse zapišemo in arhiviramo. Letos so bili rezultati tekmovalcev zelo dobri in izenačeni. Zmagovalka letošnjega tekmovanja je bila učenka OŠ Ivana Cankarja, Kaja Gerdina. Tako je zmaga tudi letos tu ostala na Vrhniki. Na državnem prvenstvu ji želimo srečno vožnjo in dober rezultat. Ugotavljamo, da se je znanje in število udeležencev izboljšalo, kar je na mestu pohvala mentorjem in interesu mladih na področju prometne ozaveščenosti. Seveda moramo razumeti tudi mladostniško od- raščanje in pogled mladih na dogodek. Računalniško testiranje ni dovoljevalo napak. Kot vsaka teorija je tudi ta pokazala primanjkljaj znanja pri tekmovalcih. Kot opažamo, mladi vse prevečkrat pozabljajo, da je treba upoštevati pravila tudi, ko niso pod budnim očesom starejših in policistov. K temu pripomoreta tudi varno in opremljeno kolo ter čelada. Ves čas poizkušamo zgledno sodelovati z mentorji in Svetom za preventivo v cestnem prometu Vrhnika. Svojo strokovnost in poznavanje urejanja prometa v času, ko ni semaforjev, je pokazal tudi policist PP Vrhnika g. Janez Kavčič. Za sodelovanje se vsem iskreno zahvaljujemo. Takšne akcije članom ZŠAM Vrhnika dajejo voljo, da se bomo tudi v prihodnje z našim strokovnim delom na področju prometa še udeleževali preventivnih prireditev. Pomoč pri izvedbi in organizaciji so nudili: Slavko Jereb, Karol Jurjevčič, Nace Jerina, Dušan Rodošek, Tone Tomšič, Jože Stanonik, Mirko Turk in Franjo Čretnik. Predsednik ZŠAM Vrhnika, Franjo Čretnik, foto: Simon Gerdina Slovenija se igra, z njo pa tudi Zaplana! Praznik dela smo pričakali tako, kot se spodobi. Na predvečer resda nismo zakurili mogočnega kresa, a so nas na dvorišču Športnega društva Zaplana vseeno združili prijetno topel ogenj, dobra volja in nepogrešljiva živa glasba - meh je tudi tokrat raztegnil naš zvesti sopotnik Janez Ko-govšek. Imeli smo lepo priložnost srečati sosede, ki jih med hitenjem po vsakdanjih opravkih morda že dolgo nismo, spoznati kakšen nov obraz in nenazadnje združiti ideje, kako življenje v našem kraju narediti še prijetnejše. Ena takih je tudi vseslovenski prostovoljni projekt Slovenija se igra, namenjen igri, medsosedskemu druženju in povezovanju. Sobota, 12. maj, je bil »dan optimizma, veselja in igrive svobode.« Pobudniki so na spletni strani slovenijase-igra.si pozvali: »Povabimo ljudi iz svoje okolice iz stanovanj in hiš, zakričimo, da naj prinesejo žoge, loparje, kolebnice, žare, hrano in vse druge možne rekvizite. Odrasli bomo otrokom pokazali igre svojega otroštva, se skupaj z njimi igrali ali pa le navijali zanje v igri Med dvema ognjema. Skakali bomo gumi-tvist, ne pozabimo pa niti na frnikule, frizbije, balinčke in še kaj.« Zelo simpatično vabilo je pritegnilo tudi našo sokra-janko, gospo Alenko Pilat, in postala je ambasadorka Slovenija se igra. Pravi, da se je za to odločila iz več razlogov. Projekt se ji je zdel izvrstna ideja, saj kot mama dobro ve, koliko otrokom pomenita družba in svobodna igra. Želela si je tudi, da bi se Zaplana zbudila in zaživela, saj igrišča pri športnem društvu veliko preveč samevajo; da bi se povezali otroci in starši ter drugi krajani - tisti, ki se med seboj poznajo, pa tudi tisti, ki se še ne. Projekt se ji je zdel dobra priložnost za povezovanje med vaščani, saj so po njenem mnenju še kako pomembni dobri medsosedski odnosi. Okusila je tudi življenje v mestu in po tihem vedno pogrešala stik s širšo skupnostjo - prav to bi rada v Zaplani spre- menila na bolje in z izvedbo dogodka je zagotovo naredila pomemben korak v to smer. Za organizacijo, ki jo je Alenka v celoti prevzela sama, je bilo zelo malo časa, a je dogodek kljub temu lepo uspel in dosegel svoj namen, celo vreme mu je bilo zelo naklonjeno. Odrasli so spekli domače pecivo; predvsem čokoladnega je zmanjkalo v trenutku. Žejni so si lahko postregli z domačim grozdnim sokom. Mnogi so sklenili nova poznanstva, poglobili stara. Najpomembneje pa je, da so se otroci svobodno igrali z žogami, se vozili s kolesi, skiroji in avtomobilčki, metali balinčke in se zabavali brez električnih naprav. Zbralo se jih je 22 (poleg otrok še približno 15 odraslih), vsak pa je dobil tudi pohvalo za udeležbo v obliki medalje na obesku. Zaplana se bo navdušeno igrala tudi naslednje leto; da bo projekt še bolj zaživel, ima naša ambasa-dorka že obljubljeno pomoč pri organizaciji! Do takrat pa nas čaka še kar nekaj dogodkov s podobnim ciljem: medsebojno povezovanje in druženje. Že v soboto, 9. junija, vas prijazno vabimo na piknik ob 15-letnici Športnega društva Zaplana z odboj -ko na mivki. Prijave trojk sprejemamo na telefonski številki 041 573 161. Turnir se bo začel ob 14. uri in se nadaljeval z zabavo ob živi glasbi (ob 19. uri). Se vidimo, kajne?! Andreja Frankovič, ŠD Zaplana Bazen bomo ponovno napolnili z vsebino Z željo, da bi bazen prepoznali kot pomembno družabno središče, smo se lotili projekta Poletje v bazenu. Gre za organski projekt oživitve bazena, ki ga mlada in ustvarjalna generacija prepoznava kot kulturno-ume-tniški prostor. Festival je nastal kot nadaljevanje že izpeljanih projektov: Festival Rojišče, Urbani vrt, Cow of skate ipd. Preko sodelovanja posameznikov in večih lokalnih društev sta se oblikovala ideja in koncept festivala Poletje v bazenu. Najprej smo osvežili podobo prostora, za kar je poskrbel lokalni umetnik in entuzi-ast Vasja Stojanovski. Gostili smo enega vidnejših kantav-torjev, ki ustvarja na področju nekdanje Jugoslavij Damirja Avdiča (KVŠ), ter slovenskega kantavtorja in performerja Marka Breclja. Gostili smo mednarodni Festival Roji-šče, v okviru katerega smo premierno poslušali glasbeno improvizacijo Tentet ži-vljenskega toka Jake Bergerja (HUD »o«). Igrali so mnogi domači in tuji glasbeniki: Kar češ brass band, Jegulja, By Default, Ghet, Futurski, Red Five Point Star, Seul Ocean, Held by Atlas, Haiku Garden in še bi lahko naštevali. Izpeljali smo likovne delavnice z Dragom Leskovarjem, plesne delavnice Body off balance in literarne večere Bazen besed, Rojišče #50 (Simon Černelč in Jošt Drašler). Zanemarili pa nismo niti gledališča in filma. Gostili smo odlično predstavo Aleksandra Rajakovica -Čefurji Raus, v sodelovanju s Kino Vrhnika pa smo omogočili tudi ogled filmov na prostem. Več kot 30 dogodkov in več kot 2000 obiskovalcev v dveh letih je festival postavilo ob bok idejno sorodnim projektom v drugih občinah, kot so Zmaj 'ma mlade v Postojni, Novomeški večeri v Novem mestu, Teden mladih Kranj ... Z eno pomembno razliko: festival Poletje v bazenu ne uživa finančne podpore občine. Gre izključno za delo entuziastov, ki bi radi mestu - poleg lepih fasad - vlili še kako pomembne kulturno--umetniške vsebine. Nadaljevali bomo tudi v letu 2018! Spremljajte našo Facebook stran in se poleti osvežite s skokom v bazen! Ekipa Poletje v bazenu Biti član skupine Rožmarinka Biti član ali hoditi na čase skupine, je zame osebno zelo pomembno in koristno. Na srečanjih se pogovarjamo o vsem mogočem, tudi o svojih težavah, ki jih potem poskusimo reševati v okviru svojih izkušenj in znanja. Imamo tudi razna predavanja s področja zdravja in njegovega ohranjanja, za kar poskrbijo prijazne zdravstvene delavke ZD Vrhnika. Lahko se tudi pohvalimo z izvajanjem raznih delavnic in izdelavo različnih stvari; imeli smo delavnico kuhanja in izdelovali kreme, voščilnice, ad-ventne venčke, butare in še kaj. Ogledali smo si zelo zanimivo razstavo Moja Ljubljanica -reka sedmih imen. Obiskali smo tudi dva domova za starejše občane v Logatcu. Dobivamo se ob četrtkih v CSD od 9. do 10. ure. Vsak za- dnji četrtek v mesecu se zberemo v slaščičarni Berzo, da popijemo kavico ali se pocrkljamo s slastno sladko pregreho. Nato se odpravimo v kino Cankarjev dom na ogled matineje. Pred poletnim predahom se odpeljemo na kakšen zanimiv in poučen izlet. Pridružite se nam, ne bo vam žal. Veseli vas bomo! Janez Petrovčič N (IS Občina Vrhnika 28. maj 2018* 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Tridesetletnica valete V osnovni šoli Ivana Cankarja so se v petek 18. maja zbrali nekdanji učenci šestih oddelkov 8. razredov, ki so pred tridesetim leti - v šolskem letu 1988/89 končali šolo. Zbrala se jih je več kot polovica tedanjih učencev in nekaj razrednikov ter učiteljev. Za dobrodošlico so bili postreženi z že pozabljenim malinovcem in s takratnim najbolj priljubljenim kosilom. Sestavljen je bil z obvezno hrenovko, pire krompirjem in špinačo, za sladico pa je bil puding, prelit z malinovcem. Seveda so si morali na svoje mizo to prinesti sami, kot pred 30 leti. Za red in pospravljanje so izbrali dva »reditelja«, ki sta morala vse to pospraviti. Nato pa je besedo prevzel in vodil eno urni program Miha Brajnik, ki se je takoj pohvalil, da je že 10 let »Vršnčan«. Vsak razred je pozval na oder, učenci sedaj že odrasli, pa so se morali postaviti, kot je prikazovala video slika izpred 30 let. Ob koncu je sledilo še obvezno skupinsko fotografiranje vseh udeležencev učencev in učiteljev. Simon Seljak Prebivalci Klanca s Cankarjevimi vogalniki Vrhnika, 11. maj - Na Klancu 2 - na dvorišču za Cankarjevo spominsko hišo so prebivalci Klanca skupaj s prijatelji počastili 100. obletnico smrti slavnega soseda Ivana Cankarja. Zbrali so se pred hišo oziroma na dvorišču akademskega kiparja Bojana Mavsarja, ki je vsem prebivalcem Klanca podelil vogalne skulpture s Cankarjem, džezvo in skodelico kave. Zanimivo prireditev so pospremili kulturni program in kulinarične dobrote, ki so jih pripravile in popestrile ženske iz sosedske zveze. Na Klancu 2 se je zbralo veliko ljudi, med njimi so prednja-čili vsi prebivalci tega zaselka, saj je bila to njihova prireditev, za počastitev obletnice. Za kulturni program so prve poskrbele Ljudske pevke Trlce iz Ligojne. Damjan Debevec je kot Cankar prebral eno od njegovih pesmi iz zbirke Erotika. Bojan Mavsar, Cankar in Polona Škodič o umetnikovem delovanju povezovati njene stanovalce. Prav v današnjem času pa je taka povezanost dobrodošla in nekaj posebnega. Vsi smo nekako razdvojeni na dveh bregovih, vedno več je slabih besed kot dobrih, smo resnično razdvojeni, zato je taka medsosedska prireditev samo dobrodošla. Za to povezanost pa je prav gotovo zaslužen Bojan Mavsar, ki se je pred leti naselil na Klancu. S svojimi umetniškimi deli in s temi Cankarjevimi vogalniki, ki jih bo podaril stanovalcem, si je pridobil še večjo prijateljstvo in podkrepil dobre medsosed-ske odnose. Zato vam ob tem jubileju čestitam in želim da ohranite to lepo navado ter se na tak način spominjate bivšega našega sostanovalca Ivana Cankarja.« Umetnostna zgodovinarka Polona Škodič je podrobneje predstavila Mavsarjevo umetniško delovanje, tudi o Cankarjevem vogalniku: »Prav ti vogalniki bodo postali dodatna vrednost, ki jo umetnik posveča umetniku. Saj Cankar v jubilejnem letu postane vedno Cankarjev vogalnik na Mavsarjevi hiši Za presenečenje so poskrbele članice in člani KUD Sadika iz Ligojne, ki so premierno uprizorili manj znano Cankarjevo delo Sveti Janez iz Biljke, ki ga je Ivan Cankar leta 1910 objavil v Ljubljanskem zvonu. Celoten program je povezovala Mirjam Suhadolnik. Prvi je na srečanju spregovoril župan Stojan Jakin. »Ne glede na to, da se je leta klanec imenoval Klanec siromakov, pa ima neko moč in energijo, ki zna že vseskozi nov navdih za nova umetniška ustvarjanja. Tudi umetnik Bojan Mavsar piše ob tem veliko vzporednih zgodb na Vrhniki, angažiran v sodobnih tokovih, organizira forma vivo, skrbi za svojo Malo galerijo in seveda tudi za zgodbo na Klancu. Saj ena ideja že lahko rodi drugo.« Nato je umetnik Bojan Ma-vsar svojim sokrajanom javno podelil 50 vogalnikov z motivi Cankarja, džezve in skodelice kave. Obenem se je zahvalil krajanom ulice Na Klancu, da so se dogodka udeležili v tako velikem številu. Prav vogalni-ki bodo krajane spominjali na 100. obletnico Cankarjeve smrti. Podaril je 50 vogalniko, od tega 32 lastnikom hiš in tistim, ki so k hišam zgradili prizidke. Osem vogalnikov pa so dobili lastniki hiš na Vrhniki, kjer je nekoč stanovala Cankarjeva družina. Po podelitvi se je nadaljevalo družabno srečanje ter pogovori o Cankarju in njegovi 100. obletnici smrti. Na koncu so vsi zadovoljni in srečni zapuščali Mavsarjevo dvorišče. Marsikdo pa mi je v ponos in veselje prišepnil: »Takih lju- Nastop KUD Sadika iz Ligojne di kot je Mavsar, je v sedanjem teljska druženja, ki jih bomo času res malo. Odkar je naš nadaljevali. Vsa čast mu!« sokrajan, je poskrbel za prija- Simon Seljak N (IS Občina Vrhnika 28. maj 2018* 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 36. Petkovškova likovna kolonija Osrednja nit kolonije je bil Cankar V četrtek, 19. 4. 2018, je na OŠ Ivana Cankarja potekala 36. Petkovškova likovna kolonija, ki je bila posvečena Ivanu Cankarju, katerega stoto obletnico smrti praznujemo letos. Na njej je sodelovalo sedem osnovnih šol (devet mentorjev in 35 učencev), mladim ustvarjalcem pa so se pridružili še vrhniški umetniki: Tiana Čvo-rak, Petar Lazarevic, Bojan Ma-vsar in Vasja Stojanovski. Vodja letošnje kolonije je bil gospod Jure Zorič, likovni pedagog na naši šoli. Sodelujoči so se zbrali ob 8.30, pozajtrkovali, se seznanili s potekom dela in se odpravili na parkirišče pred našo šolo, kjer je bilo že vse pripravljeno za njihovo ustvarjanje. Vsaka šola je že predhodno prijavila do štiri učence, ki so grafično poslikali betonske plošče z motivi Ivana Cankarja. Vsi so že vnaprej poslali svoje barvne osnutke, seveda v pomanjšanem merilu, da je organizator lahko priskrbel vse, kar so potrebovali: poleg ogromnih plošč še akrilne barve za beton, čopiče, valjčke, črne alkoholne flomastre in zaščitne rokavice. In kaj so ustvarjali? Največ se jih je odločilo za predstavitev Cankarjeve črtice Skodelica kave; nekateri so jo povezali s Cankarjevim portretom, drugi s klobukom, pipo in z imenom, tretji z njegovimi brki ali pa s krizantemo. Na ploščah lahko vidimo Cankarjevo sobo, Vrhniko na dlani, dogodek o »ena jedelj pomaranči ...«, utrinke iz več Cankarjevih črtic, napis Ivan Cankar, ena od skupin pa je predstavila Cankarjevo izjemnost. Po malici se je delo nadaljevalo vse do 14.00. Ko smo se zadnji dve uri sprehodili med njimi, jim je bilo že pošteno vroče, bil je namreč kar vroč dan, nekateri pa so hiteli, ker jim je že malo zmanjkovalo časa. Po kosilu so se nekateri od- pravili domov, nekateri pa so se udeležili vodenega ogleda po Cankarjevi Vrhniki. Skupina učencev z mentorjem je prejela zemljevid Vrhnike z vrisanimi posameznimi točkami in potmi, kjer so jih pričakali naši učenci 8. in 9. razreda (mentorica ga. Tadeja Oblak) in jim predstavili nekaj dejstev o izbrani točki: o Cankarjevem spomeniku, spominski hiši in Enajsti šoli pod mostom, o Sveti Trojici, o Stari cesti in Kunstljevi vili. Gostje so si privoščili tudi okrepčilo v znani vrhniških slaščičarni. Ob 17. uri je bilo v parku pred šolo ob Tržaški cesti vse pripravljeno za odprtje razstave, na kateri so se zbrali ljubitelji umetnosti. Velike poslikane plošče so bile že sestavljene v kvadre, tako da se je vse skupaj povezalo v pomenljivo celoto. Kulturni program je povezo- vala gospa Mirjam Suhadolnik, ki je osvetlila odnos igralcev, dramaturgov in režiserjev do Cankarjevega dela v tistem času, povedala, s kom se je pisatelj družil, še posebej je izpostavila druženje z Jakopičem in vpliv na interpretacije Petkov-ška. Vodja letošnje kolonije je povzel potek dela. Program so s kratkimi »rapi« (v trivrstičnice predelani izseki iz Cankarjevega Mojega življenja) popestrile učenke 8. in 9. razreda pod mentorstvom gospe Špele Petrovič in gospoda Jureta Zoriča. Z daljšim repom je navdušila tudi učenka Lari-sa Repac. Dramski igralec Janez Škof je prebral odlomek iz Cankarjeve črtice Petkovškov obraz, nekdanja učenca naše šole Gašper Bolta in Matic Žust Šprah pa sta oživila Cankarjevo lutko. Gospa ravnateljica Polonca Šurca Gerdina je podelila Pomladni koncert Big banda Vrhnika, 19. maj - V parku pri lipi samostojnosti so člani ansambla Big band Vrhnika, izvedli svoj pomladni koncert. Ta je potekal pod šotorom, kjer se je zbralo kar lepo števi- lo ljubiteljev njihove glasbe. Za letošnji pomladni koncert so izbrali nekaj novih skladb in nam predstavili tudi njihove najboljše in najtežje skladbe, ki so jih izvajali na dosedanjih številnih prireditvah. Zadetek je bil v polno, saj so zopet nav- dušili svoje zveste prijatelje. Za presenečenje pa je poskrbel še saksofonist, ki igra v znanih slovenskih skupinah. Simon Seljak priznanja vsem sodelujočim. Na koncu je gospod Jure Zorič čestital vsem ustvarjalcem in se jim zahvalil za sodelovanje ter obiskovalce povabil k ogledu razstave. Za ozvočenje je poskrbel g. Simon Gerdina, za fotografiranje pa g. Marko Jakopič. S skromno pogostitvijo se je 36. Petkovškova likovna kolonija končala. Park pred našo šolo krasijo Cankarjevi motivi, ki pritegnejo poglede mimoidočih in jih povabijo, da se ustavijo ob njih. Tako je naša šola še z enim odmevnim dogodkom obeležila 100-letnico smrti Ivana Cankarja. OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, foto: Simon Seljak Mavrica za vse otroke V skupini Zajčki smo si v letošnjem šolskem letu zadali prednostno nalogo v skladu z letnim delovnim načrtom celotnega vrtca: poimenovali smo jo Mavrica za vse otroke. Poudarek namenjamo sprejemanju prav vsakega posameznika in graditvi pozitivne samopodobe na otrokovih močnih področjih. Veliko časa namenimo ugodnemu vzdušju v oddelku, razvijanju pozitivnih medsebojnih odnosov, prijetni in prijazni komunikaciji, ustreznemu reševanju konfliktov, razvijanju vrednot, kot so spoštovanje, prijateljstvo, pomoč. Skozi različne dejavnosti spoznavamo sebe in druge, igramo se veliko socialnih iger, spodbujamo sodelovanje med otroki. Skozi vse aktivnosti, ki jih izvajamo, skušamo otroke vzgajati v duhu sodelovanja, prijateljstva, dogovarjanja, sprejemanja drugačnosti, zavedanja sebe in svojih dobrih lastnosti. Vrtec Vrhnika, Enota Žabica Skupina zajčki, 5-6 let Lidija Slana N (IS Občina Vrhnika 28. maj 2018* 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Rima Raja: zmagala tudi vrhniška učenka Vrhnika, 17. maj - V Cankarjevem domu je potekal zaključek sedmega festivala otroške poezije Rima raja. Ob tej priliki je bil izdan »Zbornik pesmi«, kjer so objavljene vse prispele pesmi učencev osnovnih šol iz cele Slovenije. Kot organizatorji so se zopet izkazali: Osnovna šola Ivana Cankarja, Cankarjeva knjižnica, Zavod Ivana Cankarja, Glasbena šola in idejni vodja vsakoletnih festivalov Uroš Vošnjak. Organizatorji so prejeli kar 720 pesmi posameznih učencev in učenk, ki so prihajali iz 107 osnovnih šol vseh slovenskih območij. Resnično prelepa številka, pravi idejni oče festivala Rima Raja Uroš Vošnjak: »Kdor s pesmijo sveti, ta sveti v srca in upe poraja v bodočnost sveta...« Zirija v sestavi Sonja Za-kelj, Tatjana Oblak Milčinski in Uroš Vošnjak tako ni imela enostavnega dela, da je izbrala 6 zmagovalcev natečaja. Pri mlajši skupini je prišlo 311 pesniških del, v starejši 409 pesmi. Komisija je najprej izbrala po 15 pesmi iz vsake skupine, prvi trije pa so bili zmagovalci, ki so prejeli posebna priznanja. Ostali izbrani pa pohvale in da- rila. Pri mlajših je bil naslednji vrstni red: 1. Ema Eržen, 5.b, OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, 2. Neža Ravnak, 5. r, OŠ Šempeter v Savinjski dolini in 3. Zoja Petkovšek, 4. r, OŠ Nove Jarše. Starejše zmagovalne sovrstni-ce pa so bile: 1. Marta Lajovec, 9. r, OŠ Ledina, Ljubljana, 2. Gaia Stergar, 8. a, OŠ Gustava Šilihar, Laporje in 3. Klara Bu-kovšek, 9. r, OŠ Simona Jenka, Kranj. Vseh šest zmagovalcev je ob zaključku prireditve pre- Vsi, ki so prebrali svoja nagrajena dela. bralo svoje nagrajene pesmi, za kar so prejeli velik aplavz. Še posebej velikega je bila deležna Vrhničanka Ema Eržen. Organizatorji so pripravili tudi glasbeno-kulturni program, ki so ga izvedli učenci vrhniške glasbene šole in zborček Ivanjščice iz OŠ Ivana Cankarja. Seveda so poslušalci slišali tudi recitacije 15 najboljših avtorjev izbranih pesmi iz vsake skupine. Simon Seljak Res majhen svet Majhen vrt pred hišo, majhni vsi ljudje, majhne drobne zvezde, v temi zažare. Majhni beli labodi, majhne vrtnice, majhno modro morje, v svetlobi svetlika se. Majhno vse se meša, majhno se združi, majhno rado skače, po majhni luži. To je res majhen svet, prav moj staari ded, čeprav si majhen tudi ti, veselja polen si. Postaneš lahko karkoli, če boš dober v majhni šoli. Slikar, steklar, mizar ali majhen samotar. Ema Eržen Obiskali čudovit kraj miru in zadovoljstva Vidra se skriva pod Titovimi avti 4. maja 2018 smo v skupini članov iz društev Kneipp z Vrhnike in Cerknica obiskali skromen, a izredno poseben kraj v osrčju slovenske Istre pod vasjo Krkavče. Jana in Matej sta človeka, ki sta se odločila, da bosta ostala in si uredila dom ter izdelovala hidrolate iz zdravilnih zelišč in pridobivala olja iz zelišč. Kljub oblačnem vremenu je bilo vzdušje odlično in poučno. Posebnost kraja je, da sta zapustila urbano življenje in se naselila v miru in zelenju prostora. Poslušali smo predavanje o ustvarjanju hidrolatov in olj. Ogledali smo si prostor okoli hiše, ki je urejena toplo, s čutenjem ljubezni. Prišli smo člani Dru- štva Kneipp Vrhnika, Preprosto Montesori vrtca, ki je zelo predan Kneippovim idejam, ter skupina članic iz Cerknice, ki sodijo k Vrhničanom. Bralcem svetujemo obisk Hi-strije Botanike v dolini Dragonje pod vasjo Krkavče. Bilo je lepo. Naslednji poučni izlet bo zgodaj jeseni v dolino Tren-tino skupaj s kolektivom iz Višje šolskega centar Glotta Nova iz Ljubljane. Maja Artenjak, DKV Lep marčevski torek je bil sila slovesen dan v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri. Pri nekdanjem grajskem mlinu so se zbrali župani kar treh občin, pa direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje, predstavniki TMS ter DRL Moja Ljubljanica in še kopica drugih imenitnih gostov. Prišli so vsi, razen tista, kateri na čast so na tistem mestu odkrivali povsem nove informativne table - vidra. Morebiti je v njeni vrsti še preveč živ spomin, ko so nekoč stanovalci nekdanje kartuzije izumljali sila zanimive recepture, kako posamično žival pripraviti na kar se da okusen način. A brez razloga novih tabel prav tu niso postavili, pod obsežno halo s Titovimi avtomobili so namreč še na dan odkritja našli povsem sveže vidrine iztrebke. Menda si je z njimi označila lastni teritorij. Zlobnež bi ob tem pripomnil, da v zasmeh ali celo opomin prisotnim predstavnikom oblasti ter institucij, ki vsak po svojem pooblastilu izvajajo jurisdikcijo nad taistim ozemljem, češ, naj se ve, kdo je tu glavni. No, prisotna župana na reki Bistri meječih občin, Stojan Jakin in Bojan Čebela sta svoj nagovor izrabila za poudarek pomena čiste, pitne vode in upanju, da do spoznanja o prepotrebnosti slednje pridejo tudi še tisti zadnji redki brezvestni posamezniki pri nas. Vsekakor v duhu že sedme prireditve Moja Ljubljanica, ki ga v Bistri redno prireja HUD Karel Barjanski v sodelovanju z občinama ter Tehniškim muzejem Slovenije. V imenu slednjega je prisotne pozdravila kustosinja Barbara Rezar Grilc, v imenu Krajinskega parka Ljubljansko barje pa direktor Janez Kastelic. Prireditev se je po slavnostnem rezanju traku s strani vseh naštetih ter predstavnice Lutre, selila v toplejše in udobnejše prostore, kjer so obiskovalci uživali v kulturnem programu ter prisluhnili predavanjem o Ljubljanici, Borovniškem vršaju in seveda vidri, za poznejše okrepčilo pa je poskrbela Gostilna Bajc. Po besedah Marjane Honi- gsfeld Adamič na Inštitut za ohranjanje naravne dediščine Lutra skoraj vsakodnevno dobivajo klice, v katerih jim ljudje opisujejo svoja srečanja z vidro. Navadno potekajo takole: »Kdaj ste jo videli? Podnevi. Kaj je jedla? Kruh. Videli ste nutrijo ne vidro.« V vodi jo je morebiti res lahko zamenjati tako za bobra, pižmovko ali nutrijo, a na kopnem vidre ni mogoče zgrešiti. Jo je pa za razliko od ostalih treh mnogo težje srečati, saj je zver in se naokrog giblje predvsem ponoči. Če jo je bilo nekoč nemogoče najti v osrednji Sloveniji, saj so jo iztrebili zaradi izjemnega kožuha, ki ima na cm2 kar 70.000 dlak, se danes vrača. Biva praviloma v priobalnem, zaraščenem pasu ob nižinskih vodotokih, kot so barjanske reke in potoki. Gostemu ko- žuhu navkljub ji namreč prija toplejša voda in bogat meni. Na tem se v treh četrtinah primerov znajdejo ribe, poleg njih pa še raki, dvoživke in drugo. Veliko jih kljub temu ni, saj en osebek za življenjski prostor potrebuje kar petnajst kilometrov dolžine reke. Regulacije, zajezitve in drugi posegi ji ta prostor drobijo, kar zna biti tudi poglavitni razlog, da število populacije ni tako številčno, kot bi lahko bilo. Sodeč po sledeh, ki jih redno pušča pod objekti muzeja v Bistri, pa ji vsaj na tem koncu zaenkrat še ni hudega. Kdo ve, morebiti jo ob obisku in med branjem novih informacijskih tabel celo zasačite med lenarjenjem v senci pod starimi oboki. Damjan Debevec, Foto: DD N (IS Občina Vrhnika 28. maj 2018* 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kako smo čistili Sveto Trojico »V naravi ni plačila ali kazni: so le posledice.« (Horace Annesley Vachel) Obisk Budimpešte Počasi se tega ljudje čedalje bolj zavedamo. Če se že ne zavedamo škodljivosti odpadkov, ki jih nekateri mečejo na tla, je vsaj estetski vpliv viden takoj. Morda ne vidimo, da je neko plastiko pojedla žival, se v njej zadušila, da so plastični koščki v zemlji, ki hrani tudi nas, da je mikroplastika v zelenjavi, soli, medu itd. Enostavno je tudi grdo videti, da odpadki ležijo vsepovsod okoli nas. Nihče se ne želi sprehajati po naravi in vmes prestopati smeti. In tako smo se tudi v našem vrtcu odločili, da bomo nekaj storili glede tega. Najprej smo naredili korak k zmanjševanju plastike v našem vrtcu. Sedaj pri popoldanski malici ne uporabljamo več plastičnih slamic, žličk in lončkov za enkratno uporabo. Tudi vrečke v katerih smo dobivali malico, smo zamenjali za posodo. Rešitve namreč ne vidimo le v recikliranju, temveč predvsem v zmanjševanju uporabe plastike. In da bo lepa tudi naša okolica, smo v torek, 24.4. izvedli čistilno akcijo. Otroci so se skupaj s starši in vzgojitelji povzpeli po različnih poteh (da pokrijemo čim večjo okolico) na Sveto Trojico. Dogovorili smo se, da imajo vrečke za smeti le vzgojiteljice. Poleg tega tudi nismo uporabljali plastičnih rokavic, če je kdo želel zaščito za svoje roke, je uporabil vrtne rokavice, ki so za večkratno uporabo. Nismo namreč želeli z našo akcijo obremeniti okolja z dodatnimi smetmi. Akcija je uspela, nabrali smo nekaj smeti. Moramo pa pohvalit Vrhničane, teh smeti ni bilo tako veliko, kot smo pričakovali. Vidi se, da se ozaveščenost ljudi širi. Ko je ena skupina iz našega vrtca šla v Močilnik, je tam naletela na veliko več smeti. Srečali pa smo tudi gospoda, ki je na lastno pobudo hodil po Močilniku z vrečko in pobiral vse te smeti. Res pohvalno, da obstajajo takšni ljudje, ki jim ni vseeno za okolje v katerem živimo. Konec koncev smo vsi del istega planeta in le enega imamo, poskrbimo zanj. »Zemlja je moja mati. Rodila me je in me hrani. Del nje sem in ona bom, ko me ne bo. Na njenem trebuhu sem srečen otrok.« (Rudi Kerševan) Ekološki pozdravček iz Župnijskega vrtca! Monika Kastelic OŠ Ivana Cankarja Vrhnika se je ponovno vključila v projekt Erasmus+, s temo Klimatske spremembe. Projekt bo trajal dve leti, vanj pa so vključene še šole iz Nemčije, Španije, Portugalske, Madžarske ter Grčije. V sredini aprila je bila prva izmenjava v Budimpešti, glavnem mestu Madžarske. Izmenjava se nama je zdela odlična priložnost za to, da se še bolje naučiva angleščino ter za spoznavanje nove kulture in prijateljev. Skupaj z učiteljicama smo se v petek, 15. 4. 2018, z glavne postaje v Ljubljan, z avtobusom odpravile novim izzivom naproti. Čeprav sva bili najprej malo živčni, sva se super razumeli s svojima gostiteljicama. V izmenjavi so sodelovali učenci iz vseh šol, ki sodelujejo v projektu. Midve sva bili najmlajši od vseh, a so vsi zelo hvalili najino angleščino. Bili so zelo presenečeni, ko sva jim povedali, da filmi pri nas niso sinhronizirani. Vsem se zdi, da to veliko pripomore k najinemu znanju jezika. Torej so se številne ure, ki sva jih preživeli pred televizijo, le za nekaj obrestovale. Tema projekta so podnebne spremembe, ki postajajo vedno pomembnejša tema. Za podnebne spremembe in s tem za globalno segrevanje je bolj kot ne kriv človek in je tudi edini, ki lahko reši težave. Spremembe pa moramo začeti delati vsi, ne le posamezniki. Čeprav je naša šola, v nasprotju z drugimi, že veliko naredila (ločujemo odpadke, na pipah ter na stikalih za luč imamo opozorilne nalepke, imamo šolski vrt ...), je še vedno veliko prostora za napredek. Ko smo bili v mladinskem centru v Bu- dimpešti, se nam je prišla predstavit mlada delegatka Združenih narodov (UN) Madžarske. Predstavila nam je UN-ove cilje za podnebne spremembe in njihove rešitve. Predstavila nam je tudi morebitne rešitve, ki jih lahko vsak naredi tudi doma. Na primer: ko gledaš TV, je luč ugasnjena, da imaš doma kompost, da recikliraš ... Ogledali smo si tudi dokumentarni film, ki ga je za National Geographic posnel Leonardo DiCaprio (ki je okoljski aktivist Združenih narodov za podnebne spremembe). Naslov filma je Before the Flood in bi res priporočala vsem, da si ga ogledate, saj zelo dobro predstavi kruto resnico podnebnih sprememb. Na izmenjavi nismo govorili samo o resnih temah, temveč smo se tudi zabavali. Obiskali smo enega od mnogih termalnih bazenov v mestu. Madžarska je zelo znana po svojih termalnih kopališčih. Dobrih učinkov termalne vode so se zavedali že Rimljani, ki so v naši severovzhodni sosedi prvi začeli graditi taka kopališča. Odpravili smo na vožnjo z ladjico po reki Donavi, si ogledali madžarski parlament, ki je v celoti zgrajen samo iz madžarskih materialov. Naravne znamenitosti smo si ogledali v Ekocentru Tisa, v akvariju in številnih parkih. Zabavno je bilo tudi, ko smo na njihovem šolskem vrtu sadili rože. Domov smo se vrnile v soboto, 22. 4. 2018. Izmenjava je za naju odlična izkušnja, kjer sva se naučili veliko novega, se pri tem zabavali ter spoznali mnogo super ljudi. Živa Kovačič in Iza Kos, OŠ Ivana Cankarja Vrhnika Čebelice na Cankarjevih brkih Ker je letos Cankarjevo leto, smo se tudi pri nas odločili, da našega pisatelja pobliže spoznamo tudi mi najmlajši iz velike Za-bice. Odpravili smo se na izlet na Sv. Trojico. Otroci so komaj čakali, da bi prišli na vrh. Tam smo pomalicali, si narisali brke, se igrali, lovili in tekali. Za konec pa smo naredili še skupinsko fotografijo na Cankarjevih brkih. Naslednji dan smo se odpravili v pisateljevo hišo Na klancu. Tam nam je prijazna gospa pripovedovala o pisatelju in njegovem življenju. Obiskali smo tudi spomenik sredi Vrhnike in otroci so ga z zanimanjem opazovali in nama postavljali kup vprašanj. »Zakaj gleda dol?« »Kaj pa dela?« Otroci so sami ugotovili, da razmišlja. Sprehodili smo se še čez Cankarjev trg, kjer smo se okrepčali, malo pogovorili in stekli nazaj v vrtec. V igralnici imamo pisateljevo sliko, ob kateri se otroci vedno raje ustavljajo in ponavljajo pesnikovo ime. Prebrali smo pisateljevo črtico Pehar suhih hrušk. Otroci so poslušali in kar nekaj je razumelo vsebino zgodbe, o kateri smo se tudi pogovarjali. Rezali smo hruške in jih posušili. Tako smo imeli tudi v vrtcu pehar suhih hrušk. Še kar nekaj dejavnosti nas čaka in skupaj se jih veselimo. Lep pozdrav od otrok iz skupine Čebelice Maja Hosta in Slavica Bjelobrk Vse najboljše, Ivan Cankar! Koliko časa neki je že minilo, odkar je imel Ivan Cankar zadnjo rojstnodnevno zabavo, smo se spraševali v Zelvici. V četrtek, 10. maja, bi namreč naš znameniti someščan praznoval 142 let. In če se te po tolikih letih še vedno spominjajo ne samo na Vrhniki, pač pa po vsej Sloveniji in še dlje, si gotovo zaslužiš zares dobro rojstnodnevno zabavo. In res je bila. Na B-vhodu je tisti dan iz krušne peči dišalo po pečenih hruškah, svežem kruhu in piškotih. Če bi pozorno opazovali, bi videli, da je celo Cankar na bližnjem spomeniku nos zasukal v smeri Zelvice. Na našem hribčku je zrasla skladovnica mesarjevih klad, na kateri se je kot v pisateljevih časih igrala kopica otročadi, pod njim so na starem kavnem mlinčku mleli kavo v zrnju, na terasi so otroci igrali igre iz Cankarje- vega otroštva in iz papirja izdelovali Cankarjeve brke. Vsi, ki besede ljubijo prav tako kot Cankar, so največ časa preživeli v knjižnici pod krošnjami, tisti, željni dogodivščin, pa so nove izkušnje in znanje pridobivali v enajsti šoli pod mostom oz. bolje rečeno pod brvjo okoli ribnika in tudi v njem. Kapljev sicer v njem nismo našli, ni pa manjkalo paglavcev in pupkov. Le-teh seveda nismo spekli, pač pa vrnili nazaj v vodo. V dejavnosti smo bili tako zatopljeni, da nismo opazili, ali se je pisatelj zares udeležil svoje zabave. Da smo se imeli zares krasno, pa je gotovo slišal vse do svojega spomenika. Vse najboljše, Ivan Cankar, želimo ti, da bi se te spominjali še mnogi prihodnji rodovi. Anja Petelin Vrtec Vrhnika - Enota Želvica N (IS Občina Vrhnika 28. maj 2018* 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Marec v Domu upokojencev Vrhnika Marec v pričakovanju pomladi ter z dvema pomembnima dnevoma, in sicer dnevom žena ter materinskim dnem. V sklopu dveh praznikov ter projekta Cankarjevo leto se tudi v Domu upokojencev vrstijo prireditve. Prav na dan žena, 8. 3., je bil v DUV povabljen gospod Stane Vidmar. S svojimi lepimi, čustvenimi, izpovednimi pe- Obisk otrok iz vrtca Zavoda sv. Stanislava smimi je dve uri razveseljeval stanovalke in stanovalce. Čuti se, da poje z dušo in srcem. Prireditev je odlično uspela in po odzivih sodeč smo res vsi uživali. Za materinski dan in prvo prireditev v sklopu Cankarjevega leta se je v četrtek, 22. 3. Izdelovanje butaric RAZPIS ZA NAJEM ŠPORTNE DVORANE IVANA CANKARJA VRHNIKA, TELOVADNICE PARTIZAN VRHNIKA IN DVORANE PRI OŠ ANTONA MARTINA SLOMŠKA VRHNIKA Športna društva, klube ter rekreativne skupine obveščamo, da do 20. junija 2018 sprejemamo vloge za najem Športne dvorane Ivana Cankarja Vrhnika, Telovadnice Partizan Vrhnika in Športne dvorane pri OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika za sezono 2018/2019. Najem dvoran je možen od ponedeljka do petka, v popoldanskem in večernem času od predvidoma 14.30 do 22.00 ure v Športni dvorani pri OŠ Antona Martina Slomška in od 16.30 do 23.30 v Telovadnici Partizan in Športni dvorani Ivana Cankarja Vrhnika. V soboto in nedeljo pa je najem možen preko celega dneva. Obdobje najema dvoran je od 1. septembra 2018 do 31. avgusta 2019 oziroma najmanj od 1. oktobra 2018 do 30. aprila 2019. Pisna vloga naj vsebuje: naziv najemnika, naslov najemnika, davčno ali matično številko najemnika, podpisnika pogodbe, namen najema, objekt najema, obdobje najema, termin najema, rezervni termin najema, telefonsko številko ter elektronski naslov kontaktne osebe. Obrazec dobite na internetni strani zavoda www.zavod-cankar.si Pisne vloge posredujte na naslov: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika ali na elektronski naslov sport@zavod-cankar.si. PRIPIS: »NAJEM ŠPORTNE DVORANE« Dodatne informacije na telefonu 01 750 66 35 ali mobitelu 051 661 061 Strokovni sodelavec za šport Daniel Cukjati 2018, spet zbralo kar precej stanovalcev. Prireditev je pripravila in povezovala gospa Maja Š. s podporo vseh sodelujočih. Sodelovala je skupina oziroma pevski zbor DUV Sončki s tremi pesmimi. Učenke Osnovne šole Ivana Cankarja pa so prebrale in recitirale več pesmi in črtic na temo Mati. Skupina Borovničani so prebrali nekaj stavkov iz znanih Cankarjevih črtic. V skupini Materina duši- ca smo sodelovali prav vsi člani in prebrali po nekaj stavkov iz zbirke črtic Moje življenje. Vse je potekalo tako, kot smo si zamislili, in prav ponosna sem na vse in vsakega posebej. Hvala tudi vsem zaposlenim v DUV, ki so omogočili, da se je prireditve lahko udeležilo čim več stanovalk in stanovalcev. Na koncu pa seveda zahvala in manjša pogostitev nastopajočim. Razšli smo se dobre vo- Nastop za materinski dan lje v želji po nadaljnjem sodelovanju v projektu Cankarjevo leto. Zapisala prostovoljka Bogdana Rosnaky. Naj ob tej priložnosti lepo povabim vse, ki bi bili pripravljeni kaj dobrega storiti za sočloveka, preživeti kakšno urico na teden kot družabnik stanovalcu v Domu starejših občanov Vrhnika (DUV). Parada učenja 2018 V sredo, 16. maja, je nekaj članic vrhniške Šole zdravja odšlo na regijsko srečanje Parada učenja 2018 v Kranj. Program se je začel na Slovenskem trgu pred Gimnazijo Kranj s pozdravnim govorom. Za tem je dr. N. Grishin, idejni vodja Šole zdravja, pravilno prikazal vaje 1000 gibov, katerim smo vsi sledili, z njim pote-lovadili, se ogreli in razmigali. Nadaljevali smo z ogledom Kranjskega mestnega jedra: šli smo v muzej, kjer smo si ogledali stalno razstavo o življenju in delu pesnika dr. Franceta Prešerna. Razstavni prostori so opremljeni z izvirnim pohištvom. Spodnji galerijski prostori so namenjeni različnim občasnim razstavam. Nadaljevali smo z vodenim ogledom podzemnega sve- ta kranjskih rovov. Posebna je izkušnja rovov pod starim Kranjem, zgrajenih med drugo svetovno vojno, dolgih 1300 metrov in prepredenih pod starim mestom. Spustili smo se v globino kranjskega podzemlja in doživeli realistično simulacijo bombnega napada med drugo svetovno vojno. Po rovih nas je peljala izkušena vodnica, ki je vedela mnogo zgodb in urbanih legend. Nato je bila malica, za katero se za- hvaljujemo kranjski skupini. Ob organizaciji tega dogodka bi se še posebej zahvalile vodji kranjske skupine gospe Metki Štok, vodnikoma g. Bojanu in gospe Ani. Če pa bi se nam radi pridružili v vadbi za boljšo gibljivost 1000 gibov »po metodi dr. N. Grishina pa vabljeni od ponedeljka do petka od 7.15 do 7.45. Zbor je pri bazenu - prepoznate nas po oranžnih oblačilih. Potrebujete le udobno obutev in oblačila ter dobro voljo. Cilji, ki jih poskušamo doseči pri vsakodnevni jutranji dejavnosti: krepitev zdravja, prijetno druženje, nova prijateljstva, izmenjava mnenj, osvoboditev osebnih stisk, odpravljanje samote, vsestransko izboljšanje kakovosti življenja. Informacije so javno dostopne na strani. www.srce-me--povezuje.si/solazdravja Končujem z refrenom naše himne: Dvignem svojo leno rit, da postala bo res fit, saj cel dan poskočna moram bit. Zapisala Teja Žučko Hasčasopis občina Vrhnika elektronski naslov: „jj8 © UPOKOJENSKI KOTIČEK Pozdravljene in pozdravljeni dragi naši upokojenci V Cankarjevem letu smo v društvu ocenili, da predlagamo našega člana Izvršilnega in Upravnega odbora, zelo aktivnega vodnika in enega od gonilne sile za izgradnjo koče na Planini, Milana Jermana, za zlato Cankarjevo plaketo, ki jo je prejel 10. maja. Tudi v vašem imenu mu iskreno čestitamo. Pripravili smo tudi zadnjo skupno prireditev s šolo A. M. Slomška v spomladanskem času, na katero smo zelo ponosni. Medgeneracijsko sodelovanje terja malo več usklajevanj in potrpežljivosti, a je zadovoljstvo potem na obeh straneh. Tudi v jeseni bomo pripravili skupaj še eno prireditev, ki bo tudi posvečena Cankarju. Uspel je tudi izlet na Goriško, pa otvoritveni turnir v balinanju, ki so ga zelo dobro organizirale balinarke. Čestitke vsem, ki so sodelovali pri pripravah na tako veliko prireditev. Sicer pa prosimo vse, ki še niste poravnali članarine, da to storite čim prej, saj bi bilo lepo, če bi članarino zaključili ob polletju. Hvala za razumevanje. Kaj napovedujemo? Družabno srečanje Pri Kranjcu bo 21. junija ob 16.00 z živo glasbo. Prijava v društveni pisarni. Ker je kar nekaj nostalgije po kopalnih izletih, bomo organizirali kopalni izlet v Stru-njan 28. junija z odhodom ob 8.30, če bo vsaj 35 udeležencev. Več v društveni pisarni. Že zdaj vabimo starejše od 75 let 30. avgusta na družabno srečanje ob 15.00 na vrt h Kranjcu. Prijava zaželena. V septembru pripravljamo dvodnevni izlet. Nove upokojence pa še posebej vabimo v naše prostore, da se pozanimajo o dejavnostih in se nam pridružijo. Za Upravni odbor Elica Brelih Razstava slikopleskarja Romana Suhadolnika V prostorih Društva upokojencev Vrhnika je 17. aprila odprla svoja vrata razstava slikople-skarja Romana Suhadolnika. Razstava prikazuje ambientalne motive v luči slikopleskarskega poklica, orodje, zapiske in druge drobne predmete, ki so spremljevalci omenjenega poklica. Kot je na odprtju razstave povedala Marta Rijavec, se Suhadolnik predstavlja z motivi, ki jih je izdelal s šablonami v kombinaciji z brizgalno tehniko in s črtaljenjenem. »Motivi imajo svoj jezik, svoj vizualni način izražanja brez besed, ki je vsakemu razumljiv. Z dolgoletnim zbiranjem sobosli-karskih in pleskarskih delovnih pripomočkov in strokovne literature ter z očetovo zapuščino in delno zapuščino Ivana Slavca je ustvaril zajetno zbirko, ki je vredna širše pozornosti in bi si zaslužila muzejsko sobo kot del mozaika obrti na vrhniškem področju - obrti, ki je zaznamovala ambientalno kulturo prebivalcev Vrhnike.« Odprtje razstave sta kulturno obogatila Mirjam Suhadolnik z recitacijami in Tone Stanovnik Okrogli jubileji v maju Valerija Sterle, Dom upokojencev Vrhnika (1923) Marija Škorjanec, Tičnica, Vrhnika (1924) Ivanka Tušar, Verd, Vrhnika (1925) Marija Petkovšek, Stara Vrhnika (1926) Antonija Tomšič, Kuclerjeva ul., Vrhnika (1926) Anton Pečar, Prečna pot, Vrhnika (1933) Angelca Lenarčič, Sinja Gorica, Vrhnika (1933) Marija Seljak, Notranjska cesta, Vrhnika (1933) Julka Tagelj, Kopališka ul., Vrhnika (1938) Francka Frank, Tržaška cesta, Vrhnika (1938) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so maja praznovali rojstni dan. z glasbenimi vložki. Roman Suhadolnik se je rodil leta 1957 na Vrhniki. V vajeniškem obdobju mu je bil najboljši učitelj in vzornik oče Janez. Leta 1972 je na mladinskem tekmovanju v Čačku zasedel drugo mesto. Obrti se je izučil pri Obrtnem centru na Vrhniki leta 1974, kjer je delal deset let. Potem se je zaposlil v viških vrtcih, nato pa dve desetletji deloval kot samostojni podjetnik. Na Vrhniki so v 20. stoletju delovale štiri družine, ki so opravljale slikopleskarsko obrt. Frančišek Markelj (1857-1916) je prišel na Vrhniko iz Železnikov. Tradicijo sta nadaljevala sin Štefan in njegov nečak Stane. Franc Fefer (1895-1968) je prišel na Vrhniko iz Preserja. Njegov vnuk Roman je delal kot črkoslikar. Znan slikopleskar je bil tudi Ivan Slavec (1903-1972), po domače Funckov Johan. Njegov vnuk Janez se je tudi odločil za ta poklic. Četrto rodbino pa predstavlja Janez Suhadolnik (1924-2011), ki je bil na Vrhniki znan in cenjen mojster. Družinski poklic je nadaljeval sin Roman. Razstava bo na ogled do 30. 5., in sicer vsako sredo in petek od 9. do 12. ure. Gašper Tominc, foto: GT Uspešen balinarski turnir V čudovitem ambientu in kljub slabi napovedi vremena smo uspešno speljali balinarski turnir ob občinskem prazniku Občine Vrhnika. Zjutraj ob 8. uri je bilo odprtje, kjer so pozdravili udeležence turnirja: vodjo balinarjev Marinko Petkovšek ter gospo Elico Brelih, predsenico DU Vrhnika, in gospoda Stojana Jakina, župana Občine Vrhnika, ki sta opisala tudi pomen praznika občine in Cankarjevega leta. Pozdravit nas je prišel tudi gospod Primož Hainz, podpredsednik Državnega zbora. Sodnik gospod Brane Šefran je razdelil 17 ekip, nekaj jih je odšlo v Sinjo Gorico, predvsem moške in tri ženske ekipe, šest ženskih ekip pa se je borilo na igrišču pri društvu upokojencev. Finale in bližanje v krog je potekalo na igrišču pri DU. Domače balinišče je bilo letos res lepo pripravljeno, za kar velja zahvala našemu Željku, ki skrbi, da je vse, kot mora biti. Ženski del balinark smo pripravile zajtrk - pekle smo pecivo in potice, delale narezke - ob- Sončki od Male vasi pri Iški do Rakitne Odpeljali smo se proti Iški vasi, kjer smo nekaj metrov za asfaltno cesto proti Gornjemu Igu vstopili na kamnito markirano pot nad dolino Iške. Bujna domišljija pohodnikov je med pogovori zlahka risala pod zamegljena drevesa tudi obrise medvedov. Gozd na desni se je redčil in pred nami se je kmalu odprla s soncem obsijana zelena planota z vasjo Gornji Ig. Našo pozornost je pritegnila ozka steza ob robu planote s prepa-dno steno proti Iški, ki se je kmalu razširila. Ob stezi so med mokrim listjem ždeli drobni cvetovi šmarnic, mi pa smo prišli do gozdne ceste in se pri smerni tabli obrnili proti Rakitni. Hojo smo nadaljevali mimo oznak za Partizansko bolnico Krvavice skozi gozdove smrek in bukev. Gledala sem gozdne jase, bile so kot zelene ptice, ki so pristale in obstale sredi gozda - tako je pri- vezno kavo in čaj, pa tudi malo močnejše za pogum. Ni nam bilo žal časa in utrujenih nog, saj so bili udeleženci turnirja zelo zadovoljni in marsikatera pohvala je dobro dela našim ušesom in seveda egu. Da pa je bilo vsega dovolj, so poskrbeli naši prijatelji, ki podpirajo naše prizadevanje. Gospod Keršmanc je prispeval kosilo za vse udeležence, ki se mu še posebej zahvaljujemo. Tudi slaščičarna Breza je poskrbela za sladico za vse udeležence in kot je že kar tradicija, so udeleženci že vedeli, da bodo pri kosilu »vršniške kremšnite«. Pekarna Žito Vrhnika je prispevala več vrst kruha. Da pa smo lahko speljali vse tako uspešno, so prispevali tudi naši prijatelji balinanja: Istenič, Baškovč, Adamič, Berzo, cvetličarni Jana in Karmen, gostilni Kranjc in Turšič, Cankarjev hram, Metka Bife, Mreža Triglav - servis Caserman, Trgovina Blatnik, Frizerski salon Neti, Trgovina Maja. Če sem koga izpustila, se opravičujem. Na koncu pohvala vsem našim balinarkam in balinarjem, ki so pridno pomagali pri organizaciji in delu. (MP) stala in obstala tudi kmetija Benko z zgodovino, ob kateri so za trenutek obstali tudi naši koraki. Zapustili smo razpotje za Vrbico, se dvignili do domačije Ustja in se razgledovali po hribovjih naokoli, vse do Snežnika in Slivnice v daljavi. Po dveh manjših vzponih skozi gozd smo prešli sedlo in pred nami se je odprlo območje Rakitne s čudovitimi jasami in smrekami do tal. V zadnjem delu smo hodili ob robu prepadne doline potoka Tracana na levi in vznožju vrha Rotovca. Vsrkavala sem vase vonj gozdov, trav in pisanega cvetja. Ob občudovanju mračic in ranjaka na robovih ceste smo naenkrat prišli do Rakitne in cerkve sv. Križa, kjer nas je čakal avtobus. »Tud dež je lahko poezija, le da ga ni preveč,« sem se spomnila citata, ko sem v avtobusu pogledala skozi okno. Ja, tokrat dežja ni bilo, čutili smo le njegov priokus, ki je dan umil za nas, da je bila hoja ena sama poezija. Srečo pa je napisal: »Dan nam je bil še en dan, ki smo ga Sončki ukradli vremenu.« Marija Dolinar FILMSKO DOPOLDNE V KINU VRHNIKA ^^ Claire je predana in izkušena babica, ki je vse svoje življenje posvetila drugim. Ravno ko se ubada s skorajšnjim zaprtjem porodnišnice, v kateri dela, jo vznemiri telefonski klic. Béatrice Sobolevski, očetova nekdanja jubica, ki je pred tridesetimi leti brez sledu izginila, bi jo rada spet videla. Béatrice je Clairino popolno nasprotje: radoživa, muhasta in egocentrična ženska, ki ob svojem zrezku rada spije kozarček rdečega. Zgodba o nenavadnem prijateljstvu med dvema zelo različnima ženskama, v kateri blestita veliki imeni francoskega filma: Catherine Frot in Catherine Deneuve. Po filmu druženje ob kavi in čaju. Za več informacij obiščite www. kino-vrhnika.si ali pišite na info@kino-vrhnika.si N (IS Občina Vrhnika 28. maj 2018* 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si UPOKOJENSKI KOTIČEK Sončki na Grmadi nad Ortnekom in Kamen vrhu nad Velikimi Laščami Avtobus nas je odložil ob magistralni cesti Velike Lašče-Ribnica, od koder smo skozi vas Gornje Retje vstopili v mešani gozd, kjer je po decembrskem orkanskem vetru ostalo pokonci le malo smrek. Poti, ki so tudi gozdne vlake, so bile blatne, vendar prehodne. Kmalu smo se razveselili razpotja in travnega pobočja pred seboj z razgledi po hribovju nad Ribniško dolino, ki so jih deloma zastirale meglice zadnjega dežja. Premagovali smo strmino navzgor v nov pas gozda, po katerem smo kmalu dospeli do čistine vrha in turističnega doma na Grmadi (887 m). Posedli smo po klopeh naokoli in zrli na Svizci na Zasavski Sveti gori V lepem aprilskem jutru smo se odpeljali na Vače, od tam pa do geometričnega središča Slovenije, do GEOSS-a. Z zanimanjem smo si ogledali objekte na središčni točki Slovenije, saj je bil marsikateri udeleženec tam prvič. Vrnili smo se v Vače in se odpravili proti našemu cilju, Zasavski gori, kjer nas je na poti čakalo veliko zanimivosti. Najprej smo se ustavili ob fosilni morski obali, polni lukenj zaradi delovanja kamnovrtih školjk in ostankov lupin ostrig, ki so živele pred 13 milijoni let. Na poti proti Kleniku smo občudovali lesene strukture, ki so jih izklesale spretne roke samorastniškega kiparja. V Kleniku smo se ustavili ob povečani Vaški situli, znameniti vedrici iz 6. stoletje pred našim štetjem. Za vasjo Vovče smo se po stezi usmerili v gozd in preko dolomitnih pobočij prišli na vršni greben Zasavske gore. Vrh je bil že v prazgodovinskih časih zaradi svoje lege in višine kultno mesto, zato ni presenečenje, da so na skalnatem vrhu postavili z obzidjem obdano cerkev sv. Marije. V sedelcu pod vrhom stoji gostoljubni planinski dom, kjer smo se okrepčali in odžejali. Sonce je vedno topleje grelo in ob vračanju smo bili že vsi v kratkih rokavih. Vračali smo se preko vrha Svete gore, kot tudi pravijo Zasavski gori, ki nas je nagradila s pogledom na bele Kamniško--Savinjske Alpe. Pot nazaj nam je skrajšal avtobus, ki nam je prišel naproti, kajti za april previsoka temperatura je delovala utrujajoče. Za nami je bil lep dan, poln zanimivih spoznanj, obogaten s širnimi razgledi na ozelenele gozdove in zasnežene gore. Besedilo in fotografija: Sonja Zalar Bizjak travnike pod nami ter gozdove v smeri Ribnice in Dobrepolja. Vračali smo se delno po isti poti do manjšega razpotja, nato pa krenili v gozdove desno v smeri Kamen vrha. V zadnjem delu smo prišli do širše gozdne poti in krenili desno ter kmalu zagledali obnovljeno kočo na Kamen vrhu. Mimo nje smo po stezi prišili do kamnitega vrha s kraškimi škrapljami ter pod seboj zagledali celotno dolino Dobrepolja. Pot smo po markacijah nadaljevali skozi gozdove v smeri Velikih Lašč in lahko vmes prisluhnili tudi pticam, ki jih je morda preplašil hrup korakov ali pa so bile tisti dan ravno tako klepetave kot dobro razpoloženi pohodniki, ki smo že ubirali zadnje korake čez travnik do glavnega trga s cerkvijo Marijinega rojstva v Velikih Laščah, nato pa se ob spomeniku Franu Levstiku spustili do parkiranega avtobusa. Marija Dolinar, foto Tatjana Rodošek Zimzeleni po Mlinarjevi poti Pravo razkošje je opazovati prebujajočo se pomlad, cvetoče stare jablane in dihati čist zrak, ker tod naokoli ni nobene industrije. To je del Dolenjske, okoli 10 km krožne tematske pešpoti, kjer sta njen začetek in konec v vasi Bučka. Bučka in Škocjan sta kraja, združena v občino Škocjan, kjer imajo Knobleharjevo tematsko pot, ki so jo poimenovali po domačinu dr. Ignaciju Knobleharju. Vaščani Bučke pa so stopili skupaj in pripravili še eno turistično pot, ki naj bi po proučevanju zgodovinskih virov in ustnih izročil ohranjala celovito mlinarsko dediščino v tem kraju. Ob potoku Čolnišček je zrnje v moko nekoč mlelo kar devet mlinov. Pot vodi mimo cerkva, polj, po gozdu, večkrat smo prečkali potok po mostičkih in mimo opuščenih starih mlinov; samo kateri od njih je še sposoben mleti. Naša vodnica Dragica, ki je bila domačinka Bučke, nam je med potjo pripovedovala mnogo zgodb iz tamkajšnjih krajev; nekaj tudi o težkih časih med vojno, ko so bili pod nemško okupacijo, pa tudi nekaj hudomušnih mlinarskih zgodb. Ena zanimiva je, zakaj ime Bučka, pa komu so prvič zapeli tisto o vinu bučenskem. Še najbolj hudomušna je tista, ki pripoveduje, kako močan mora biti mlinar, da lahko prenaša vreče. Če pa hoče biti še bogat, mora imeti tudi zelo kosmate roke ter široke in ne zapete rokave ... Takšne in podobne zgodbe so bile ob vsaki tematski tabli. Ko smo bili že malce utrujeni od poti ali od pravih poletnih temperatur, se nam je Miha že približal s svojim busom. Odpeljali smo se še v nam že znano gostišče na Studencu in tam zaključili še en lep pohodni dan Zimzelenov. Zapisala Ivanka S., foto: Željko J. Vrhniški upokojenci po Plečnikovi Ljubljani Upokojenci smo imeli priložnost pobliže spoznati vsaj del Plečnikove ustvarjalnosti na ekskurziji, ki jo je vodila vodnica Dominika. Za ogled je res zanimiva cerkev sv. Mihaela na Barju. V letih 1937 do 39 je potekala izgradnja iz preprostih materialov iz neposredne okolice in posebna arhitektura daje edinstvenost tej zgradbi. Za javnost je odprt arhitektov dom v Trnovem. Obisk je izjemen, pravijo, in hiša je nekakšna iztočnica za pohod po Plečnikovi Ljubljani. V hiši v Trnovem je bil laboratorij vse njegove arhitekture. Tam je uporabljal različno znanje iz preteklosti in ga povezoval z obrtniškimi predmeti. Mnogi so ostali ali so bili vrnjeni in so na ogled. Ko smo se sprehajali po hiši, nas je spominjalo na prav poseben red: preproste lesene omare, posebne barve, materiali, orodje. To je prostor, v katerem je Plečnik besede in misli znal spremeniti v stvarnost. Tudi njegova dela v tujini so prikazana, kajti deloval je na Dunaju in v Pragi in po letu 1934 je že deloval v Ljubljani. Mnogo je njegovih neuresničenih načrtov, kajti imel je drzne ideje. Nekatere razglednice prikazujejo, kakšna bi bila Ljubljana, če bi bile uresničene vse njegove ideje. Njegov zadnji projekt iz l. 1956 je paviljon na Brionih. Premalo cenimo Plečnika, a po obisku njegove hiše dobi človek navdih za novo odkrivanje Plečnika po Ljubljani in tudi drugod po Sloveniji. Plečnikova arhitektura sodi med najpomembnejše umetnine 20. stoletja. Za konec ekskurzije smo si ogledali še etnografski muzej na Metelkovi. Narodni muzej Slovenije ima v svojem oddelku na Metelkovi na ogled stalno razstavo Uporabne umetnosti na Slovenskem. Muzej je prostor med minulim in sedanjim, o ljudeh in za ljudi ter med svojo in tujo kulturo. Priporočamo vsakomur, ki mu kaj pomeni arhitektura! Zapisala I. Sluga, foto: Dominika N (IS Občina Vrhnika 28. maj 2018* 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Na podlagi 13., 17. in 50. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 13/18, v nadaljevanju: ZSRT-1), 29. in 65. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 -uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 11/18 - ZSPDSLS-1) in 95. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 25. redni seji dne 17. 5. 2018 sprejel naslednji ODLOK O TURISTIČNI IN PROMOCIJSKI TAKSI V OBČINI VRHNIKA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (vsebina) (1) Odlok o turistični in promocijski taksi v občini Vrhnika (v nadaljevanju: odlok) določa: - zavezance za plačilo, oprostitve ter višino turistične in promocijske takse, - postopke pobiranja in odvajanja turistične in promocijske takse, - način vodenja evidence turistične in promocijske takse, - nadzor in kazenske določbe. (2) Odlok velja na turističnem območju, ki geografsko zaokrožuje območje občine Vrhnika. II. ZAVEZANCI ZA PLAČILO, OPROSTITVE TER VIŠINA TURISTIČNE IN PROMOCIJSKE TAKSE 2. člen (zavezanci) Zavezanci za plačilo turistične takse so: - državljani Republike Slovenije in tujci, ki prenočujejo v nastanitvenem obratu, ki jih opredeljuje Zakon o spodbujanju razvoja turizma. 3. člen (višina turistične takse) (1) Višina turistične takse za prenočitev na osebo na dan se določi v znesku 1,25 eurov, na osnovi slednje znaša promocijska taksa 0,31 eurov, skupna višina obeh taks znaša 1,56 eurov na osebo na dan. (2) V primeru, ko je zavezanec za plačilo turistične takse upravičen do plačila turistične takse v višini 50 odstotkov, le-ta znaša 0,62 eurov za prenočitev na osebo na dan, na osnovi slednje znaša promocijska taksa 0,15 eurov, skupna višina obeh taks znaša 0,77 eurov na osebo na dan. 4. člen (oprostitev plačila turistične takse) (1) Plačila turistične takse in posledično promocijske takse so na podlagi prvega odstavka 18. člena ZSRT-1 oproščeni: - otroci do sedmega leta starosti, - osebe z zdravniško napotnico v naravnih zdraviliščih, - osebe na podlagi predložitve fotokopije odločbe pristojnega organa, iz katere je razvidno, da je pri zavarovancu ugotovljena invalidnost oziroma telesna okvara, ali fotokopije potrdila oziroma izvedenskega mnenja pristojne komisije o ugotavljanju invalidnosti oziroma telesni okvari, ali na podlagi članske izkaznice invalidske organizacije, - otroci in mladostniki na podlagi predložitve fotokopije odločbe, ki zadeva razvrščanje in usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, - učenci, dijaki in študenti ter njihovi vodje oziroma mentorji, ki so udeleženci strokovnih ekskurzij in podobnih oblik dela, ki jih na nepridobitni podlagi izvajajo vzgojno-izobraževalne ustanove in so določene z letnim delovnim načrtom v okviru javno veljavnega vzgojno-izobraževalnega ali študijskega programa, - osebe do 18. leta in njihove vodje oziroma mentorji, ki so udeleženci letovanj, ki jih organizirajo društva, ki jim je bil podeljen status pravne osebe v javnem interesu, - osebe, ki prostovoljno odpravljajo posledice elementarnih nesreč, - pripadniki Slovenske policije v obdobju opravljanja nalog iz svoje pristojnosti, - osebe, ki so na začasnem delu in prebivajo v nastanitvenem obratu neprekinjeno več kot 30 dni, - tuji državljani, ki so po mednarodnih pogodbah oproščeni plačila turistične takse. (2) Na podlagi drugega odstavka 18. člena ZSRT-1 turistično takso v višini 50 odstotkov plačujejo: - osebe od 7. do 18. leta starosti, - osebe od 18. do 30. leta starosti, ki preno- čujejo v nastanitvenih obratih, vključenih v mednarodno mrežo mladinskih prenočišč (IYHF). (3) Poleg zavezancev, ki so v prvem odstavku 18. členu ZSRT-1 oproščeni plačila turistične in promocijske takse za prenočevanje pod pogoji iz 5. člena tega odloka, so dodatno popolno oproščeni plačila turistične takse in posledično promocijske takse tudi: - člani Planinske zveze Slovenije v planinskih postojankah, na podlagi veljavne članske izkaznice. 5. člen (dokazila za oprostitev) (1) Kot dokazilo za oprostitev plačila turistične takse za učence, dijake in študente ter njihove vodje oziroma mentorje, za udeležbo na strokovnih ekskurzijah in podobnih oblikah dela, ki jih izvajajo na nepridobitni podlagi vzgoj-no-izobraževalne ustanove, se štejejo tiste vzgojno-izobraževalne ustanove, ki so kot take navedene na seznamu, ki je objavljen na spletni strani ministrstva pristojnega za izobraževanje. Oprostitev plačila turistične takse velja tudi za vzgoj-no-izobraževalne ustanove iz zamejstva. Nastanitveni obrat pred oprostitvijo plačila preveri ali je vzgojno-izobraževalna ustanove na seznamu oz. iz zamejstva in sledenje vpiše v evidenco iz 7. člena tega odloka. (2) Do oprostitve plačila turistične takse so v skladu s šesto alinejo prvega odstavka 18. člena ZSRT-1 upravičene tiste osebe, ki se udeležijo letovanj, ki jih organizira društvo, ki delujejo v javnem interesu in ima o slednjem ustrezna dokazila, to je sklep pristojnega organa, ki je društvu dodelilo tak status in katerega sklep je veljaven na dan koriščenja prenočitev. Nastanitveni obrat pred oprostitvijo plačila turistične takse, preveri veljavnost takega sklepa, oz. iz javno dostopnih podatkov (npr. spletne strani, uradni list...) preveri ali ima društvo status v javnem interesu in slednje vpiše v evidenco iz 7. člena tega odloka. (3) Do 50 odstotne oprostitve plačila turistične takse so v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 18. člena ZSRT-1 upravičene zgolj tiste osebe, ki so stare od 18. do 30. let, ki prenočijo v nastanitvenih obratih, ki so vključeni v mednarodno mrežo mladinskih prenočišč (IYHF), katerih članstvo za Slovenijo vodi Popotni-ško združenje Slovenije na svojih spletnih straneh. III. NAČIN POBIRANJA IN ODVAJANJA TURISTIČNE TAKSE 6. člen (pobiranje turistične in promocijske takse) (1) Turistično in promocijsko takso iz prvega in drugega odstavka 3. člena tega odloka, pravne osebe javnega in zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki, sobodajalci in kmetje, ki sprejemajo goste na prenočevanje, pobirajo v imenu in za račun občine oziroma agencije iz 5. člena ZSRT-1, hkrati s plačilom storitev za prenočevanje ali najpozneje zadnji dan prenočevanja. (2) Nakazati so jo dolžni na poseben račun Občine Vrhnika in na predpisan način, ki bo objavljen na spletnih straneh občine, do 25. dne v mesecu za pretekli mesec. IV. VODENJE EVIDENCE TURISTIČNE IN PROMOCIJSKE TAKSE 7. člen (evidenca turistične takse) (1) Pravne osebe javnega in zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki, sobodajalci in kmetje, ki sprejemajo turiste na prenočevanje morajo voditi evidenco o turistični taksi, ki se lahko vodi na podlagi knjige gostov, ki jo vodijo po zakonu, ki ureja prijavo prebivališča. (2) Evidenca turistične takse poleg podatkov iz knjige gostov vsebuje še: - podatek o številu prenočitev posameznega gosta, - skupno vsoto pobrane turistične takse za posameznega gosta; - skupno vsoto pobrane promocijske takse za posameznega gosta; - če je oseba oproščena plačila celotne ali dela turistične takse, mora biti v evidenci vpisan razlog oprostitve. (3) Podatki v evidenci turistične takse se hranijo enako obdobje kot knjiga gostov. Hranijo se lahko v fizični ali elektronski obliki. (4) Podatki o evidenci turistične takse morajo biti za vsakega posameznega gosta izpolnjeni najkasneje zadnji dan njegovega prenočevanja. (5) Osebe iz prvega odstavka tega člena evidenco turistične takse vodijo elektronsko ali ročno. V. NADZOR IN KAZENSKE DOLOČBE 8. člen (nadzor) (1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja pristojni organ Skupne občinske uprave občin Vrhnika, Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Gorenja vas - Poljane, Žiri, Borovnica, Log -Dragomer in Horjul, ki je tudi prekrškovni organ po tem odloku. (2) Če pristojni inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da so kršena določila tega odloka, odredi, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi, odpravijo v roku, ki ga določi, odredi pa lahko tudi druge ukrepe, ki so potrebni za odpravo nepravilnosti. 9. člen (prekrški glede turistične in promocijske takse) (1) Z globo 2.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki sprejema osebe na prenočevanje, če ne: - pobira turistične in promocijske takse v skladu s 6. členom tega odloka ali - vodi evidence v skladu s 7. členom tega odloka ali - nakazuje pobrane turistične in promocijske takse v skladu z 6. členom tega odloka. (2) Z globo 400 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost. (3) Z globo 200 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člana kaznuje odgovorna oseba pravne osebe. (4) Z globo 120 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba, sobodajalec in kmet, ki prejema turiste na prenočevanje. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 10. člen (prenehanje veljavnosti predpisov) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o turistični taksi v Občini Vrhnika (Naš časopis, št. 389/11). 11. člen (uveljavitev nove turistične in promocijske takse) (1) Z dnem uveljavitve tega odloka se začne obračunavati višina turistične takse skladno s 3. členom tega odloka. (2) Postopek pobiranja in odvajanja promocijske takse se začne izvajati 1. januarja 2019. 12. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu Občine Vrhnika, Našem časopisu. Številka: 007-4/2018 Datum: 17. 5. 2018 OBČINA VRHNIKA Župan Stojan Jakin l.r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (URL RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008, 76/2008, 100/2008, 79/2009, 84/2010, 40/2012-ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011-UPB4, 110/2012-ZDIU12) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 433/2015), je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 25. redni seji dne 17. 5. 2018 sprejel D R U G I R E B A L A N S P R O R A Č U N A Občine Vrhnika za leto 2018 1. Splošna določba 1. člen Prihodki in odhodki ter drugi prejemki in izdatki proračuna Občine Vrhnika za leto 2018 so izkazani v bilanci prihodkov in odhodkov, v računu finančnih terjatev in naložb ter v računu financiranja. 2. Rebalans proračuna Občine Vrhnika za leto 2018 se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Skupina/Podskupina kontov 2. Rebalans 2018 I SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 16.099.583,86 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 14.348.808,11 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 10.950.208,00 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 9.049.538,00 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 1.623.170,00 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 227.500,00 706 DRUGI DAVKI 50.000,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 3.398.600,11 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 1.777.050,11 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 15.000,00 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 321.000,00 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 15.100,00 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 1.270.450,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+722) 297.304,67 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 47.304,67 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH DOIGOROČNIH SREDSTEV 250.000,00 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 2.550,00 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 2.550,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740) 1.450.921,08 740 TRANSFERNI PRIH. IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCII 1.192.921,08 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE IINME 258.000,00 II SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 20.562.694,71 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402 +403 +409) 5.294.636,98 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 1.131.574,35 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 175.483,45 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 3.744.184,18 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 30.000,00 409 REZERVE 213.395,00 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 6.031.174,83 410 SUBVENCIJE 37.500,00 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 3.400.094,05 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 613.071,00 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 1.980.509,78 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 9.080.882,90 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 9.080.882,90 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (430) 156.000,00 431 NVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM, KI NISO PRORAČUNSKI UPORABNIKI 30.000,00 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 126.000,00 III PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I-II) -4.463.110,85 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov 2. Rebalans 2018 IV PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0,00 V DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0,00 VI PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV-V) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov 2. Rebalans 2018 VII ZADOLŽEVANJE (50) 3.000.000,00 50 ZADOLŽEVANJE 3.000.000,00 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 3.000.000,00 VIII ODPLAČILA DOLGA (55) 401.000,00 55 ODPLAČILA DOLGA 401.000,00 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 401.000,00 IX SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I+IV+VII-II-V-VIII) -1.864.110,85 X NETO ZADOLŽEVANJE (VII-VIII) 2.599.000,00 XI NETO FINANCIRANJE (VI+X-IX) 4.463.110,85 XII STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 1.864.110,85 2. Končna določba 2. člen Drugi Rebalans proračuna Občine Vrhnika za leto 2018 začne veljati naslednji dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis in se uporablja za leto 2018. Posebni del rebalansa proračuna in načrt razvojnih programov se objavita na spletnih straneh Občine Vrhnika, www.vrhnika.si. Številka: 410-60/2017 (4-01) Datum: 17. 5. 2018 OBČINA VRHNIKA Župan Stojan Jakin l.r. Hitri internet na območju Dola in Laz Noj Občina Borovnica Brez zanesljivega in hitrega dostopa do svetovnega spleta in drugih elektronskih komunikacij (telefonija, TV) si danes že težko predstavljamo sodobno družinsko in poslovno življenje. 28. maj 2018* 33 1 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Analiza spletne ankete o informiranju občanov Spletna anketa, katere namen je bil pridobiti informacije s strani občanov o tem preko katerih medijev se informirajo o dogajanju v občini ter kako ocenjujejo občinsko spletno strani in FB profil Občine Borovnica je bila odprta med 29. 3. in 30. 4. 2018. In seveda o »pametnih« omrežjih, vaseh in mestih ne moremo razmišljati brez visoko razvitih in povsod razpredenih omrežij elektronskih komunikacij naslednje generacije. Danes je cenovno konkurenčen dostop do hitrih in zanesljivih elektronskih komunikacij v večjem obsegu še vedno odvisen od optičnih omrežij. In kot kaže, bo temu še nekaj časa tako. Ta pa se ne razvijajo po kriteriju zadovoljevanja potreb vseh občanov, temveč je za operaterje pomembno, da se vložek, potreben za izgradnjo omrežja, čim prej povrne. To je bilo jasno predočeno tudi županu Borovnice, ko se je kmalu po potrditvi načrta razvoja elektronskih omrežij naslednje generacije v občini, sestal s predstavniki enega od operaterjev mobilne telefonije, da bi se pozanimal o možnostih za izboljšanje omrežja elektronskih komunikacij v občini. Pri pregledu razvejanosti optičnega omrežja v občini se je pokazalo, da bi bilo mogoče na območju strjene poselitve v naseljih Dol in Laze najprej zadostiti kriterijem sprejemljivih stroškov za izgradnjo optičnega omrežja, v kolikor bi se velika večina prebivalcev ne le odločila za priključitev na takšno omrežje, pač pa bi se tudi strinjala s tem, da le to poteka po zračnih vodih preko njihovih parcel. V kolikor bi se za to odločili vsi krajani Dola in Laz, pa bi bilo mogoče tam, kjer zdaj potekajo bakreni vodi, le te enostavno zamenjati z optičnimi, ki ne zagotavljajo le neprimerno hitrejših povezav, temveč so bolj varni tudi z vidika udara strele. Župan Bojan Čebela je zato konec aprila na vsa gospodinjstva na območju Dola in Laz naslovil dopis s kratkim vprašalnikom o interesu za priključitev na »hitri internet« in strinjanju z nadzemskim potekom optičnih kablov. Odziv je bil zelo dober in velika večina želi čim prej imeti »hitri internet« in se strinja, da bi šli kabli »po zraku« čez njihovo parcelo. Tudi vaški odbor Dol-Laze je pokazal veliko pripravljenost, da tudi tistim krajanom, ki jim hitri internet ni tako pomemben, predstavi njegov pomen za boljše življenje sokrajanov in hitrejši razvoj celotne skupnosti. Če se bodo ta optimistična pričakovanja izkazala za resnična, potem je zelo verjetno, da bo do izgradnje optičnega internetnega omrežja na območju strjene poselitve v Dolu in na Lazah prišlo že do konca leta. Izgradnja novega omrežja bo omogočila, da uporabniki naročijo nove pakete, ki omogočajo mnogo hitrejši prenos podatkov. Ker gre za odprto javno omrežje bo vsak naročnik sam izbiral ponudnika in paket, ki mu najbolj ustreza. Župan in občinska uprava pa sta odločena izkoristiti vsako priložnost, da se ob gradnjah in rekonstrukcijah cest, vodovodnih in kanalizacijskih omrežij sočasno položijo tudi optični kabli. S tem bodo tudi druga naselja v občini, ki nimajo ustreznega omrežja elektronskih komunikacij, dobila možnost, da s kombinacijo zemeljskih in nadzemeljskih vodov do njega pridejo v dogle-dnem času. Občinska uprava Ogledalo si jo je 168 občanov, od katerih je 85 anketno ustrezno izpolnilo, od tega 17 delno, tako da je bilo popolno izpolnjenih anket 68. Anketirani občani najbolj pogosto obiskujejo FB profil »Radar v Borovnici« vendar je tudi največ takšnih, ki ga sploh nikoli ne obiščejo. Zelo pogosto ali pogosto vzame v roke medobčinsko glasilo »Naš časopis« skoraj dve tretjini tistih, ki so izpolnili anketo. Spletno stran Občine Borovnica zelo pogosto ali pogosto obišče okoli petina anketiranih, podoben delež pa ga obišče občasno. Na njej si anketirani pričakovano najbolj pogosto ogledajo rubrike »novice«, »aktualna obvestila« in »napovednik dogodkov«, najmanj ogledov pa imata rubriki »civilna zaščita« in »za občane (spletni obrazci in vloge)«. Povprečna ocena (na lestvici od 0 - nezadostno do 5 - odlično) izgleda, preglednosti, aktualnosti, razumljivosti in pravilne slogovne in slovnične predstavitve vsebin niha med - 3 in +3, brez izrazitega navdušenja ali graje česarkoli. Precejšnja večina se nagiba k temu, da naj se na občinski spletni strani objavi vse kar se v občini in v zvezi z njo dogaja. Slaba petina pa meni, da bi kazalo objavljati tudi reklamna sporočila. Kar nekaj si jih tudi želi, da bi bil na spletni strani tudi forum za odgovore na vprašanja občanov. Nezadovoljni so s pomanjkljivim ali preveč kompliciranim dostopom do objav uradnih gradiv in poročil ter odsotnostjo preglednega prikaza občinskih investicij. Želijo pa si tudi manj uraden in dolgovezen način izražanja ter več novic iz dogajanja v šoli in v društvih, prav tako pa tudi boljšo preglednost strani in manj slovničnih oz. »tiskarskih« napak. Podobno tudi pri FB profilu občine velja, da si anketiranci želijo krajših in bolj »sproščenih« objav, z manj pravopisnimi napakami in več ter bolj kakovostnimi fotografijami. Tudi FB profil pogosto ali zelo pogosto obišče okoli petina anketiranih. Slaba tretjina ga ne obišče nikoli, dobra tretjina enkrat na mesec, okoli petina pa enkrat na teden. Obiskovalcem so najbolj všeč, da so objave aktualne in so objavljene tudi vsebine, ki bi jih sicer iskali (ali pa tudi ne) na spletni strani občine. Nekaterim je všeč, da je objavljeno veliko fotografij, drugi pa se pritožujejo, da so nekatere od njih slabe kakovosti. Nekaj se jih je pritožilo zaradi tega, ker ni bilo odgovora na komentarje, ki so jih napisali, spet drugi pa so opozorili, da je kultura komentiranja v splošnem, tako kot na večini FB profilov, nizka. Izražen, ne pa tudi utemeljen je bil očitek, da je FB profil občine pristranski. Glede izboljšav je bilo nekaj predlogov za prenos sej Občinskega sveta preko FB. Še bolj kot pri spletni strani je izražena zahteva po bolj sproščenem in zabavnem izražanju, enako pa pričakovanja po boljši pokritosti vsega življenja in dogajanja v občini. Približno desetina anketirancev je tudi pripravljena posredovati informacije in fotografije za objavo na občinski spletni strani in FB profilu. Vsem, ki so nam posredovali svoja mnenja in predloge, se lepo zahvaljujemo. Poskušali jih bomo čim bolj upoštevati, čeprav se jih seveda vselej ne da in si nekateri med seboj tudi nasprotujejo. Predvsem na FB profilu ni mogoče širiti obsega objav ter obenem povečati preglednosti. Ker je objavljanje na spletni in FB strani samo ena od številnih aktivnosti se večkrat zgodi, da so slogovne slabosti in slovnične napake posledica želje, da se kljub drugim nujnim obveznostim vsebine čim bolj aktualno objavijo. Zelo pomembno je tudi, da se je potrdila domneva, da kljub dobi elektronskih medijev medobčinsko glasilo Naš časopis ostaja pomemben vir informiranja občanov o dogajanju v občini. Občinska uprava Zagotavljanje prevoznosti do zaselkov Zaradi razmočenega terena in kombinacije zmrzovanja in tajanja se je po koncu letošnje zimske sezone na spodnjem odseku ceste Ohonica-Lašče, Pristava, na več mestih na vozišču pojavila ilovica. Zaradi poškodb je bila cesta z osebnimi vozili že težko prevozna. Glede na nastale razmere je Občina Borovnica skupaj z vzdrževalcem cest, Javnim podjetjem Komunalno podjetje Vrhnika, in podizva-jalcem KPL pristopila k vzdrževalnim delom. Na posameznih delih je bila sanirana nosilna konstrukcija ceste, uredili so tudi odvodnjavanje. Na mestih, kjer se je cesta pogrezala v blato, so izkopali nenosilen in zablaten material ter nanesli ustrezne- ga nosilnega. Sledilo je temeljito čiščenje odvodnega obcestnega jarka in prepustov. Na celotni trasi so bili dodatno vgrajeni še trije prepusti. Z navedenimi deli so zagotovili uporabnost makadamskega vozišča, omogočili nemoten prevoz prebivalcev naselij Pristava in Lašče ter zmanjšali možnosti poškodb ceste zaradi prevoza težkih tovornjakov za spravilo lesa. Zaselka Pristava in Lašče v Občini Borovnica imata skupaj sicer le 18 stalno prijavljenih oseb, vendar je treba s skupnimi močmi zagotoviti pogoje za življenje tudi na malo odročnejših krajih. Za celovito, varnejšo, trajnejšo ter bolj udobno ureditev dostopa do obeh zaselkov pa je treba urediti lastništvo ceste. Od lanskega leta se o odmeri ceste občina dogovarja z lastniki zemljišč. Občinska uprava Otliško okno Zbrali smo se na železniški postaji v občini Borovnica. Odpeljali smo se do izhodišča pri izviru Hublja. Na poti smo si ogledali kapelico, 20 minut kasneje, na 830 metrih, smo si privoščili počitek, potem se je začela spuščati. Prišli smo v gozd, se še malo spustili in zagledali Otliško okno. Skozenj smo pogledali Vipavsko dolino. Malo naprej je stal v vrtači velik kamnit polž. Šli smo naprej in se ustavili pri zvončku sreče. Čedalje bolj smo se začeli spuščati in prišli smo v gozd. Tam je bila v kamnu slika hudiča, pod sliko pa zgodba o njem. Na poti smo videli tudi ptičjo hišico (krmil-nico). Prišli smo do izhodiščnega mesta in si privoščili dolg, dolg, zares dolg počitek. Vabimo vas, da se nam pridružite na izletih na gore. Voditeljica: Ana Suhadolnik (Kristina Suhadolnik), zapisala: Nace in Anej, foto: Igor Debevec Noj Občina Borovnica 28. maj 2018* 33 1 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Borovničani še odločneje podprli drugi tir Udeležba na referendumu je bila v Borovnici z 18,4 % (627 oddanih glasov) primerljiva s celotnim vrhniškim okrajem in zopet boljša kot na državnem nivoju, kjer ni presegla 15 %. Slabša od državnega povprečja je bila zgolj udeležba na Tudi ponovitveni referendum o zakonu o drugem tiru 13. maja letos ni dosegel kvoruma in še v drugo padel. volišču v osnovni šoli (14,2 % oz. 142 glasov), daleč najbolje pa se je zopet odrezalo volišče v Lovskem domu z rekordnimi 25,5 % (118 glasov). Ni dosti manjkalo, pa bi število glasujo-čih preseglo po imeniku celo še enkrat večje volišče v osnovni šoli. A če se je na državni ravni volja večine glasujočih tokrat za pičlih 0,14 % prevesila v korist nasprotnikov zakona, se je v Borovnici delež podpornikov zakona tokrat celo povečal z 51,1 na 54,7 % (616 glasov). Nasprotniki so prevladali na voliščih v prostorih občine, Bregu in Pakem ter v Brezovici pri Borovnici, na slednjem z največ, 60,9 % (53 glasov). Naj- višja podpora pa je bila zakonu izražena v Lovskem domu s 70,2 % (80 glasov). Neveljavnih glasovnic je bilo to pot trikrat več, celo enajst. Kampanje tako zagovornikov kot nasprotnikov zakona na lokalnem nivoju ni bilo zaslediti, verjetno zaradi bližajočih se junijskih volitev. Damjan Debevec Kako živeti v krajinskem parku? Leta 2008 smo Borovničani podprli ustanovitev Krajinskega parka Ljubljansko Barje (KP LB). V borovniškem Forumu za kulturo dialoga, kot obliki civilne iniciative, ki je tedaj združevala vse zainteresirane občane Borovnice, ki smo podpirali ustanovitev novega zavoda, smo pričakovali, da bo novi zavod »skupni dežnik«, ki bo povezoval in združeval vse, ki živimo s parkom in v parku. Kmete, lovce, kolesarje, ribiče, športnike, ponudnike turističnih storitev, okoljevarstvenike, podjetnike, društva, druge zavode, državne institucije in vso zainteresirano javnost. Pričakovali smo, da bo novi zavod »prostor«, kjer bomo usklajevali različne legitimne interese, se dogovarjali o skupnih projektih, življenju s parkom in v parku, obnašanju in pravilih, ki bodo v interesu vseh. Žal se je ta idealizirani »dežnik« spremenil v »zbirokratizirano institucijo«, podaljšano roko (ekspozituro) ministrstva za okolje, v kateri so oblast prevzeli okoljevarstveni državni birokrati, ki tu ne živijo in jih naše življenje tudi ne zanima. Vsi drugi, posebej kmetje, ki zemljo obdelujemo in lastniki kmetijskih zemljišč, smo postali moteči in odveč. Po 10 letih »žalostnih in neproduktivnih birokratskih izkušenj« je nastopil čas, da začnemo obstoječe stanje spreminjati. To je mogoče, če na občinske in državno politiko naslovimo naše legitimne zahteve in se začnemo zanje boriti z vsemi legitimnimi strokovnimi, pravnimi in političnimi sredstvi. Zahtevati moramo najmanj naslednje: - Statusno se mora javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje spremeniti iz izpostave ministrstva za okolje, kjer je okoljevarstvena stroka birokratsko nadvladala nad vsemi ostalimi strokami in interesi, v »prostor«, kjer bomo lahko demokratično in realno izražali ter uveljavljali svoje legitimne pravice: živeti in gospodariti na svojem. - Organizacijsko, kadrovsko in programsko je treba uravnovesiti delovanje zavoda KP LB tako, da bodo v njem enakopravno zastopane vse zainteresirane stroke in z njimi povezani legitimni interesi. Zdaj imamo organizacijo, kadre in projekte, v katerih prevladuje okoljevarstvena stroka s svojimi projekti, ki jih plačujemo vsi, najbolj pa kmetje, lastniki kmetijskih zemljišč na območju parka. Najprej, ker se nam ne dovoli gospodariti na svojem v skladu z zakonom o kmetijstvu, in nato, ker nam to povzroča gospodarsko škodo, ki vpliva tudi na naš standard in razvojne možnosti, in še, ker vsi skupaj kot davkoplačevalci plačujemo nekaj, kar ni v interesu lastnikov oz. večine. - Popraviti moramo »krivične meje in območja«, ki onemogočajo razvoj Občine Borovnica tako, da se meje Krajinskega parka Ljubljansko barje ustrezno spremenijo in območja prekategorizirajo, tako da bodo občani lahko razvijali in vzdrževali svoje domačije, gospodarili in kmetovali na svojem, enako kot je to bilo storjeno za Fenolit, ki ga je »politika« enostavno »izrezala« iz območja KP LB. - Zavod Krajinski park Ljubljansko barje in institucije ministrstva za okolje se morajo začeti ukvarjati z resničnimi problemi, kot so za okolje nevarne gospodarske dejavnosti, Ke-mis, Fenolit, nevarnosti, povezane s cestnim prometom, Slovenskimi železnicami, kjer naj bi se promet, tudi z nevarnimi tovori, ki poteka preko območja KP LB, v naslednjih letih, po izgradnji 2. tira, podvojil. Poleg nevarnih tovorov tudi hrup predstavlja onesnaževanje, pred katerim se predvsem občani s svojimi hišami in domačijami nimamo kam umakniti. Do zdaj še nismo slišali nobenega mnenja zavoda KP LB v povezavi z izgradnjo 2. tira in posledicami tega za KP LB ter Občino Borovnica. Na okrogli mizi, na katero vas vabimo, se moramo Borovničani dogovoriti, kako vse našteto spremeniti, s ciljem, da omogočimo »življenje občanov Borovnice v krajinskem parku« in odpravimo ovire za življenje in razvoj ter mnoge slabe prakse, ki smo jih dožive- li v konkretnih primerih diskriminacije ter sistemskega »mobinga« posameznih institucij. Konkretne pobude občanov in skupno delo občine in njenih predstavnikov v KP LB so pogoj za uspeh. Krajinski park Ljubljansko barje in zavod, ki smo mu zaupali upravljanje območja, morajo postati izziv in spodbuda za življenje, ideje in projekte in ne motnja in vsakodnevna ovira za delo in razvoj občine, ki nima nobene druge prostorske alternative. Edvard Bešlagič, predstavnik Občine Borovnica v svetu zavoda KP LB P. S.: okrogla miza ni povezana z volitvami, ker bodo te 3. junija. Vabilo Borovničani in Krajinski park Ljubljansko barje ali KAKO ŽIVETI V KRAJINSKEM PARKU? Kje: Borovnica, dvorana nad vrtcem Kdaj: sreda, 12. junij, ob 20. uri Vabljeni! Avtobusno postajališče Dol pri Borovnici Situacija prometne ureditve, avgust 2017, izvedbeni načrt. Želja občanov in seveda tudi občine pa je, da bi se stvari hitreje odvijale in da se enkrat začeta investicija čimprej pokaže na terenu, uspešno zaključi in da gremo lahko naprej v nove investi- cije. Enotni smo si bili, da avtobusno postajališče Dol, ki si v zadnjih letih mogoče niti ne zasluži več tega imena, potrebno celovito obnoviti. Glede na to, da je smiselno urejati postajališče na obeh straneh ceste, na tem območju pa se nahaja še ekološki otok je potrebno dokumentacijo pripraviti v skladu z zahtevami Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI), kjer bližnjic Postopki pri pridobivanju potrebne projektne dokumentacije, posebno ob regionalnih cestah, so zahtevni in dolgotrajni. preprosto ni. Cesta je preozka, zahteve pri obnovi postajališč pa so jasna, potrebna je sredinska črta, ki pa jo dalje lahko narišemo le na ustrezno širino vozišča. Zagotavljati je treba preglednost in zadostiti zavijalnim radijem za avtobus, postaviti ustrezno signalizacijo in osvetliti območje. V začetku leta 2017 je občina Borovnica pristopila k naročilu projektne dokumentacije za obnovo avtobusnega postajališča na Dolu pri Borovnici. Proces pred prvo lopato na terenu pa je večkrat nerazumljivo dolg oz. razumljiv, če upoštevamo vse postopke, ki jih je potrebno speljati. Začne se z geodetskim posnetkom in idejno zasnovo. V juniju 2017 je direkcija RS za infrastrukturo opravila terenski komisijski pregled glede upravičenosti postavitve avtobusnega postajališča. Nato smo izdelali projektno nalogo, ki je bila v avgustu potrjena. Sledila sta geološko geomehanski pregled in izvedbeni načrt, na osnovi katerega smo pridobili potrebna soglasja pristojnih soglasodajalcev. Kot zadnje smo v februarju 2018 pridobili še vodno soglasje. Decembra 2017 smo se z DRSI dogovorili, da bodo izvedbo projekta prevzeli oni in bo občina nastopala v investiciji le kot sofinancer. V aprilu 2018 smo z Ministrstvom za infrastrukturo podpisali sporazum o sofinanciranju, ki definira obveznosti pogodbenih strank. Ministrstvo za infrastrukturo bo sedaj naredilo razpis za izvajalca in upamo, da bomo poleti 2018, po letu in pol, končno lahko zakoličili meje, do katerih bo posegla lopata. V vmesnem času pa je prišlo tudi do prometne nesreče in zaradi varnosti, smo bili primorani avtobusno hiško odstraniti že pred postavitvijo nove. »Pred Borovnico je pozabljena vas, po imenu Dol« pa se je glasilo ironično sporočilo ene od aktivnih občank, ki je upravičeno začudena nad postopki pri postavitvi postajališča. Z razlago ji lahko pojasnimo le, da se več kot leto in pol že dela na projektu, postopki pa terjajo svoj redosled. Občinska uprava Noj Občina Borovnica 28. maj 2018* 33 1 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Izbran organizator za "Praznik Borovnic" Občinska uprava je konec prejšnjega meseca objavila javni poziv za ponudbe za organizacijo in izvedbo turistične prireditve »Praznik borovnic 2018« in postopek sredi maja zaključila z izborom edinega ponudnika, ki je na zahtevo pravočasno in ustrezno dopolnil vlogo. . Prireditev bo tako v sodelovanju z občinsko upravo 14. 9. 2018 organiziralo podjetje Interplan d. o. o. . Poleg sejma, na katerem bodo tudi letos prevladovale borovnice in izdelki iz in na osnovi borovnic, bo letos še večji poudarek dan na predstavitvi in promociji tega okusnega in zdravega sadeža ter na kulturni dediščini, predvsem na etnološki in folklorni tradiciji kraja. Sejem se bo odprl s prihodom Borovničeve povorke ob 10.00 in bo trajal do poznih popoldanskih ur, do 14.00 pa ga bo spremljal tudi pester program na in pred odrom, za prvo razpoloženje pa bo poskrbel ansambel Nori val. Dogodek bodo popestrili ljubitelji starodobnih vozil, Vabilo tudi letos pa se bo mogoče na ogled bližnjega Tehniškega muzeja Slovenije odpeljati s starodobnim avtobusom. Seveda ne bo manjkala široka sejemska ponudba, otroški zabaviščni park in delavnice za otroke. V večernem času pa se bo dogajanje prevesilo v Noč Borovnice, na kateri bodo nastopili Dadi Daz, Challe Salle, Tanja Žagar in Tabu ter ob spremljajoči gostinski ponudbi s svojimi zvoki in ritmi poskrbeli za veselo razpoloženje, zabavo in ples do ranih jutranjih ur. Vstop bo tudi letos prost. V sodelovanju s Turizmom Ljubljana bomo prireditev tudi letos teden dni pred tem predstavili na osrednji ljubljanski tržnici Območni odbor stranke DeSUS Borovnica vabi občane in občanke na predvolilni shod stranke DeSUS v petek, 1. junija, na borovniško tržnico. Tam se bo predstavil naš kandidat za poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije. Stojnico lahko obiščete med 9. in 12. uro, se z njim pogovorite, ga vprašate, kar vas zanima, ali pa se z njim zadržite le v prijetnem klepetu. Vsi lepo vabljeni! Naročnik oglasa: OO Desus Borovnica [GARAŽNA KS RAZPRODAJA lastnino J PONOVNO Zaradi selitve prodamo vso pohištvo, vrtno opremo, motor, naprave... Vse! Mize, kuhinjske posode, sušilnik, hišni in industrijski šivalni stroji, zavese, orodje Hilti, savna, vodna črpalka, elektro kuhinjski aparati, štriki, volna... Vse je dobro ohranjeno. Nekatere stvari so kupljene v Nemčiji, nekatere celo nerabljene. razprodaja poteka na naslovu: Brezovica pri Borovnici 40, 1353 Borovnica. Stvari si lahko ogledate in kupite od pon. 28. maja do vključno srede 6. junija, od 10. ure dopoldan do 18. ure zvečer. Lahko nas tudi pokličete med 10. in 20. uro vsak dan. 040 81 53 44 in 070 358 767 Prisrčno dobrodošli na kozarček žganja! Vabljeni in lepo pozdravljeni! Družina Trampuš Kako recikliramo odpadno vodo? Osmošolci OŠ dr. Ivana Korošca so si 26. aprila v okviru ekodneva in svetovnega dneva Zemlje ogledali tudi največjo okoljsko pridobitev Občine Borovnica t.j. membransko čistilno napravo. Po malo več kot 32 km cevi priteče onesnažena voda v čistilno napravo, ta jo temeljito očisti in vrne nazaj v življenjski krog. Čistilna naprava vodo reciklira z več različnimi postopki. Ob tem je lani nastalo 105 ton mulja (leta 2016 93 ton), 33 ton pa je bilo ostanka na grabljah in sitih (leta 2016 26 ton). Učinki čiščenja so prikazani v tabelah za leto 2017 in 2016, pa naprava res dobre rezultate, kar pomeni, da učinkovito varujemo naravo za naše zanamce. Učenci so si z zanimanjem ogledali objekte in dobili vpogled v vodni krog. Naučili so se tudi, da kar nekaj stvari ne sodi v straniščno školjko, saj je treba vse trdne snovi odstraniti iz kanalizacije pred kakršnokoli obdelavo. Občinska uprava 2017 2016 Postavka/ parameter Mejne vrednosti (mg/l) Povp. letna vrednost (mg/l) Učinek čiščenja v % Povp. letna vrednost (mg/l) Učinek čiščenja v % ČN Borovnica Po KPK 125 3 98,41 10 98,07 Po BPK5 25 1 98,54 3 98,54 Po celotnem fosforju 2 0,77 89,22 1,16 84,96 Po celotnem dušiku 15 7,91 76,6 9,23 78,26 Neraztopljene snovi 35 6,93 LOD 5,82 LOD Amonijev dušik 10 0,97 LOD 0,58 LOD Fenolit kupil napravo AED Podjetje Fenolit je v okviru konstruktivnega sodelovanja s Civilno zaščito Občine Borovnica kupilo napravo za oživljanje v primeru srčnega zastoja (AED - avtomatski eksterni defibrilator). Gre za enako napravo kot sta tisti dve na gasilskem domu PGD Brezovica pri Borovnici in tržnici na Molkovem trgu v Borovnici. Naprava je nameščena pri glavnem vhodu v Fenolit (pred vstopom), da je na razpolago tudi krajanom v primeru nudenja pomoči osebi z znaki srčnega zastoja. Na napravo opozarja tudi tabla z napisom AED. (ou) Delegacija občine Stanari si je ogledala ČN Borovnica V četrtek, 12. aprila, si je manjša delegacija Opčine Stanari iz Republike Srpske iz Bosne in Hercegovine, ki jo je vodil župan Dušan Panic, pod strokovnim vodstvom predstavnikov podjetja Hidroinženiring ogledala čistilno napravo Borovnica. Ob tej priložnosti so se v prostorih ČN na kratko srečali tudi z županom Bojanom Čebelo in direktorjem občinske uprave mag. Jernejem Nučičem. Obljubili so, da se v večjem številu vrnejo na Praznik borovnic 2018, kamor jih je povabil borovniški župan. Občina Stanari, kjer skrbijo za dnevni kop lignita in deluje sodobna 300 MW termoelektrarna, načrtuje izgra- dnjo sistema za odvajanje in čiščenje odpadnih vod. Zaradi kombinacije gravitacijske in vakuumske tehnike ter sodobne tehnologije ultrafiltracije je ČN Borovnica kot referenčni objekt zanimiva tudi za načrtovanje čistilne naprave v občini Stanari. (AK) Noj Občina Borovnica 28. maj 2018* 33 1 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pri blagoslovu prek sto motoristov Borovniški motoristi, znani tudi kot »Bura riders«, so letošnjo pomlad zopet organizirali izjemno odmeven blagoslov motociklov. Kot vsa leta doslej je blagoslov potekal na prostoru pred cerkvijo sv. Marjete. Odziv pa je bil naravnost fantastičen, do pol poldne v nedeljo šestega maja se je v središču Borovnice zbralo nad sto lastnikov jeklenih konjičev. Mimoidočim se je ponujala pravcata paleta znamk in tipov motociklov, še Vabilo lepše pa je bilo videti, da domačini dogodka niso vzeli zgolj kot razstave, temveč so prišli tudi s povsem vsakdanjimi motorji, na prvem mestu je namreč šlo za blagoslov. Sicer pa je domači župnik Janez Šilar v obredu skozi legendo o sv. Krištofu, zavetniku voznikov, lepo izpostavil, da se za varno vožnjo ni Spet prihaja kresni čas, kmetija Pr' Laškarju pričakuje vas! Pod starim kozolcem bo zasijala PRELEPA KOROŠKA. Dobimo se v nedeljo, 24. junija, ob 17. uri na ekološki kmetiji Pr' Laškarju, Zabočevo pri Borovnici. V našo družbo prihaja VOKALNA SKUPINA SVRŽ, ki v sedanjem sestavu deluje od leta 2011 v vasi Na Gori v občini Bilčovs na avstrijskem Koroškem. Predhodna skupina je od leta 1988 do 2008 gojila vaščansko petje slovenskih koroških pesmi, ki so jih domačini peli nekdaj pri kmečkem delu ali v skromno odmerjenem prostem času. Pevci imajo pred seboj jasen cilj, ki ga resno in z vso predanostjo zasledujejo: ohraniti koroško slovensko pesem v pristnem domačem rožanskem narečju. Prireditev bo v vsakem vremenu. Cena vstopnice: 8 evrov, otroci do 15. leta brezplačno. www.ekolaskar.com Vabljeni! dovolj zanašati le na svoje moči oz. število konj pod pokrovom motorja. Da bi se vse poti končale srečno, se verni zatekajo k Najvišjemu in zato tudi sprejemajo njegov blagoslov. Po koncu obreda je središče Borovnice dodobra pretresel hrum stoterih vozil, tokrat zaželeno in spodbujeno. A prav daleč motoristi niso odšli, na Molkovem trgu jih je že čakal golaž slovitega kuharja Jureta Furlana. Organizator Simon Mevec je pojasnil, da so ga udeležencem podarili borovniški »Bura ridersi«. »Zdaj nas je čedalje več,« je rekel, »lani smo šli skupaj celo na Murter, letos pa bomo vezi utrjevali še na kakem pikniku in skupni vožnji. Morda pride celo do ustanovitve društva.« Dogodek je minil tudi v dobrodelnem tonu. Zbrali so 420 evrov, nekaj je šlo za pokritje materialnih stroškov, preostalo pa so darovali borovniški Karitas. Damjan Debevec, Foto: DD Blagoslov je opravil župnik Janez Šilar Kotle so postrgali do golega Borovničani so zopet okupirali Župenco. Vreme se je organizatorjem tradicionalnega srečanja na Župenci tudi letos široko nasmehnilo. Zlobne govorice, da so vsi Borovničani zaradi lepega vremena in podaljšanega vikenda »pobegnili« na morje, so se izkazale za lase privlečene. Pasulj v kotlih vojaške kuhinje sredi gozda nad Zabočevom ni še niti dobro zavrel, ko so se z dveh strani, za Planino in prek Zabočeva, že valile kolone po-hodnikov. Slednji so izkusili celo prvomajsko budnico vrhniškega pihalnega orkestra, z okrepčilom pa jih je pozdravil tudi borovniški župan. Nekaj sto metrov višje pa je izkušeni kuhar Jure Furlan že zaključeval tradicionalni pasulj, le še klobase so morale povreti do kraja. Končan je bil natanko opoldan, nakar se je ekipa Turističnega društva Borovnica pošteno namučila, da ga je razdelila med nekaj sto glavo množico lačnih ust. Ni dosti manjkalo, pa bi ga bilo premalo. Pohvale so deževale z vseh strani, dobre volje je bila tudi predsednica Nadja Petrovič, ki se je ob tem zahvalila vsem prostovoljcem, ki leto za letom omogočajo izvedbo dogodka, in še posebej Prostovoljnemu gasilskemu društvu Brezovica pri Borovnici za mize in klopi. Poudarila je tudi, da bodo cene hrane in pijače še naprej ostale na ravni, ki bo omogočala predvsem pokritje stroškov prireditve, saj je srečanje v prvi vrsti namenjeno občanom, druženju in dobri volji, vsekakor pa je daleč od kakšnih strankarsko-politič-nih šopirjenj, kot naj bi nekateri želeli prikazati. Damjan Debevec, foto: Igor Trček Pohodniki so za zabavo poskrbeli kar sami. Noj Občina Borovnica 28. maj 2018* 33 1 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Tonja VABI NA LETNI KONCERT »POZDRAV POLETJU« KDAJ: 9. 6. 2018, OB 20. URI KJE: DVORANA OŠ DR. IVANA KOROŠCA BOROVNICA GOSTJE: VOKALNA SKUPINA Bejazzy IZ LJUBLJANE Aktivnosti Ajde Pletarska delavnica z dedkom Imamo srečo, da imamo v skupini otroka, katerega dedek se ljubiteljsko ukvarja s pletenjem leskovih košar. Gospod Franci Troha z Dola pri Borovnici nam je ponudil, da z nami preživi nekaj časa ter nas nauči plesti košarice. Njegovo ponudbo smo z navdušenjem sprejeli. Doma je vso dolgo zimo pripravljal vse potrebno za pletenje košar - lesene deščice, ki jih je naluknjal in vanje vgraviral otroška imena, tanke paličice in leskove vitre, ki so namočene v vodi počakale do marca, ko smo se končno zbrali skupaj v vrtcu. Dedek nam je nazorno predstavil materiale, orodje in postopek izdelave košarice. Čakalo nas je kar veliko dela: prvi dan smo prilepili vse paličice v dno košare. To nam je šlo kar dobro od rok. Drugi dan je vsak od otrok prejel svojo leskovo vitro, ki jo je moral kar se da natančno prepletati okrog paličic. Ta naloga je bila precej zahtevna. Nekaterim otrokom je delo kar dobro teklo od rok, drugim pa smo pomagali odrasli. Vsi otroci pa so kazali veliko zanimanja in volje do dejavnosti. Ker se je bližal praznik naših mamic, smo košarice napolnili s presenečenjem ter jim jih podarili v lep spomin. Vsi skupaj se zahvaljujemo Rokovemu dedku za prijazno sodelovanje! Za skupino Konjički zapisala Pia Janja Kranjez Društvo podeželskih žena »Ajda« Borovnica vabi nove in manj aktivne člane k boljšemu sodelovanju, saj so pripravljene dejavnosti raznolike. Na januarskem občnem zboru Društva podeželskih žena »Ajda« Borovnica, smo ustvarili predlog celotnega delovanja za leto 2018. Prisotni so ponujene predloge potrdil soglasno brez pripomb. To pomeni, da smo se vsi prisotni obvezali prispevati svoj delež k realizaciji programa oziroma smo se strinjali, da bomo po svojih najboljših močeh prispevali svoj kamenček v mozaik društva. Pa je temu res tako? Začelo se je že s 1. marcem. Tega dne se je strokovnega predavanja Od semena do zdravila udeležila le peščica Ajdovk. Si bil/a zraven? Našo neudeležbo so popravili ostali slušatelji. Še dobro da je bilo tako, da predavatelj vsaj ni dobil občutka, da nas v Borovnici nič ne zanima. Naj povzamemo, da je bilo predavanje zares zanimivo in poučno. Čez nekaj dni sta Kulturno društvo Borovnica in OŠ Borovnica, pod vodstvom domače glasbene skupine Livada, organizirala dobrodelni koncert za Nastjo, kjer smo se Ajdovke lahko izkazale v drugi aktivno- sti. Ena od velikih skrivnosti življenja je, da je zares kaj vredno le tisto, kar naredimo za druge. Prisotne na prireditvi naj bi posladkale s svojimi dobrotami. Pa smo jih? Nekatere smo. Si bil/a zraven? V soboto 10. marca dopoldne - kuharski tečaj z naslovom »Jedi brez glutena«. Udeležbo so spet reševale zunanje slu-šateljice - »neajdovke«. Si bil/a zraven? Kje se skriva vzrok za nizko udeležbo žal še ne vemo? Morda je tema nezanimiva? Odprti smo za spremembe in čakamo na vaše pripombe in predloge. Čistilna akcija 24. marca v organizaciji Občine Borovnica. Si bil/a zraven? Ali spadaš med tiste, ki jim je za dobro skupnosti malo mar, rekoč naj čistijo tisti, ki svinjajo? Tudi mi, ki se vključujemo v dogajanje imamo družine, hiše, vrtove in nekateri še kmetije. Saj veste dela nikoli ne zmanjka in pred svojim pragom tudi pospravimo. Se pa požrtvovalno in nesebično vključujemo tudi v občinska dogajanja, brez izgovorov. Torej si del našega društva? Se najdeš v teh vrsticah? Ja, vedno sem za in vem kaj je naloga našega društva in neposredna »sladko-kisla dolžnost« članstva ali pa morda, sem samo tiho in ne delam in tudi ne kritiziram, ali pa imam polna usta pripomb in kritik in za vsako aktivnost vedno pripravljen izgovor zakaj me ni zraven... Vedi, da nikoli ni prepozno. Mogoče boš že jutri prišel/ la na strokovno predavanje, kuharski tečaj, strokovno ekskurzijo, čistilno akcijo ali kakšno drugo aktivnost. Mogoče boš predlagal/a, kaj te zanima. Mogoče boš s seboj pripeljal/a svojo prijatelja/ico ali soseda/o? Mogoče boš delček svojega časa ob naših pobudah namenil/a drugim in zanje nekaj spe-kel/la. Morda boš letos prvič sodeloval/a in spekla nekaj dobrega za naš največji občinski praznik Praznik borovnic? Resnično si želimo boljše in večje odzivnosti vseh, ki še vedno spite zimsko spanje. Pomlad je in vse se prebuja. Prebudi se tudi ti in se odzovi vabilu. Veselimo se skupnega in bolj povezanega sodelovanja z vsemi člani društva. UO DPŽ Ajda Borovnica, kaj veš o prometu? Naša šola se je po nekajletnem premoru spet udeležila tekmovanja Kaj veš o prometu treh občin. Tekmovanje je 24. aprila pripravil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Vrhnika. Tekmovanje že tradicionalno gosti OŠ Ivana Cankarja Vrhnika. Udeleženci so tekmovali v treh disciplinah, in sicer spretnostnem poligonu, prometnem poligonu in teoretičnem znanju. Tekmovanje je potekalo v prijetnem in družabnem vzdušju. Iz naše šole sta se kvalifikacijskega tekmovanja udeležili učenki Lucija Leben in Ema Petrovčič iz 6. b razreda. Kljub temu da sta naši tekmovalki več kot odlično opravili s prometnim poligonom in teoretičnim delom, je bila za dobro uvrstitev poglavitna spretnostna vožnja, kjer pa sta se z zahtevno postavitvijo kar namučili. Bogate nagrade najboljšim je podelil borovniški župan g. Bojan Čebela. A daleč od tega, da bi drugi odšli praznih rok. Veselili smo se majic in bidonov, seveda tudi dobre malice, ob koncu pa še brez- plačnega sladoleda pri Berzo-tu. Hvala organizatorjem! Mentor Klemen Jevnikar, OŠ dr. Ivana Noj Občina Borovnica 28. maj 2018* 33 1 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Eko dan na šoli Tudi letos smo na šoli v dneh, ki je blizu dnevu Zemlje, organizirali naravoslovni in tehniški dan imenovan eko dan. Ta dan je na šoli potekal program z ekološkimi tematikami. Program je bil izveden v obliki ekoloških delavnic, ogledov in sodelovanja z zunanjimi sodelavci - borovniškimi posamezniki in društvi ter ostalimi sodelavci. Že tradicionalni, deseti eko-dan, smo tudi tokrat pričeli z gledališčem. Učencem druge in tretje triade so zaigrali šolski gledališčniki Borovničke s predstavo Predstave ne bo, prva triada pa je navdušeno in doživeto spremljala predstavo gledališča Kukuc, Darko Sme-tarko. Predstava je lepo uvedla učence v ekološko razmišljanje, s katerim so nadaljevali dan. Prvi razredi so se lotili raznolikih naravoslovnih dejavnosti v učilnicah, drugi razredi pa so poglabljali temo Zdravo življenje z delavnicami pod vodstvom ge. Zdenke Suhadolnik in ge. Veronike Kožman Tratnik iz Zd Vrhnika. Tretja razreda sta si ogledala vrtnarijo Rahne na Dolu ter sodelovala pri zasaditvi svoje okrasne rastline v recikliran , polepšan cvetlični lonček. Letošnja tema četrtih razredov je bila Gozd. Obiskal jih je g. Leon Kernel z Gozdarske šole Postojna in jim gozd, naš odnos do gozda in narave predstavil na povsem nov, drugačen, poglobljen način. Program so učiteljice popestrile še s poustvarjanjem - izdelovanjem dreves iz paprija. Petošolci so bili navdušeni nad obiskom Kraljeve domačije v Borovnici, kjer se na subtilnej-ši način posvečajo konjem in posebno pozornost posvečajo odnosu med konjem in človekom. Sledila je tudi ustvarjalna delavnica, na kateri so učenci izdelali vsak svoj spominek. Tudi letos smo na eko dnevu sodelovali s Komunalnim podjetjem Vrhnika. Šestošolci so si ogledali, kako je kljub našemu ločevanju odpadkov potrebno odpadke še pripraviti na recikliranje, po predavanju predstavnikov podjetja o pomenu in načinih recikliranja pa so si ogledali še kompostarno. Letos smo k sodelovanju zopet povabili obe borovniški ekološki kmetiji, Košir in Kržič. Na kmetijah so sedmošolci spoznavali delo na ekološki kmetiji ter pridelavo ekološke hrane in sestavin, iz katerih so ob koncu spekli kruh. Tema osmih razredov je bila voda. Učenci so so si pod vodstvom g. Jožeta Zorma-na, ogledala, kako je potekalo snemanje oddaje Vodni krog Borovnice, g.Gabrovšek je predstavil vremensko merilno napravo v Borovnici ter učence vodil ob Borovniščici, nato pa so si ogledali še novo čistilno napravo v Borovnici. Tako kot vsako leto je bila naloga devetih razredov zbi- ralna akcija starega papirja in tudi letos so se naloge ponovno lotili zavzeto in odgovorno. Ob zaključku še enega ekološko obarvanega dne lahko rečemo, da smo zopet pridali del k ekološkemu osveščanju naših šolarjev. Pri tem so sodelovali ne samo naši učenci, njihovi mentorji učitelji in ostali zaposleni, temveč tudi krajani. Posebej dragocen je vsakoletni prispevek borovniških društev, podjetij in posameznikov, ki se prijazno odzovejo našemu povabilu. Za sodelovanje in pomoč na letošnjem ekološkem dnevu se najlepše zahvaljujemo učiteljem mentorjem delavnic in ostalim zaposlenim, učencem za zavzeto sodelovanje, zunaj-im sodelavcem , g. Zormanu, g.Gabrovšku, ekološkima kmetijama Košir in Kržič, vrtnariji Rahne, Komunalnemu podjetju Vrhnika, Občini Borovnica, Zdravstvenemu domu Vrhnika ter ostalim sodelujočim. Mateja Praprotnik Lesjak Skrb za okolje v Vrtcu Borovnica V našem vrtcu že vrsto let poteka projekt »Ohranimo naš planet«, v okviru katerega otrokom preko dejavnosti in igre razvijamo naklonjen, spoštljiv in odgovoren odnos do vseh živih bitij na našem planetu. Celo leto otroke navajamo na varčevanje z vodo in elektriko, na pomen ločevanja in razvrščanja odpadkov, zbiramo plastične pokrovčke za društvo Vesele nogice, ki pomaga otrokom s cerebral-no paralizo. Vsako leto se pridružimo tudi čistilni akciji v naši občini. Takrat pobiramo smeti v bližnji okolici vrtca in urejamo igrišče. V okviru projekta posvetimo posebno pozornost praznovanju dneva Zemlje. V vseh enotah vrtca smo se ob leposlovnih knjigah z ekološko vsebino, enciklopedijah, fotografijah in proučevanju globusa pogovarjali, zakaj moramo skrbeti za čisto naravo in kaj lahko sami storimo , da bo ostala čim bolj zdrava in neokrnjena. Otroci so se igrali z različno odpadno embalažo, iz nje ustvarjali okrasne predmete ter s tem razvijali koncept ponovne uporabe. Mlajši otroci pa so uživali v igri z naravnim materialom, kot so vejice, lubje, prst, fižolova zrna... Letošnji praznik Zemlje smo se posvetili tudi vrtnarjenju. Otroci najmlajših skupin so kar v različne lončke sejali travo, sadili fižol, grah, zelišča, cvetlice. Rastline so zalivali, opazovali njihovo rast in jih kasneje odnesli domov. Skupina Tačke je poskrbela za zeliščno gredico pri ribniku na modrem vhodu, Sovice na Bregu pa so presajale lončnice v igralnici. Malo starejši so postali že pravi vrtnarji - Konjički in Miškolini so uredili zelenjavne gredice na Zalarjevem vrtu, pri čemer jim je z donacijo sadik pomagalo Vrtnarstvo Rahne, za kar se g. Rahnetu toplo zahvaljujemo. Otroci iz skupin Mačje mesto, Ježki in Pike pa so se lotili vrtnarjenja na Košuto-vem vrtu. Opleli so gredice, posejali in posadili različno zelenjavo, spoznavali orodje. Pike so od doma prinesle tudi različne nenavadne predmete in posode (otroške škornje, superge, čelade, košarice, slamnik...), kamor so posadili cvetlice. Odnesli jih bodo na Košutov vrt in tam še naprej skrbeli zanje. Z našimi dejavnostmi smo pokazali, da nam za Zemljo ni vseeno in po svojih močeh se bomo potrudili, da ji vrnemo vsaj delček tega, kar nam s svojimi darovi nudi. (MM) Mateja Milosavljevic Borovničani znova na vrhu v floorballu Letošnja sezona se je za borovniško A ekipo spremenila v marsikaterem pogledu. Ekipo so dodobra prevetrili, prav tako pa so bili primorani zamenjati domačo dvorano, ki so jo nadomestili na Brezovici. Sezone niso otvo-rili najbolje, a so vseeno prihajali do pomembnih točk, s katerimi so ohranjali stik z vrhom razpredelnice. Med sezono je mesto trenerja prevzel Vehovec, njegov entuziazem pa je v marsikaterem pogledu pomagal ekipi. V zaključku rednega dela so bili Borovničani prisiljeni v menjavo prvega vratarja, namesto Petriča se je v vrata "iz pokoja" vrnil Bajec. V končnico so vstopili s 4. mesta, kar jim je namenilo loški Insport, kateri jih je v rednem delu dvakrat visoko premagal (9:3, 4:10). A v končnici se na to niso kaj dosti ozirali. Po neverjetno dramatičnih dveh tekmah, kjer se je prva končala z rezultatom 8:7, druga pa šele po 8. seriji kazenskih strelov (7:6), so Borovničani presenetljivo, a zasluženo prišli do finala. Tam pa jih je čakala Polanska Banda. Borovničani imajo s Polanci dobre izkušnje, saj so jih dvakrat v finalu že premagali. Tokratni format pa je zahteval dve tekmi in na prvi smo šele po izredno napeti končnici dobili zmagovalca- Borovni-čane (2:4). Na povratni tekmi v soboto 14.4, kjer je bila dvorana na Brezovici dodobra napolnjena, pa smo videli suvereno zmago Borovničanov. Ti so že po desetih minutah vodili z 3:0 in mirno kontrolirali tekmo do končnega rezultata 10:5. Sezona, ki je bila zagotovo drugačne od nedavnih, je tako zaključena na najboljši možni način, 5 naslovom državnega prvaka. To pa je zagotovo spodbuda za nadaljnje delo naših članov, ki se bodo drugo leto pridružili mednarodni avstrijski ligi. Zahvaljujemo se vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni izvedbi finalne tekme. V prvi vrstvi hvala TVD Partizan Borovnica in vodstvu ter članom FBC Borovnica. Hvala vodstvu ŠD Brezovica za lepo sodelovanje ter PGD Borovnica za pomoč. Za prijetno zaključno slovesnost se zahvaljujemo tudi vodstvu FZS, našemu županu Bojanu Čebeli ter predsedniku našega društva, Tonetu Žerjavu. Sezono 2017/18 ste nam polepšali tudi vsi naši navijači, zelo prav nam pa je prišla tudi podpora s strani Summit Avto d.o.o. in podjetja Veriga K.F. Upamo, da bomo tako lepo sodelovanje ohranjali tudi v prihodnje. (ŽP) Noj Občina Borovnica 28. maj 2018* 33 1 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Plavalni tečaj otrok iz vrtca Borovnica Tudi letos je vrtec Borovnica s pomočjo sofinanciranja občine Borovnica za predšolske otroke vrtca organiziral plavalni tečaj v sodelovanju z Plavalno šolo Ščuka Logatec. Vsako leto vrtec Borovnica s pomočjo sofinanciranja Občine Borovnica v Logatcu organizira tečaj plavalnega opismenjevanja za predšolske otroke. Tako se je tudi letos tečaja udeležilo okoli 60 predšolskih otrok iz treh skupin: Mačje mesto, Pike in Ježki. V tednu od 26. do 30. marca smo se vsak dan v dveh izmenah odpeljali v IC Zapolje v Logatec, kjer je Plavalna šola Ščuka. Vaditelji so otroke na prvih srečanjih opazovali pri vodnih aktivnostih v plitvi in nizki vodi. Preko iger lovljenja, škropljenja, čofotanja, pobiranja rekvizitov z dna vode, prvih samostojnih zamahov v niz- ki vodi so ocenili predznanje otrok in jih razdelili v skupine. Otroci s šibkim predznanjem ali strahom pred vodo so se pod vodstvom vaditeljev igrali predvsem v plitvi vodi, se navajali na mokro glavo in zanje je bil velik dosežek že to, da so si glavo sploh zmočili. Druga skupina otrok se je navajala na plovnost s pomočjo različnih penastih plavalnih pripomočkov, tretja skupina je ves teden delala na plovnosti in otroke spodbujala k prvim ali večkratnim zamahom na gla- dini vode, četrta skupina pa je svoje predznanje nadgrajevala z vajami plovnosti, potapljanja glave v vodo, lebdenja na vodi ter drsenja na vodni gladini, ob koncu pa so nekateri že samostojno preplavali tudi do 25 metrov. Veseli nas, da otroci niso imeli večjih težav pri premagovanju strahu pred vodo. Vzgojiteljice smo bile ves čas v bližini otrok iz vseh skupinic. Včasih se je naša skrb zanje izkazala tudi kot moteča, saj so nam želeli medtem marsikaj pokazati ali povedati, pri tem pa niso sledili navodilom vaditeljev. Zato smo posredovale le v skrajnih primerih oz. kadar je bilo to potrebno. Največ truda in časa pa smo vsakodnevno posvetili disciplini, poslušanju navodil (tako naših kot navodil vaditeljev), saj so le ta izjemnega pomena pri dejavnostih v ali ob vodi z vidika varnosti. Prav tako je bil za nas zaradi časovne stiske največji zalogaj vsakodnevno sušenje dolgolask, ki so imele kljub plavalnim kapam razmo- čene lase. Vsi otroci so ob zaključku tečaja plavalnega opismenjevanja dobili pohvalo, ki so jim jih podelile vzgojiteljice v vrtcu. Ob tem pa se zahvaljujemo Občini Borovnica za sofinanciranje in vaditeljem Plavalne šole Ščuka za vodenje in spodbujanje otrok pri premagovanju strahu pred vodo ali pri razvijanju plavalnega predznanja. Za vrtec Borovnica Tina Mazi PREJELI SMO Stranka DeSUS o delu v iztekajočem se mandatu Na željo vodstva DeSUS v Borovnici, Vam predstavljam osnovne poteze dela Poslanske skupine DeSUS v DZ RS. V grobem moramo ločiti prvi dve leti dela, ko smo bili še pod hudimi pritiski varčevalnih ukrepov in proti koncu mandata, ko je delo potekalo v bolj sproščenem finančnem vzdušju. Če lahko strnem, bi kot prevladujočo osnovo našega mandata definitivno izpostavil prizadevanja za uravnoteženje javnih financ, ki se je udejanilo s sprejetjem Zakona o fiskalnem pravilu. Takrat nas je dvotretjinska večina poslancev presodila, da je javnofinančna stabilnostključna za ustvarjanje okolja, v katerem se lahko gospodarstvo razvija nemoteno. Poenotili smo se tudi, da je vzpostavitev politične stabilnosti izjemnega pomena, tako za naše državljane, kot tudi za mednarodne posojilodajalce in za privabljanje tujih investitorjev. Poleg tega, da so rezultati naših sicer že pregovorno sposobnih izvoznikov začeli skokovito rasti, smo v Slovenijo začeli privabljati številne tuje naložbe, ki sedaj ustvarjajo nova delovna mesta. Oboje pa je rezultat tudi neumornega delovanja gospodarske diplomacije, ki deluje pod okriljem našega zunanjega ministra Karla Erjavca. Politično stabilnost smo vzdrževali vse do fotofiniša, v katerem pa je premier žal omagal. Če lahko poleg tega izpostavim še nekaj dosežkov, na katere smo najbolj ponosni, bi omenil, da nam je uspelo najprej preprečiti znižanje pokojnin nato realno padanje pokojnin in končno smo dosegli njihovo usklajevanje. To smo delali postopoma, kot bi nekateri morda komentirali »za kepico sladoleda tu, za špricer tam«, a vendar so se v tem mandatu pokojnine kumulativno dvignile za 5,5 odstotka. Poleg tega smo dosegli ponovno izplačilo regresa in sicer vpetih razredih, kar se nam zdi pravično, saj lahko s tako razporeditvijo več dobijo tisti, ki prejemajo nižje pokojnine. Ob tem naj še enkrat postavimo na laž namigovanja, ki so se s strani bivše predsednice Vlade pojavljala v javnosti: poslanci DeSUS nismo glasovali proti regresu, temveč proti temu, da bi regres izplačevali v dveh razredih (namesto v petih). Naš predlog, usklajen z ZDUS, je pet razredov in sicer v višini obratno sorazmerni z višino pokojnine, torej bolj pošteno do tistih z nizko pokojnino. Prav tako smo dosegli, da zajamčena pokojnina za polno delovno dobo znaša najmanj 500 evrov. V to smer gre tudi naš predlog za zvišanje vdovskih pokojnin. Zavedamo se namreč, da so vdove in vdovci med najbolj ranljivimi skupinami, saj analize kažejo, da jih veliko živi pod pragom revščine, mnogi žal nimajo niti dovolj sredstev za plačilo ogrevanja. Vložili smo tudi zakon za popravo krivic upokojencem, saj so bili v letih gospodarske krize in zaradi ukrepov reševanja bančne luknje, ravno oni tisti, ki se jim je zategovanje pasu najbolj poznalo. Zato smo zahtevali, da se pokojnine uskladijo za nazaj v višini osmih odstotkov. Žal za to v tem mandatu od koalicijskih strank nismo dobili podpore, bo pa to naša zahteva pri oblikovanju naslednje koalicije. V sodelovanju z ZDUS pa smo vložili tudi Zakon o demografskem skladu, ki bo omogočal sofinanciranje pokojninske blagajne in izplačevanje pokojnin sedaj delovno aktivnim generacijam v prihodnosti. Dosegli smo, da je Vlada sklenila, da se Mladinska knjiga ne sme prodati saj je obstoj Mladinske knjige ključen za slovenski jezik, založništvo in knjigotrštvo. Podjetje razpolaga s številnimi nepremičninami, zato bi nov lastnik lahko zasledoval cilj hitrega in lahkega zaslužka, njihova prodaja pa bi ogrozila mrežo slovenske knjige. Naj ustavi prodajo Mladinske knjige, je bil tudi sklep Odbora za kulturo DZ, žal realizacija že mesece čaka na MGRT. Slovenska Mladinska literatura bo med drugim leta 2020 častni gost na bolonj-skem sejmu otroške literature, Slovenska knjiga bo častni gost na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2021. V tem mandatu smo dosegli tudi uvedbo glasbenih kvot, s čimer se slovenska glasba predvaja tudi podnevi, ne samo ponoči, končno pa smo uredili tudi redno financiranje Slovenske matice, najstarejše slovenske kulturne ustanove, ki se je znašla na robu prepada. Na mednarodnem področju smo v pogajanjih o mednarodnih trgovinskih sporazumih glasno nasprotovali možnosti, da lahko multinacionalke tožijo državo zaradi izpada dobička (sporazum TTIP). To se nam s stališča ohranjanja suverenosti države zdi nesprejemljivo. Podobno smo se odzvali, ko je Evropska centralna banka nasprotovala možnosti, da Računsko sodišče pregleduje ravnanje Banke Slovenija v času, ko se je računala globina bančne luknje. Slednjo smo preko dokapitali-zacije plačali prav vsi davkoplačevalci, zato je v luči raziskovanja, ali so bile ob tem uporabljene prave postavke, prav, da imamo zadnji besedo mi. Zavedajoč se, da našo državo najbolje predstavljajo prav uspehi naših športnikov, smo v DeSUS dosegli, da se je v oblikovanju proračuna področju športa namenilo petino denarja več, kot sicer. Glede na vrhunske rezultate in dejstva, da številni trenerji mladih športnikov ne bodo mogli večno vzgajati le na pogon entuzijazma, vemo, da to ni dovolj, a se bomo za dvig sredstev borili tudi v prihodnosti. Glasovali smo tudi za dvig minimalne plače na 700 evrov, apredlog ni dobil dovolj široke podpore. Žal je bila vladna večina (SMC) s 35 poslanci podobno kot v mnogih drugih primerih premočna s svojimi večinsko liberalnimi koncepti urejanja države. Kot rečeno, v tem sklicu smo delali veliko, seveda pa to ne pomeni, da smo avtomatično vse delali dobro. Dokler znaten odstotek ljudi še vedno živi pod pragom revščine, moramo bitipredstav-niki ljudstva še bolj angažirani. V tem kratkem tekstu ne morem opisati opravljenega dela na vseh področjih parlamentarnega življenja in čeprav so večinsko prevladovala socialna področja (otroci, revni, invalidi, upokojenci, člani Spominčice, brezposelni, zdravstvo itd...), ni teme do katere ne bi imeli aktivnega odnosa. V 25 letih se je DeSUS oblikoval kot celovita stranka. Poslanec Primož Hainz N05 Občina Horjul 28. maj 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Hoj Županova beseda Pomen lokalno pridelane hrane Maj je še posebej pomemben mesec za skrb za okolje, saj se narava prebudi v vsem svojem sijaju. Zato smo v tem času v občini Horjul še posebej dejavni na področju ozaveščanja o pomenu ohranjanja narave, našega čistega okolja, saj živimo na izredno lepem koncu Slovenije in je prav, da ga ohranimo tudi za rodove, ki pridejo za nami. Vse to se začne seveda pri nas samih in s svojim delom in zgledom to prenašamo na najmlajše. Zato se kot predsednik čebelarskega društva Polhov Gradec - Dolomiti čutim še posebej poklicanega, da naredim vse, kar je v moji moči, da pomagam izobraževati mlade in jih učiti o nujnem obstoju čebel v našem okolju. V Osnovni šoli Horjul smo tako skupaj s kolegi čebelarji poskrbeli, da so otroci že poskusili prvi letošnji med in pod vodstvom svojih učiteljev pripravili zanimive izdelke, ki se dotikajo čebel in njihovega koristnega dela za vse nas. Zavedati se moramo, da brez čebel ne bi bilo domače pridelane hrane, domačega sadja v takšnem obsegu kot smo ga vajeni. Vse to pa nas zopet vrača na začetek, k skrbi za čisto okolje, kjer je ekologija pred intenzivnim kmetijstvom, kjer se uporabljajo pesticidi in ostala sredstva, zaradi katerih čebele ne morejo uspevati in opravljati svojega dela. Zavedam se, da izkušnja, ki jo dobi otrok, ko se na lastne oči prepriča, kako pride jabolko s šolskega vrta na mizo pri šolski malici, in se ob tem nauči celotnega naravnega cikla, predstavlja neprecenljivo znanje. Zato pozivam starše in stare starše, naj ponovno zasadijo sadno drevje in v duhu izročila naših prednikov poskrbijo za čim večji del doma pridelane hrane. Naša lega nam to omogoča, prav tako pa imamo na voljo dovolj obdelovalnih površin. Svetovni dan čebel, ki ga obeležujemo 20. maja, je nastal na pobudo Pavleta Zde-šarja. Na njegovo pobudo se že 16 let maja vrstijo srečanja čebelarjev v raznih krajih po celi Sloveniji. Veliko truda je bilo vloženega s strani čebelarske zveze Slovenije, predsednika Boštjana Noča in ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano. Na podlagi tega imamo sedaj praznik čebel, ki ga obeležujemo na datum rojstva Antona Janše, kranjskega čebelarja, ki je na pobudo cesarice Marije Terezije na Dunaju osnoval čebelarsko šolo. Skrb za okolje je in mora ostati naša zaveza rodovom, ki prihajajo za nami. Tudi zato tako intenzivno delamo na tem, da od besed o okolje-varstvu prehajamo na konkretna dejanja. Eno od teh je tudi izgradnja nove čistilne naprave v Horjulu, ki je že praktično končana in čaka na tehnični prevzem ter nato začetek poskusnega obratovanja. A ta uspeh nas ne bo uspaval, saj skupaj s sodelavci pripravljamo že naslednje projekte, ki so nujni za boljšo kakovost življenja vseh v naši občini. Župan Janko Prebil Uspešen poskusni zagon nove čistilne naprave Dela na novi čistilni napravi v Horjulu so v zaključni fazi. Vključuje tudi poskusni ali suhi zagon ter t. i. mokri test. Nova pridobitev, ki bo skrbela za čistejše okolje po najsodobnejših evropskih standardih, je prvi preizkus uspešno prestala. Ob pogledu na okolico čistilne naprave, kjer so izvajalci položili asfalt in začeli z urejanjem zelenih površin, je jasno, da se projekt, ki je izjemnega okoljevarstvenega pomena za Horjul in okolico, zaključuje. Sodobna čistilna naprava je zgrajena, da dolgoročno reši problematiko odpadnih komunalnih voda po smernicah in uredbah, ki jih je naši državi določila Evropska unija. Preizkus krmiljenja, ki je bil v celoti izpeljan prek nadzornega centra v stavbi in je potekal elektronsko, ter napeljav in tesnosti, ki so ga izvedli z vodo iz vodovodnega omrežja, je dal zeleno luč za nadaljnje postopke, ki so potrebni do polnega obratovanja. Konec maja so tako podali prijavo za tehnični prevzem, ki bo predvidoma izpeljan junija. A delo na tem območju kljub vsemu še ne bo končano. Pripravljajo tudi že dokumentacijo za izgradnjo mostu na cesti Vrhnika-Horjul, kar je sicer del protipoplavne-ga načrta občine Horjul, v tem primeru konkretno za področje Vovčne. Zupan Janko Prebil je ob tej priložnosti povedal, da se bo v naslednjih fazah gradil tudi pločnik na tem območju, ko bo nova čistilna naprava začela z delovanjem pa sledi še rušitev stare čistilne naprave, ki je svoje seveda že odslužila. Peter Kavčič 21. JUNIJ - PRAZNIK OBČINE HORJUL Vsem občankam in občanom ob letošnji 20. obletnici ustanovitvi naše občine in občinskem prazniku ter dnevu državnosti iskreno čestitam! Vaš župan Janko Prebil Vabilo OB PRAZNIKU OBČINE HORJUL IN 20. OBLETNICI USTANOVITVE OBČINE Vas v petek, 22. junija 2018, vabimo na slovesno odprtje Čistilne naprave Horjul ob 16.30 pri novi čistilni napravi v Horjulu (Vrhniška cesta 30) ter na slovesno prireditev s podelitvijo občinskih priznanj ob 19. uri na Občinskem trgu v Horjulu. Prijazno vabljeni! Župan Janko Prebil Koledar prireditev ob občinskem prazniku Več podrobnosti o prireditvah lahko najdete na spletni strani Občine Horjul - www.horjul.si Datum Prireditev Organizator in informacije Sobota, 2. junij DAN ODPRTIH VRAT PGD ŽAŽAR- ob 14. uri v gasilskem domu Žažar PGD Žažar, 031 380 493, pgd.zazar@gmail.com GASILSKA VESELICA S PARADO OB 25-LETNICI PGD ZAKLANEC - ob 18. uri pri gasilskem domu Zaklanec PGD Zaklanec, 031 721 911, kontakt@pgd-zaklanec.com Nedelja, DAN ODPRTIH VRAT PGD HORJUL- ob 9. uri v gasilskem domu Horjul PGD Horjul, 031 300 750, spela.copi@telemach.net 3. junij TEK OB OBČINSKEM PRAZNIK- ob 10. uri pri Baš v Zagorici KK Zapravljivček Horjul, 051 384 078, robi@zapravljivcek.si Ponedeljek, 4. junij DELAVNICA IZDELAVE ROŽ IZ KREP PAPIRJA - ob 18. uri v gasilskem domu Vrzdenec Društvo upokojencev Vrzdenec, 041 879 235 vera.kranjec@gmail.com Torek, 5. junij PRIJATELJA SRCA - ob 10. uri v Centru starejših Horjul Zavod Aktivna starost, 01 759 13 12, slavi.kosec@deos.si Sreda, 6. junij DELAVNICA IZDELAVE ROŽ IZ KREP PAPIRJA - ob 18. uri v gasilskem domu Vrzdenec Društvo upokojencev Vrzdenec, 041 879 235 vera.kranjec@gmail.com Četrtek, 7. junij IGRALNA URICA ZA OTROKE - ob 17. uri v knjižnici Horjul Knjižnica Horjul, 01 308 58 00, horjul@mklj.si Sobota, 9. junij HORJUL HOCKEY CUP - ob 10. uri v Športnem parku Horjul HK Dinamiti Horjul, 041 360 501, info@dinamiti.si Nedelja, HORJULSKI OBČINSKI POHOD - ob 6.30 na Občinskem trgu Planinsko društvo Horjul, 01 754 92 67, bogdan.seliger@gmail.com 10. junij POHOD PO MEJAH ŽAŽARJA - ob 9. uri pri gasilskem domu Žažar Športno društvo Žažar, 031 380 493, janez.jazbar@siol.net Sobota, 16. junij 12 UR FUTSALA - ob 8. uri na igrišču pri OŠ Horjul Športno društvo Vrzdenec, sd.vrzdenec@gmail.com, 051 211 106 Ponedeljek, 18. junij RECITAL CANKARJEVIH DEL S SPREHODOM SKOZI NJEGOV ČAS - ob 19. uri na Železnikovi domačiji na Vrzdencu Društvo upokojencev Horjul, 031 658 835, matko.zdesar@gmail.com Torek, 19. junij ODPRTJE RAZSTAVE SLIKARKE MILI DOLENEC - ob 19. uri v avli občine Horjul Društvo upokojencev Horjul, 031 658 835, matko.zdesar@gmail.com Četrtek, ODPRTJE DEMENCI PRIJAZNE TOČKE - ob. 11 uri v Centru starejših Horjul Krajevna organizacija Rdečega križa Horjul, 01 425 34 19 / DEOS Center starejših HORJUL, slavi.kosec@deos.si, 041 401 610 21. junij SLAVNOSTNA SEJA OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE HORJUL - ob 19. uri v veliki sejni sobi občine Horjul Petek, 22. junij SLAVNOSTNA PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE HORJUL - ob 16.30 odprtje čistilne naprave Horjul - ob 19. uri slovesnost s podelitvijo občinskih priznanj na Občinskem trgu Sobota, 23. junij TURINIR V BALINANJU - ob 9. uri v Športnem parku Horjul Balinarski klub Horjul, 031 309 398, tominec.igor@gmail.com Sobota, 30. junij 4. POBEG S KOLESOM - ob 7.30 na parkirišču Metrel KK Zapravljivček, 051 623 064, info@pobegskolesom.si N aŠ Občina Horjul 28. maj 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Urejanje pokopališča Lesno Brdo Prenovljeni Mercator odprl svoja vrata Trgovina Mercator v Horjulu na začetku maja teden dni ni bila odprta, saj so obnavljali notranje prostore. Ob slovesnem odprtju je treba poudariti, da je to nova pomembna pridobitev za občane, ki bodo sedaj kakovostneje dostopali do življenjskih potrebščin v trgovini s sodobno zasnovo postavitve in boljšo preglednostjo. Kot so priznali zaposleni v omenjeni trgovini, so se tega, da so prišli na vrsto za prenovo, zelo razveselili, saj je od zadnje prenove minilo že pet let. Če še niste prestopili praga prenovljenega Mercatorja, boste verjetno kar močno presenečeni, saj je postavitev polic v trgovini povsem drugačna, sodobna in bolj pregledna kot prej. Trgovke so priznale, da so se sprva morale privaditi na novo postavitev, a že po nekaj dneh so se te novosti navadile, tako kot se boste hitro navadili na novo postavitev tudi kupci, ki boste nekajkrat obiskali tr- govino. Ob slovesnem odprtju je nekaj besed v sproščenem klepetu z zaposlenimi v Mer-catorju izmenjal tudi župan Janko Prebil, ki se dobro zaveda, kako pomembno je, da imamo v Horjulu trgovino z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Sedaj je na vrsti prenova zunanjosti trgovine. Ko bo to končano, lahko pričakujete še urejeno parkirišče, ki bo izven časa obratovanja trgovine zaprto, poleg tega pa bodo ekološki otok po novem premaknili k novi čistilni napravi. Peter Kavčič, foto: občinski arhiv Po asfaltiranju glavne ceste proti Horjulu so poskrbeli še za stranske ceste oziroma ulice, konec meseca pa je prevleko dobila še cesta, ki vodi proti Polhovemu Gradcu. Zdaj izvajalce čakajo le še manjša zaključna opravila ter v naslednjih fazah individualni priklopi na novo zgrajeno omrežje. Župan Janko Prebil: "Verjamem, da je že vsem skupaj presedalo, da živijo in se vsakodnevno vozijo prek gradbišča ali v službo ali do svojih domov, a lahko rečem, da je ta najbolj naporen del končno za nami, saj gre gradnja h koncu. Žal se je sama gradnja nekoliko zavlekla za- kot investitor izbrala izvajalca, z deli pa je ta počakal na ustrezne vremenske razmere. Najprej so uredili nove poti in jih tlakovali, pri tem pa so naleteli tudi na težaven teren, saj je bilo treba večjo skalo minirati. Pogrebno podjetje Lavanda je po vseh uradnih in odobrenih postopkih prestavilo tri grobove, kar je bil žal neizbežen poseg. Župan Janko Prebil je poudaril kompleksnost ureditve pokopališča: "Vsi, vključeni v naložbo, se zavedamo, da gre pri delih na pokopališčih za občutljivo, a nujno zadevo. Vsa dela so bila oziroma bodo izvedena po standardih stroke in pietete. Vsem najemnikom grobov in obiskovalcem pokopališča Lesno Brdo se zahvaljujemo za sodelovanje in prosimo za razumevanje v času urejanja." Gradbena dela bodo predvidoma končana do konca maja, potem pa bodo še zasadili zelenje oziroma gr-movnice. Peter Kavčič Foto: občinski arhiv radi dolgotrajnega mraza in obilnejših padavin v februarju in marcu. No, kljub vsemu je bil ta čas za gradnjo bolj primeren, kot pa če bi se tega lotili preko spomladanskih ali poletnih mesecev. Naš cilj je bil, da minimalno kolikor se le da posegamo v življenjski ritem občanov. Vsem se za sodelovanje in strpnost med gradnjo iskreno zahvaljujem. Sedaj bo tudi na tem območju kakovost življenja na visoki ravni." Peter Kavčič, foto: občinski arhiv Majsko vreme je dopustilo, da se je začelo urejanje novega dela pokopališča na Lesnem Brdu. Občina Horjul je v sodelovanju z vaškim odborom in svetnico uskladila projekt ureditve pokopališča, kjer sicer del pokopališča spada pod občino Vrhnika in drugi del pa pod horjulsko občino. Novo in potrjeno idejno za- dnjih grobov, ureditev poti in snovo so predstavili prisotnim ograj na stopnišču ter presta- na sestanku vaškega odbora. vitev vode v notranjost obzidja Ogledali so si položaje priho- pokopališča. Občina Horjul je Vzponi na Koreno 2018 Vabljeni k sodelovanju na tradicionalni kolesarski akciji kolesarskih vzponov na Koreno nad Horjulom. S 1. majem se začne vpisovanje kolesarskih vzponov v knjigo, ki vas bo spet čakala v omarici na oglasni deski. Ko se pripeljete na Koreno, stoji pred prvimi hišami na levi strani. Zapisuje se seveda samo en vzpon na dan. Vzpone boste lahko zapisovali vse do 1. septembra. Podelitev medalj in nagrad bo 15. septembra letos po kolesarski dirki na Koreno. Kolesarke in kolesarji, ki bodo opravili več kot 15 vzponov, bodo prejeli bronaste medalje, tisti z več kot 30 vzponi si bodo prislužili srebrne medalje, zlato pa bo namenjeno vsem z več kot 60 vzponi. Asfaltiranje v Zaklancu in Horjulu Sredi maja so položili novo asfaltno prevleko na cesto v Zaklancu in del Stare ceste v Horjulu ter kljub vremenskim zagatam proti koncu zime in na začetku spomladanskih dni z deli zaključili še pred intenzivnim delom na polju in travnikih. N05 Občina Horjul 28. maj 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Oskrba s kakovostno pitno vodo Praznovanje ob svetovnem dnevu čebel Kakovostna pitna voda je osnovna dobrina, ki jo pogosto jemljemo za povsem samoumevno. Seveda ima vsak državljan, torej tudi občan, pravico do pitne vode, a včasih pozabljamo, da je za to, da iz pipe priteče ta življenjsko pomembna tekočina, treba še kaj več kot, da se iz vodohrana povleče plastično cev do hiše. Žal so nekateri deli vodovoda v občini zastareli in nujno potrebni prenove, predvsem pa so danes na tem področju v veljavi tudi novi, strožji standardi, ki jih narekuje država. Zato je trenutno v pripravi nov odlok o oskrbi s pitno vodo v občini Horjul, ki ga je občinski svet prvič obravnaval na 17. redni seji 24. aprila. Odlok načrtuje temeljito prenovo sistema za oskrbo s pitno vodo v občini Horjul ter pripravo in oddajo zakonsko zahtevanih poročil ministrstvu za okolje in prostor. Odgovorni na občini Horjul za oskrbo s pitno vodo Marko Keršmanec je s temi besedami opisal trenutni položaj: "V minulih mesecih je Horjul dvakrat obiskala tudi zdravstvena inšpektorica z jasnim namenom, da preveri izpolnitev izrečenih ukrepov, ki jih je navedla v izdanih odločbah v letu 2017 na vseh 4 vodovodnih sistemih v občini. Na podlagi predložene dokumentacije in na podlagi terenskih ogledov je ugotovila, da smo v celoti odpravili izrečene ukrepe. Prav tako nas je obiskala tudi inšpektorica inšpektorata republike Slovenije za okolje in prostor, z namenom izvedbe izrečenega ukrepa poročanja o standardih opremljenosti z javnim vodovodom v občini Horjul. Tudi to poročilo smo uspešno oddali v aplikacijo ministrstva in s tem izvedli Vabilo izrečen ukrep. Trenutno pa smo tik pred izvedbo dobave in montaže opreme za vse vodovodne sisteme, na katere moramo vgraditi naprave za izvajanje monitoringa količine iz zajetij za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji iz vodnih dovoljenj. Ta sistem bo vzpostavljen predvidoma v naslednjem mesecu, čeprav nam je inšpektor določil rok za izvedbo šele 31. 12. 2018." Sicer pa za nemoteno oskrbo s pitno vodo ni dovolj le urejena dokumentacija, ampak tudi konkretna dejanja na terenu. Tako smo že odpravili napake na črpalki v vrtini na Vrzdencu. V Zaklancu, Pro-šci, Ljubgojni in Horjulu je bilo treba odpraviti puščanje vode iz vodovodnega omrežja. Obnovili smo vodohrana Samotorica in Koreno, kjer je bilo treba zamenjati dotrajane kovinske lestve in mrežice z nerjavečimi. Prav tako smo poskrbeli za odpadajoč omet nad suhimi deli vodohranov in vodnimi celicami. Letos imamo v načrtu dokončanje začetega dela na vodohranu Lesno Brdo. Tam poteka obnova vodne celice in suhega dela vodohrana, vhoda in ureditev okolice, vključno z dovozno cesto. Poleg tega se bodo na vseh ostalih vo-dohranih v občini izvajala sprotna tekoča vzdrževalna in obnovitvena dela. In za konec še nekaj besed o kakovosti pitne vode v občini. Letos so bile opravljene analize na vseh štirih vodohranih v okviru državnega in notranjega nadzora. Rezultati vseh do zdaj vzetih vzorcev so bili skladni s pravilnikom o pitni vodi. Peter Kavčič, foto: občinski arhiv Za ljubitelje nogometa bo v okviru občine Horjul ŠD Vrzdenec tudi letos organiziralo nogometni turnir 12 ur futsala, ki bo potekal pri OŠ Horjul 16. junija. Ekipe se bodo tudi letos delile na sever in jug. Vljudno vabljeni vsi, ki radi igrate (prijave zbira Matic: 051 211 106) in tisti, ki uživate v navijanju. Poskrbljeno bo tudi za okusno hrano in pijačo. Vabljeni! Čebelji panji v osnovni šoli Osnovna šola Horjul se lahko pohvali z uspešnim delovanjem na področju ekologije in skrbi za okolje ter ohranjanja tradicije. V ta sklop dejavnosti spada tudi čebelarski krožek, ki ga pod strokovnim mentorstvom čebelarjev vodi ravnatelj Primož Garafol. Ob svetovnem prazniku čebel, ki so za naš obstoj ključnega pomena, predvsem pa s svojim delom in marljivostjo tudi zgled, so nekateri razredi aktivno sodelovali pri obeležitvi tega praznika. Učenci so se pod vodstvom učiteljev odzvali z izredno izvirnimi likovnimi izdelki na temo čebelarjenja, izdelali pa so tudi plakate, ki so na ogled v prostorih osnovne šole in go- vorijo o pomenu čebel v našem vsakdanjem življenju. S posebnim zanimanjem si je čisto prave pobarvane panjske končnice ogledal tudi župan Janko Prebil, ki je ob tej priložnosti kot predsednik čebelarskega društva Dolomiti - Polhov Gradec zbranim tudi povedal, zakaj so drobne čebele tako pomembne, a žal tudi ogrožene. Ob tem se je dotaknil pomena ekološko pridelane hrane in vpliva čebel na številna področja našega bivanja. Brez opraševanja čebel ne bi bilo sadja na sadnem drevju, saj so v času, ko sadno drevje cveti, prav čebele tiste prve opraševalke, ki opravijo največji delež nujnega opraše-vanja, da lahko še pred poletjem uživamo v sladkih češnjah ali pa jeseni v okusnih jabolkih in hruškah. Da bi otroci lahko v polnosti razumeli sporočilo, je župan poskrbel tudi za sladkanje z akacijevim in gozdnim medom, ki so ga čebele pridelale že v spomladanskem času. V svojem govoru se je dotaknil tudi pionirja sodobnega čebelarjenja Antona Janše in na njegovem primeru pokazal, kako pomembno je znanje, saj je kot preprost kranjski čebelar odšel na Dunaj in tam postal prvi učitelj čebelarjenja na svetu. Po njem, natančneje na datum njegovega rojstva je UNESCO imenoval 20. maj za svetovni dan čebel. Za popolno slovesnost so poleg govornikov poskrbeli tudi člani šolskega pevskega zbora, ki so pod vodstvom mentorice Natalije Rus zapeli slovensko državno himno. "Upam, da s takšnimi dejanji in zgledom pomagamo pri vzgoji in zavesti mladih, da bodo vedeli, od kod in kako pride na naše mize hrana, brez katere ni življenja. Otroci so naša prihodnost in na nas je, da to znanje in skrb za čisto okolje in lokalno pridelavo hrane prenašamo na mlade rodove," je še dodal župan Prebil. Peter Kavčič Foto: občinski arhiv Pomlad pri gasilcih Po krajšem zimskem zatišju se v Prostovoljnem gasilskem društvu Horjul spet veliko dogaja. 21. aprila se je mladina iz treh gasilskih zvez (GZ Horjul, GZ Brezovica in GZ Dolomiti) pomerila na gasilskem orientacijskem teku, tokrat po gozdnih in travniških poteh v Žažarju. Naše društvo je sodelovalo s petimi ekipami, ki so se odlično znašle na progi, saj so domov prinesle kar 5 kompletov medalj in 5 pokalov! Vse so se posledično tudi uvrstile na regijsko tekmovanje, ki bo junija. V nedeljo, 29. aprila, smo po daljšem času v Horjulu spet priredili Florijanovo mašo, posvečeno gasilcem. Pri maši, ki jo je vodil župnik Janez Smrekar, s prošnjami za gasilce pa so sodelovali tudi naši najmlajši člani, se je zbralo lepo število gasilcev tudi iz sosednjih društev. Lepo vreme, prijetna družba in dobrote naših gospodinj so poskrbeli, da smo po koncu uradnega dela prijetno druženje nadaljevali še v gasilskem domu. Tudi v prihodnje ne bomo počivali, saj nas čaka pestro poletje: mladina se počasi pripravlja na regijsko tekmovanje v orientaciji, članice pa že pridno vadijo za državno tekmovanje za Memorial Matevža Haceta. V juniju pripravljamo dan odprtih vrat v gasilskem domu, pred koncem šolskega leta se z mladino odpravljamo na zdaj že tradicionalno kampiranje, julija pa načrtujemo veselico Ples ob potoku, na kateri bomo zbirali sredstva za nov gasilski kombi. Dolgčas nam zagotovo ne bo, za še več novic in podrobnosti o prihajajočih dogodkih pa obiščite našo Fa-cebook stran PGD Horjul. N aŠ Občina Horjul 28. maj 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vrzdenec se igra Pomladne delavnice v vrtcu Društvo Naturo je 12. maja priredilo dogodek Slovenija se igra in akciji se je pridružil tudi Vrzdenec. Dogodek smo poimenovali kar Vrzdenec se igra. Tudi starši z Vrzdenca se zavedamo, da je za razvoj otroka zelo pomembna igra, igra na prostem, igra, kjer so ustvarjalci otroci s svojo domišljijo, ki ne pozna meja. Smo pa tudi mnenja, da naj bo otroška igra svobodna, polna otroške igrivosti, predvsem pa njihova - brez stalnega nadzora in smernic odraslih ljudi. Tudi Vrzdenec se igra je bil dogodek, ko so se otroci lahko prosto igrali. Dogajanje je potekalo na igrišču gasilskega doma. Starši smo postavili še dodatne nogometne gole in otroci so se brez navodil sami razdelili v dve skupini in igra se je začela. Mlajši otroci so se vozili po toboganu ter se preizkušali v plezanju po igralih. Nekateri so zbijali keglje, drugi so balinali, se vozili s poga-njalci in skiroji. Igrali smo se tudi različne tekalne igre ter iskali skriti zaklad. Res, da nam vreme ni bilo najbolj naklonje- dežju, odrasli pa smo imeli čas no, a tudi dež nas ni pregnal. za sproščen klepet in snovanje Najbolj vztrajni otroci so igra- novih dogodkov v našem kraju. li nogomet in košarko tudi v Tanja Petrovčič SOS 059 305555 www.spomincica.si info@spomincica.si ODPRTJE DEMENCI PRIJAZNE TOČKE v okviru projekta »Za demenci prijazno skupnost« četrtek, 21. junij 2018 ob 11. uri DEOS Center starejših Horjul, Slovenska cesta 17, Horjul Točko bodo slavnostno odprli: g. Janko Prebil, župan občine Horjul, Krajevna organizacija RK Horjul, DEOS Horjul, DU Horjul, Patronažna služba Horjul in ga. Štefanija L. Zlobec, predsednica Spominčice PROJEKT SOFINANCIRA: AEimiKA SUMMIT MWJ^TItSTDO 2A ZOUAYIE Imamo jih! Mize za namizni tenis namreč. V eni izmed prejšnjih številk smo se zahvalili vaškemu odboru Vrzdenec za 300 evrov donacije za nakup mize za namizni tenis. Športno društvo se je odločilo, da primakne še nekaj denarja in kupi kar dve mizi. Tako se je na sončno nedeljo, 6. maja, zbrala sicer majhna peščica članov, ki so mize sestavili in jih tudi preizkusili. Mizo sta krstila eden izmed članov društva in predsednik vaškega odbora. Zelo se že veselimo oktobrskega turnirja v "pinkponku", ko bomo vse ljubitelje tega športa povabili, da pridete in preizkusite nove mize. Vaškemu odboru še enkrat hvala. Andreja Mrzlikar Čas hitro beži in že je maj. Toda ne spreglejmo čudovitih delavnic s starši aprila. Prinesle so pravo pomlad, s katero je letos narava zelo dolgo odlašala. V prijetnem vzdušju med otroki, njihovimi starši in vzgojiteljicami v posameznih igralnicah so nastajale čudovite umetnine. Vse je bilo pomladno obarvano. Nastajali so zajčki, ptički, rožice, korenčki, podstavki za kozarčke in kdo ve, kaj še vse. Poleg ustvarjanja pa je bilo zelo prijetno druženje in čas za sproščen klepet. Pa nasvidenje do prihodnjič. Natalija Obadič Učitelji Erasmus+ na obisku v OŠ Horjul V mrzlem, zasneženem tednu med 12. in 16. februarjem je naša šola gostila mednarodno projektno srečanje učiteljev partnerskih šol mednarodnega projekta Erasmus+. Prišli so učitelji iz Walesa, Švedske, Nemčije, Italije in Poljske. V popoldanskem času so si naši gostje ogledovali znamenitosti naše dežele, do-poldneve pa so preživljali pri nas v šoli. Poleg resnih sestankov, na katerih smo analizirali dosežke in potek projekta ter načrtovali nadaljnje dejavnosti in cilje, so kar nekaj šolskih ur preživeli pri pouku. Pri nekaterih urah so samo opazovali pouk, pri nekaterih urah pa so aktivno sodelovali in popestrili naše običajno šolsko delo. 6. a so gostujoči učitelji obiskali v četrtek pri uri angleščine. V uvodni predstavitvi je vsak od njih predstavil svojo državo. Zatem je sledil kviz iz angleščine in poznavanja zastav evropskih držav. Člani zmagovalne ekipe so za nagrado prejeli vsak svoj novi matematični zvezek in vrečko sladkih bonbonov. Njihovega obiska smo bili zelo veseli in upamo, da nas še kdaj obiščejo. Tudi 6. b je bil vesel učiteljice iz Anglije in učitelja iz Walesa, ki sta priredila kviz znanja. V četrtek sta uro matematike 9. a popestrila švedski učitelj in nemška učiteljica, ura pa je tako potekala v štirih jezikih (slovenščina, angleščina, šved-ščina, nemščina). Del ure smo se učili matematiko, v drugem delu pa smo se pogovarjali o znamenitostih naših držav. Tema matematične ure je bila kocka. Naučili smo se, kako se v drugih jezikih reče ploskev (angleščina: surface, nemščina: flacheu, švedščina: ytor), kvadrat (angleščina: square, nemščina: quadrat, švedščina: kvadrat) in površina (angleščina: surface, nemščina: oberflache, švedščina: yta). Ugotovili smo, da se naši jeziki zelo razlikujejo, vendar imamo vseeno nekaj podobnosti, kot je beseda kvadrat. »Bilo je zelo zanimivo in poučno. Z veseljem bi tako uro ponovila.« »Bilo je zanimivo, saj imajo učitelji različne pristope k učenju v različnih državah. Naučili smo se tudi matematičnih izrazov v različnih jezikih« Učiteljica Sonja Videčnik in učenci 6. a, 6. b in 9. a Izvedbo projekta financira Evropska komisija. Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije. N aŠ Občina Horjul Intervju o skrbi za čisto vodo z dr. Brigito Jamnik Čista voda je naše veliko bogastvo Da priteče čista pitna voda iz pipe, se nam danes zdi nekaj samoumevnega. Ker smo dežela, ki je bogata z vodnimi viri, čiste vode ne doživljamo kot veliko bogastvo. Ker pa človeštvo in žal tudi mi drvimo po poti potrošništva, naše vedno večje zahteve in luksuz prinašajo obremenitve za okolje in seveda tudi za vodo in vodotoke do te mere, da nas nekatere težave prehitevajo po levi in desni, pa se jih sploh še nismo dobro zavedli. Nekoč je moder mož dejal: »Spremeni sebe in spremenil boš svet,« in čeprav je od te izjave minilo že skoraj tisoč let, so te besede še kako aktualne tudi danes. Pri skrbi za okolje in čisto vodo namreč ni dovolj le izgovarjanje, da mora za vse poskrbeti občina, država ali celo evropska unija. Vse se začne pri nas samih, ko se odločimo, da bomo z vodo ravnali kot z dragoceno dobrino. Zmanjševanje količine detergentov, čistil in kozmetike za vsakodnevno rabo je že prvi ogromen korak, potem pa sprememba v miselnosti, ki bo zajezila naše »hiper« potrošniško delovanje in njegove vplive na okolje skozi procese proizvodnje tu pri nas in tudi tam daleč na Kitajskem ali kod drugod po svetu. Z zmanjšanjem potrošništva bomo posledično zmanjšali tudi proizvodnjo, za katero je potrebna voda in ki se skozi te procese onesnaži. Kljub vsem osebnim prizadevanjem pa je za čisto vodo nujno potrebno urediti tudi komunalno infrastrukturo v okolju, kjer živimo. V Horjulu je konec maja s prvimi testiranji začela delovati sodobna komunalna čistilna naprava, ki je za Horjul in kraje nizvodno izrednega pomena, če želimo ohraniti naravo in vodotoke tudi našim zanamcem. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z dr. Brigito Jamnik, članico Slovenskega društva za zaščito voda in sodelavko v Javnem podjetju Vo-dovod-Kanalizacija, ki za občino Horjul skrbi za zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Nam lahko predstavite, kako pravzaprav deluje Slovensko društvo za zaščito voda, kaj je njegovo poslanstvo? Društvo je v slovenskem prostoru prisotno že od leta 1991 in od tedaj si skupaj s posamezniki in združenji skupaj prizadevamo za zaščito in kakovost slovenskih voda pred delovanjem človeka. Vem, sliši se nenavadno, toda zakonodaja je napisana tako, da nas varuje pred negativnimi vplivi človeka, pravzaprav pred nami samimi. Človek je sam sebi nevaren na področju ohranjanja čiste vode. V slovenskem okolju se je zgodil velik premik z vstopom v evropsko unijo, ki je spremenila okoljsko zakonodajo in tudi zakonodajo, ki konkretno obravnava odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Prav odvajanje in čiščenje odpadnih voda je projekt, kjer bomo lahko na področju zaščite slovenskih voda dosegli največ. Že sedaj se jasno vidijo spremembe na bolje, torej posledice zahtev te nove zakonodaje, ki ji je botrovala evropska unija. Zanimivo je tudi, da so se pomena odvajanja odpadne vode zavedali že stari Rimljani. Ko so gradili rimsko Emono, so posvečali veliko pozornost oskrbi z vodo in tudi odvajanju odpadne vode. Seveda takrat ni bilo čiščenja odpadnih voda, kot to poznamo danes, ampak lahko rečemo, da so nam pustili lep zgled. Kasneje so sicer ta znanja zamrla, vemo, da je v Ljubljani še leta 1886 zabeležen zadnji izbruh kolere, torej ni tako dolgo od tega, ko je bila Ljubljana še blatno mesto. Poznamo komunske ulice in ko se danes sprehajamo po njih nam je težko predstavljivo, da so služile temu, da se je na dnu teh ulic zbiralo blato, ki so ga meščani kar skozi okna metali na ulice. Danes lahko rečemo, da imamo urejen kanalizacijski sistem, kamor spadajo tako omrežje kot komunalne čistilne naprave. Urejena kanalizacija je pokazatelj razvoja občine. Na področju izgradnje kanalizacije in predvsem komunalnih čistilnih naprav, je treba priznati, da je Slovenija zamujala in še vedno zamuja za tistim najbolj razvitim delom Evrope, kamor štejemo Skandinavijo in Nemčijo. Še vedno zamujamo za kakšnih 20 ali 25 let in tega razkoraka en moremo ujeti samo s sprejetem zakonodaje, se pa bližamo izboljšavam. Za marsikateri površinski vodotok, ki je še pred 20 ali 30 leti izkazoval slabo kakovostno stanje lahko danes, ko so zgrajene čistilne naprave ugotovimo, da se je njegovo kakovostno stanje izboljšalo. Tudi standard kakovosti življenja je v teh okoljih sedaj višji. Seveda pa je posledica urejene kanalizacije tudi pozitiven vpliv tudi navodne vire. Brez urejenega odvajanja in čiščenja odpadnih voda tudi ni varne oskrbe s pitno vodo. Reka Sava, najdaljši slovenski vodotok, je prejemnik očiščene odpadne vode po svojem porečju, hkrati pa predstavlja za prebivalce, ki živijo nizvodno, vir pitne vode. To je lep pokazatelj, kako je urbana pot vode prepletena in kakšne vplive imajo ti procesi eden na drugega. Kako seje danes vse to spremenilo v primerjavi z recimo 20,30 ali 50 let nazaj? Vemo, daje bilo tedaj že napredno, če je imel stanovanjski objekt pretočno greznico in se je tista voda na koncu izpeljala v neke bližnje kanale ali potoke. In verjetno ljudje še danes mislijo, daje to povsem v redu in po sodobnih standardih? Zakonodaja natančno definira, kje mora biti kanalizacija zgrajena. Nekateri si morda naivno predstavljajo, da bo kanalizacija nekoč zgrajena povsod. Povsod ne bo nikoli zgrajena. Slovenija je poznana po razpršeni poselitvi in je iluzorno pričakovati, da bo čisto vsak objekt nekoč opremljen s kanalizacijo. Torej temu, da bodo nekateri objekti opremljeni z malimi komunalnimi čistilnimi napravami ali nepretočnimi greznicami, se tudi v prihodnje ne bomo mogli izogniti. Javni kanalizacijski sistemi služijo združevanju odpadne vode iz več objektov in čiščenju te zbrane odpadne vode na eni lokaciji. To seveda pomeni pocenitev stroškov do določenih razdalj. Ko te razdalje postanejo prevelike, se odločamo za lokalne projekte. Naj povem, da danes najpogosteje uporabljena tehnologija čistilnih naprav ne sledi povsem najnovejšim dosežkom v znanosti in tehniki. Strokovnjaki opozarjajo, da sama zakonodaja nekoliko zamuja za vplivi človeka. Tehnologija čiščenja odpadne vode danes je taka, da zadosti zakonodajnim zahtevam. To pa ne pomeni, da odstrani prav vsa onesnaževa- la. Zato pričakujemo, da bo šel napredek v smer zaostrovanja zakonodaje, v smeri še večjega odstranjevanja onesnaževal, ki jih danes klasične tehnologije ne odstranijo. V Sloveniji pa morda v primerjavi z Evropo pogrešamo dojemanje, da odpadna voda ni samo odpadek in se ga moramo, takrat ko nastane, čim prej znebiti. V razvitih okoljih služi odpadna voda kot vir energentov in surovin. Kakšnih surovin, to se zdi nepredstavljivo? Odpadna voda je npr. vir rastlinskih hranil, fosforja. Zanimivo je, da so fosfati ena od surovin, ki jim strokovna svetovna javnost posveča veliko pozornosti, ker so naravni izvori fosfatov omejeni. Človeštvo pa jih s svojim načinom uporabe v bistvu razpršuje po površini po celem svetu. Fosfati so vir hranil v kmetijski dejavnosti in danes že obstajajo postopki, ki so vedno bolj učinkoviti in iz odpadnega blata pridobivajo fosfor. Kaj pa dušik, tudi ta je prisoten v odpadnih vodah? Klasična tehnologija čiščenja odpadne vode v sekundarni stopnji čiščenja povzroči oksidacijo organskih spojin, ki vsebujejo dušik, do nitratov. Z zahtevami po terciarnem čiščenju, ki jih postavlja zakonodaja, pa se postopki nadaljujejo tudi v smeri denitrifikacije in defosforizacije. Čistilna naprava Ljubljana je tik pred nadgradnjo z ravno to stopnjo, ki bo dokončana do leta 2020. S tem se zmanjša obremenitev površinskega vodotoka, ki je odvodnik očiščene odpadne vode, z nitrati. V nasprotnem primeru te snovi ostanejo v vodi in nizvodno bremenijo vodotok. Lahko podrobneje razložite, kako je odpadna voda lahko energent? Odpadna voda je lahko tudi energent, saj je na samem izvoru topla, kar bi lahko izkoriščali s to- 28. maj 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si plotnimi izmenjevalci na samem izvoru. V Sloveniji žal takšnega izkoriščanja še ne poznamo, zopet so tu v ospredju že omenjene skandinavske države. Ker odpadne vode večinoma tečejo navzdol, bi bilo možno energetsko izkoriščati tudi razlike v nivojih odpadne vode, kot npr. pri hidroelektrarnah. Že v prvi, mehanski stopnji čiščenja na komunalni čistilni napravi pa pridobivamo maščobe, ki lahko služijo kot vir surovin za biodizel. Danes poznamo naselja, to so seveda naselja, ki šele nastajajo in ne naselja, ki obstajajo že desetletja ali stoletja kjer je že pri projektiranju moč upoštevati sodobne postopke uporabe vode. Ne nazadnje je v tovrstnih novo nastajajočih naseljih možna uporaba tako imenovane sive vode, ki je prečiščena odpadna voda, in je namenjena uporabi v gospodinjstvih, za recimo splakovanje na stranišču, morda če je dovolj očiščena tudi za pranje perila. Seveda pa za uporabo v prehramb-nem smislu ni primerna. Kaj pa lahko naredimo sami, vsak posamezen državljan ali pa konkretno, kot recimo občan horjul-ske občine, da bomo ohranili čisto vodo? Včasih si kot uporabniki pitne vode kar težko predstavljamo, kaj pravzaprav lahko naredimo sami. Zato imamo vtis, da je za to zadolžen nekdo drug in ta bo že opravil svoje delo. Odpremo pipo in voda priteče. V gospodinjstvih lahko po našem mnenju naredimo zelo veliko za ohranjanje pitne vode. Prva misel vsakega izmed nas je, da lahko varčujemo. A to v Sloveniji ni prva prioriteta , čeprav je razumna raba pitne vode seveda pomembna. Slovenija je zelo bogata z vodo in če bi živeli v pomanjkanju bi varčevanje vsekakor bilo na prvem mestu. Pred varčevanjem z vodo, kamor najprej zbežijo naše misli, postavimo uporabo nevarnih snovi v gospodinjstvu. Med nevarne snovi spadajo čistila in pomivalna sredstva, ki jih v večini primerov doziramo pre» N aŠ Občina Horjul 28. maj 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si » komerno. To so snovi, ki jih uporabljamo vsak dan in ob razmisleku, da nas je dva milijona in koliko tega sredstva doziramo, je lahko ob zmanjšani rabi učinek varčevanja z nevarnimi snovmi na vode lahko zelo velik. Poleg detergentov za strojno in ročno pomivanje posode ter pranje perila ne smemo pozabiti na sredstva za osebno higieno. Tudi to so snovi, ki jih uporabljamo prekomerno (zobna pasta, šamponi za telo) in vsebujejo za okolje nevarne snovi ter delce mikroplastike. Prav mikroplastika je izredno pereč problem, ki nas prehiteva tako hitro, da na mnoga vprašanja še nimamo odgovorov. Z razumno in zmanjšano rabo v gospodinjstvih, lahko na ta način preprečimo vnašanja teh strupenih snovi v odpadno vodo. To je izredno velik in pomemben korak, torej polagam na srce, da zmanjšamo rabo detergentov in kozmetike v gospodinj stvih. Poleg tega pa se moramo zavedati, da je za vsak izdelek, ki ga primemo v roke, potrebna voda. Torej ne samo za potrebe prehrambne industrije, ampak tudi za izdelavo mobilnega telefona ali oblačil, ki jih nosimo, ter avtomobilov, ki jih vozimo. Če ravnamo kot razumni potrošniki, torej če se omejujemo pri našem potrošništvu, lahko spet vplivamo na varovanje vodnih virov, ker se bo v industrijskih procesih za proizvodnjo teh izdelkov porabljalo manj vode. Omenila bi tudi pridelavo hrane. Vrtičkarji so po navadi že dovolj ozaveščeni glede uporabe pesticidov, ki so resen onesnaževalec pri intenzivnem kmetovanju. A dostikrat se vrtičkarji ne zavedajo, da tudi prekomerno gnojenje z gnojili povzročijo onesnaževanje. Torej spet smo pri razumni rabi sredstev. Tako v Slovenskem društvu za zaščito voda kot na JP Vo - Ka se zavedamo, da je izobraževanje in ozaveščanje ljudi izjemno pomembno. Tako ozaveščamo uporabnike vode, kaj ne spada v odpadne vode. Zal v kanalizaciji še vedno najdemo marsikaj, kar ne spada vanjo, saj se v njej še vedno najdejo vata, damski vložki, vatirane paličice, plenice, kar povzroča zamašitve na omrežju, na črpališčih ter na vstopnih filtrih čistilnih naprav. Tudi biološki odpadki, kot so ostanki hrane, prav tako ne sodijo v kanalizacijo, saj gnitje povzroča neprijeten vonj,, v njej se namnožijo neželene živali, kot so recimo podgane, ki so prenašalci bolezni. Še premalo pa se zavedamo, da nevarne snovi, kot so npr. zdravila, prav tako ne sodijo v odpadno vodo. Ta vsebujejo učinkovine, ki se jih s procesi čiščenja ne da odstraniti. Če na primer v odtok zlijemo antibiotik se sicer zdi, da je voda to izplaknila, da je to raztopila, toda nevarne snovi ostanejo v vodi in v postopku mikrobiološkega čiščenja ovirajo delo mikroorganizmom, ki delujejo v postopku čiščenja vode. Tudi gospodinjsko olje ne sodi v odtok ,ampak se mora ločeno zbirati in oddati na za to primerno zbirališče. Omenili ste tudi plastiko, to je vedno večja težava, a ne toliko v plastiki, ki jo vidimo ampak o mikro delcih, ki so v vodi in škodljivo vplivajo tako na organizme v vodi kot na zdravje ljudi? To je pereč problem, ki se ga zavedamo šele v zadnjih letih, a nas prehiteva po levi in desni, če lahko tako rečem. Plastika je ob nastanku močno spremenila naša življenja in takrat verjetno velika večina ni niti pomislila, kako bo to vplivalo na okolje. Verjetno bomo ljudje morali spremeniti naše ravnanje tudi v odnosu do plastike. Ugotovimo sicer lahko, da je danes plastike v naravnem okolju in tudi ob vodotokih manj, ker odpadke ločujemo in se z njimi ukvarjamo. Enako velja tudi za odpadno vodo in mikro plastiko v njej. Najnovejše študije ugotavljajo, da je velik onesnaževalec z mikro plastiko tudi promet. Vsi vozniki vemo, kako se pnevmatike obrabljajo. S spiranjem cest se tudi te snovi splakujejo v okolje in v vodo. Skratka vemo, da to škodljivo vpliva na naše okolje in zdravje in tudi evropska zakonodaja bodo to problematiko prav gotovo v prihodnje obravnavala. Trenutno je še ne v zadostni meri. Za konec se lahko dotakneva še čistilne naprave v Horjulu, kako vi gledate na to pridobitev? To je vsekakor velika pridobitev in povsod, kjer so naselja z čistilno napravo lahko govorimo o napredku in skrbi za okolje. S tem se ureja zaščita vodnega okolja, kar bodo prebivalci nedvomno zaznali kot dvig kakovosti življenja. Besedilo in foto: Peter Kavčič Koncert mešanega pevskega zbora Horjul V soboto, 19. maja, je se je v veliki dvorani prosvetnega doma Horjul s tradicionalnim letnim koncertom pred številno publiko in ljubitelji zborovskega petja predstavil mešani pevski zbor Horjul. Ob jubilejnem Cankarjevem letu je rdeča nit povezovanja tekla tudi skozi prozo našega največjega pisatelja. Zbor se je dotaknil še našega največjega pesnika Franceta Prešerna, saj so s pristno izvedbo Zdravljice navdušili zbrano publiko. Mešani pevski zbor Horjul je pod taktirko zborovodje Dušana Ješelnika zapel prvi venček pesmi: Klic pomladni (Fran Gerbič), Potrkan ples (Emil Adamič), Da sem jaz ptičica (Mihael Rožanc, besedilo Oton Zupančič), Če ti ne boš moj (Emil Adamič), V snegu (Emil Adamič, besedilo Simon Jenko) in Zdravljica (Stanko Premrl, besedilo France Prešeren). Zatem je sledil drugi del repertoarja, v katerem so peli popevke. Klaviaturistu Jaki Pu-ciharju se je na bobnih pridružil sin Inti Pucihar, ki je vnesel živahno dinamiko in dodal ritem. Zvrstile so se takole: Vrtiljak (Jure Robežnik, prir. Damijan Močnik, besedilo Gregor Strniša), Moje orglice (Mojmir Sepe, prir. Damijan Močnik, besedilo Frane Milčinski Ježek), Zemlja pleše (Mojmir Sepe, prir. Mrko Tiran, besedilo Gregor Strniša), Prav po prstih (Andrej Makor, besedilo Marko Margon) — solo: Petra Bizjan in Aljaž Nagode. Za zaključek so odpeli in odigrali še Nad mestom se dani (Jože Pri-všek, prir. Andrej Kores, besedilo Dušan Velkaverh) in čisto za konec pesem Circle of life, ki je občinstvo izjemno navdušilo (Elton John, prir. Ben Cohen) in pri kateri sta »zažigala« Tea Nagode in Primož Bizjan, ki se je sicer izkazal tudi s svojimi so-voditeljskimi vložki. Prireditev je s svojim žametnim glasom povezoval Franci Bizovičar. Peter Kavčič Na podlagi 33., 35. in 38. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17) in 15. člena Statuta Občine Horjul (Uradni list RS, št. 63/2010, 100/2011 in 80/2013) je Občinski svet Občine Horjul na 17. redni seji dne 24. aprila 2018 sprejel SKLEP o imenovanju Občinske volilne komisije Občine Horjul Občinski svet Občine Horjul imenuje Občinsko volilno komisijo v naslednji sestavi: - Jure Simič, Vrzdenec 40, Horjul - predsednik, - Boštjan Zuljan, Vrzdenec 95, Horjul - namestnik predsednika, - Lucija Jereb, Vrzdenec 34, Horjul - članica, - Špela Zdešar, Na Vovčne 25, Horjul - namestnica članice, - Olga Gabrovšek, Ljubljanska cesta 81, Horjul - članica, - Urška Marolt, Cvetlična pot 8, Horjul - namestnica članice, - Veronika Jelovšek, Stara cesta 61, Horjul - članica, - Aljaž Velkavrh, Ljubljanska cesta 83, Horjul - namestnik članice II. Občinska volilna komisija se imenuje za mandatno obdobje štirih let od dneva imenovanja na Občinskem svetu Občine Horjul. III. Sedež Občinske volilne komisije Občine Horjul je na naslovu: Občinski trg 1, 1354 Horjul. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v glasilu Naš časopis. Številka: 0392-0001/2018-1 Horjul, 24. april 2018 Občina Horjul župan Janko Prebil, l.r. Na podlagi 49. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 11/18 - ZSPDSLS-1) in 15. člena Statuta Občine Horjul (Uradni list RS, št. 63/2010, 100/2011 in 80/2013) je Občinski svet Občine Horjul na 17. redni seji 24. aprila 2018 sprejel ODLOK o spremembah Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Horjul 1. člen V Odloku o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Horjul (Naš časopis, 253/1999) se v 21. členu beseda »tajnik« nadomesti z besedno zvezo »tajnik/direktor občinske uprave«. 2. člen V 23. členu se v drugem odstavku beseda »tajnik občine« nadomesti z besedno zvezo »tajnik občine/direktor občinske uprave«. 3. člen V 24. členu se v prvem stavku beseda »tajnika« nadomesti z besedno zvezo »tajnika/direktorja občinske uprave«. V drugem stavku se besedna zveza »tajniku občine« nadomesti z besedno zvezo »tajniku občine/direktorju občinske uprave«. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu Naš časopis. Številka: 0392-0002/2018-1 Horjul, 24. april 2018 Občina Horjul župan Janko Prebil, l. r. Has Občina Dobrova-Polhov Gradec He] 28. maj 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Župan bo naredil vse, da zadrževalnika ne bo Dobrova, 16. maj - Na pobudo petih občinskih svetnikov je v občinski sejni sobi potekala 2. izredna seja občinskega sveta Občine Dobrova - Polhov Gradec, katere tema je bila izključno obravnava državnega prostorskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova - Polhov Gradec. Dopis direkcije Republike Slovenije za vode, ki je bil nedavno poslan občini, Krajevni skupnosti Dobrova in krajanom naselja spodnji Razori, je dvignil veliko prahu. Informacije o izvajanju projekta Pro-tipoplavna ureditev porečja Gradaščice, ki so jih državni uradniki v dopisu navajali, so presenetile mnoge. V njem so naslovnike obvestili, da jim je uspelo pridobiti odločitev o podpori, s katero naj bi bilo zagotovljeno financiranje za po- spešitev dejavnosti za pripravo in izvedbo projekta. Čeprav je Slovenija novembra 2017 z odločitvijo pridobila 28,5 milijona evropskih sredstev za protipoplavne ukrepe v porečju Gradaščice, to še zdaleč ne zadošča niti za izvedbo vseh ukrepov, ki jih je treba izvesti v 1. fazi, kaj šele za celoten projekt, ki je ocenjen na 50,5 milijona evrov. Sredstva so bila odobrena za izvedbo 1. faze. Kljub temu dopis direkcije, kot že navedeno, govori o po- Izvajanje del na občinskih cestah Občinski svet je na zadnji redni seji, 11. aprila, sprejel drugi rebalans proračuna občine Dobrova - Polhov Gradec za leto 2018, in sicer zaradi drugačne realizacije in aktivnosti od tistih, na katerih je temeljil proračun za leto 2018. V obrazložitvi je župan Franc Setnikar kot glavni razlog za drugi rebalansa navedel za 2- do 3-krat povečane stroške na področju upravljanja in tekočega vzdrževanja lokalnih cest, ki so nastali kot posledica obilnih zimskih padavin v prvih mesecih letošnjega leta in so se pokazale kot izredne glede na zadnja leta. Zaradi res neugodnih vremenskih razmer in posledično povečanega obsega izvajanja zimske službe je bilo treba zagotoviti dodatna proračunska sredstva za nemoteno celoletno vzdrževanje cest. Svetniki so se takrat spraševali o sredstvih za redno vzdrževanje cest in urejanju javnih poti. Glede na tekoča dela so skrbi odveč, če le vreme spet ne bo zagodlo. Ureditev ploščadi v Zalogu Maja se je začela gradnja manjše ploščadi v Zalogu. Avtobusno postajališče bo ostalo na cesti, zgradili pa bodo pločnik oziroma ploščad, ki bo dolga 26 in široka dva metra, da bodo potniki lahko varno sestopali z avtobusa. Poleg ureditve površin za pešce ob lokalni cesti bodo narisali tudi prehode za pešce na križišču cest. Za pločnikom bo cevna varnostna ograja, kot tista na mostu. Projekt je pripravilo projektantsko podjetje K Projekt L iz Ljubljane, izvajalska dela, ki vključujejo preddela, zemeljska dela, odvodnjavanje, obrtniška dela, opremo ceste in drugo, pa naj bi do konca maja opravilo podjetje Storitve S TGM, Andrej Trobec s.p. Ureditev javne poti v naselju Hruševo Gradbena dela na krajšem odcepu so v zaključni fazi, trenutno skrbijo za zemeljska dela, odvodnjavanje, kabelsko kanalizacijo in javno razsvetljavo na javni cesti. V preteklosti vreme ni bilo naklonjeno izvajalcu, prav tako so se pojavile nepredvidene ovire, zato z deli ni mogel zaključiti v pogodbeno določenem roku. Obnova lesenega mosta v Bezenici Maja je bila podpisana pogodba za obnovo zadnjega od treh lesenih mostov na javni cesti Skodlar-Kotar v Bezenici. Obstoječi leseni most bo nadomestil nov betonski. Zaključek del narekuje pogodba, ki določa skrajni rok za izvedbo del, to je 30. junij. 2018. To se bo po zagotovilu predstavnika podjetja Zidarstvo in fasadestvo Sečnik Janez s.p. tudi zgodilo, če le bo vreme temu naklonjeno. Nadja Prosen Verbič spešitvi dejavnosti pri pripravi in izvedbi projekta, ki ga avgusta 2013 sprejeta Uredba o državnem prostorskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v Občini Dobrova - Polhov Gradec deli v tri etape. Toda dopis navaja, da je zaradi različne stopnje pripravljenosti dokumentacije predvidena delitev izvedbe projekta zgolj na dve fazi. Prva vključuje etapo 1A (ureditev Malega Grabna, Kozarij, Gradaščice na območju MOL, razbremenilnik 6a s pripadajočimi ureditvami), etapo 1B (ureditve na območju Občine Dobrova Polhov Gradec - Dolenja vas, Božna in Male vode, ureditev Gradašči-ce na Šujici) in že pripravljalni del etape 2, ki obsega izgradnjo suhega zadrževalnika Razori z ureditvijo Gradaščice na območju zadrževalnika. V 2. fazi pa se bo nadaljevala etapa 2 z odkupom zemljišč, gradnjo in nadzorom. Številne dvome in pomisleke, vezane na pridobitev dokumentacije za gradnjo novega medgeneracij-skega centra na Dobrovi, pa je povzročil odstavek v dopisu, ki pravi: "Glede na nasprotovanje javnosti in občine k umestitvi zadrževalnika v prostor, je bil v postopku umeščanja zmanjšan zadrževalni prostor na minimum, ki je potreben za dosego cilja ... Ključna prilagoditev v fazi umeščanja je bila znižanje v. v. nasipa od prvotnega načrtovanega, kot tudi odmik trase nasipa od ceste Dobrova Šujica, da se je s tem sprostil prostor za širitev centralnega dela Dobrove in pozidavo, ki bo možna ko bo zadrževalnik zgrajen in območje ne bo več poplavno ogroženo." Svetniki zahtevali izredno sejo Občinski svetniki Andreja Grabner, Marjan Pograjc, Matjaž Dolinar, Irma Kavčič in Anton Potočnik so konec aprila občinski upravi predali zahtevo za sklic izredne seje, ki so jo 16. maja obiskali vsi svetniki in številni drugi občani. V obrazložitvi so navedli, da gre pri projektu izgradnje suhega zadrževalnika Razori za obravnavanje ene najbolj perečih vprašanj občanov v zadnjih desetih letih, ki mu nasprotujeta tako občina oziroma občinski svet kot tudi Krajevna skupnost Dobrova, proti gradnji pa so se odločili tudi občani na referendumu. Zato je prav, da se volja vseh teh upošteva in se vso zainteresirano javnost o aktivnostih v zvezi s projektom tudi ustrezno obvešča. Predlagali so dnevni red in predloge sklepov, da se občinski svet seznani z vsemi dosedanjimi dejavnostmi v postopkih priprave in sprejemanja državnega prostorskega načrta, informacijami, ki jih navaja prej omenjeni dopis ministrstva, ter se do sprejema načrta dejavnosti za preprečitev izgradnje zadrževalnika ustavijo tudi vsi postopki sprejemanja novih prostorskih načrtov občine (OPN) in pridobivanja dokumentacije za projekt medgeneracijskega centra na Dobrovi. Župan: "Nobena stvar ni izpogojevana." Zupan Franc Setnikar je občinskim svetnikom ter navzoči zainteresirani javnosti predstavil vse dosedanje aktivnosti, ki jih je kot župan opravil, ter vse tiste, ki so jih občinski svet, delovna skupina in občinska uprava izvedli v postopkih priprave projekta protipoplavne ureditve porečja Gradaščice ter sprejemanja državnega prostorskega načrta za območje občine Dobrova - Polhov Gradec. Preletel je celoten vrstni red dogodkov in dokumentov v obdobju 2004-2018, kar so svetniki prejeli tudi zapisano na trinajstih straneh. Zupan je ob tem poudaril, da se morajo vsi zavedati dejstva, da so vsi -občina, občinski svet, delovna skupina, krajevna skupnost, civilna iniciativa - proti zadrževalniku in da za vse veljajo določila uredbe iz leta 2013, ki v 36. členu navaja, da se z gradnjo 2. etape prične po izvedenih ukrepih 1. etape. Sicer pa po mnenju župana za izvedbo 2. etape ni zagotovljenih sredstev, saj vsota kohezijskih sredstev, kot prej omenjeno, ne zadošča niti za 1. etapo. To je dopolnil z zagotovilom, da bodo še naprej zahtevali, da se po opravljeni 1. etapi opravijo evalvacije in preračuni, ali je 2. etapa sploh še potrebna, ter zaključil, da se bo občina z vsemi pravnimi sredstvi zavzemala, da se zadrževalnika ne zgradi. Če bo treba, pa bodo šli celo tako daleč, da lahko ogrozijo celoten projekt Protipoplavna ureditev porečja Gradaščice. Župan zavrača očitke Svetniki so župana prosili za pojasnilo glede navedb direkcije za vode, ki v dopisu govori o prilagoditvah zadrževalnika. Zupan je dvom o pogajanjih zavrnil ter pojasnil, da so bili pri snovanju idejnega projekta za medgeneracijski center pozorni na vse morebitne dodatne pogoje države, zato so predvideli ustrezen odmik od meje državnega prostorskega načrta. Pomislek glede povezovanja je bil povezan tudi z dejstvom, da je suhi zadrževalnik že vrisan v osnutek občinskega prostorskega načrta občine, kar pa je župan prav tako ovrgel, in sicer z argumentom, da morajo biti vsi nadrejeni prostorski akti vrisani v podrejene akte. Svetniki so opomnili tudi na krajane spodnjih Razori, ki opozarjajo, da lahko izvajanje etape 1A ogrozi njihova življenja in premoženje. Zupan je postregel z odgovorom, da občina že ukrepa, in sicer je imela z omenjenimi krajani sestanek, v zvezi s problematiko pa je pristojne na direkciji pozvala, naj krajanom predstavijo rešitve, ki bodo zagotavljale tudi protipoplavne ureditve v tem naselju. S strani svetnikov je bilo podano tudi opozorilo, da se je treba zavedati, da je črpanje kohezijskih sredstev v naši državi slabo, zato je mogoče pričakovati močan pritisk na črpanje in izvajanje tega projekta. Neuspešno pozivanje organov in neustrezno ukrepanje, ki tudi tokrat lahko privede do neželenega rezultata, sta bila očitka nekaterih svetnikov, a župan je opomnil, da občina ni prekrškovni organ in nima zadostnih pooblastil, da bi lahko ukrepala. "Vsi smo proti zadrževalniku" Pestra in v nekaterih pogledih burna razprava pa je postregla s složnim razpletom, soglasno sprejetim sklepom: "Občinski svet občine Dobrova - Polhov Gradec na osnovi na referendumu izražene volje krajanov KS Dobrova nasprotuje izgradnji suhega zadrževalnika Razori in nalaga županu, da poišče vse pravne in druge možnosti za preprečitev le-tega ter pridobi pravno mnenje v zvezi dopisom MOP z dne 17. 4. 2018 glede na veljavno Uredbo. Zupan v roku meseca dni občinskemu svetu predstavi plan aktivnosti za preprečitev izgradnje suhega zadrževalnika Razori in morebitni rebalans za zagotovitev potrebnih sredstev." Sklep občini nalaga eno, kako pa bo ravnala in zgodbo peljala država, pa bo pokazal čas. Nadja Prosen Verbič Has Občina Dobrova-Polhov Gradec 28. maj 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si He] Vabilo 28. dan pod Lovrencem Nedelja, 17. junij, Polhov Gradec »S fronte na niva 1918« Kmečka hiša - kruh iz krušne peči Ansambel Veseli svatje Program prireditve: - ob 14.30: sprevod konjenikov, vpreg, narodnih noš, godbe Dobrova - Polhov Gradec, - ob 15.00 v grajskem parku: igra na prostem S fronte na niva 1918 - Dramska skupina Neptun, - ob 16.00 pri Pograjskem domu: • peka kruha v krušni peči, ponudba domačih izdelkov, jedi in drugih dobrot, • spravilo sena in delo na njivi, • kmečke in zabavne igre, • animacija za otroke in otroške ustvarjalne delavnice, • klekljarice Klekljarskega društva Polhov Gradec, • srečelov. - od 17.00 dalje: ansambel Veseli svatje. Prireditev bo povezoval Grega Čuden. Vabljeni! Obvestilo Obveščamo vse uporabnike vodovodnega sistema Dobrova, da bo zaradi rednih vzdrževalnih del na vodovodnem sistemu Dobrova občasno motena oskrba s pitno vodo v času med 20. 6. in 1. 7.2018. Hvala za razumevanje. Marjan Pograjc I.r., Predsednik KS Dobrova Menjava semen in sadik v grajskem parku Polhov Gradec, 21. april - V grajskem parku je dan pred svetovnim dnevom Zemlje potekala izmenjevalnica semen in sadik. Organizirala jo je Občina Dobrova - Polhov Gradec v sodelovanju z Javnim zavodom Polhograjska graščina. Izmenjevalnica sadik in semen, ki je ponekod na slovenskem že utečen dogodek, je v osrčju krajinskega parka Polhograjski Dolomiti potekala prvič. V prijetnem okolju so lokalne pridelovalke obiskovalcem v zameno za doma vzgojeno sadiko ali seme ponudile svoje viške domačih pridelkov ali semen. Med drugimi je bilo na stojnicah najti sadike različnih zelišč, semena različnih buč in sola-tnic ter kar nekaj semen ozi- roma sadik okrasnega rastlinja. Na stojnicah so se predstavila tudi nekatera lokalna društva (Društvo kmečkih in podeželskih žena, Društvo Lep je dan) in podjetniki (Dežela zelišč) ter predstavili svoje izdelke. Predvsem pa so razstavljavke izkoristile priložnost za druženje in medsebojno izmenjavo izkušenj ter mnogih skrivnosti, zaradi katerih se tekom let veselijo bogatega in zdravega pridelka. V sklopu dogodka je potekalo tudi svetovanje strokovnjaka Roberta Mesojedni-ka, ki se ukvarja z vzgajanjem zelišč iz vsega sveta. Na ekolo- ški kmetiji, kjer pomaga staršem, ustvarja ugodno okolje za več sto različnih vrst zelišč ter poskuša na ekološki način pridelati njihova semena. Del nove zgodbe iz Polhograjske graščine pa so bili tudi učenci OŠ Dobrova in OŠ Polhov Gradec, ki so prostor popestrili s slikami na temo sadja, zelenjave, sadik in semen . Brezplačna izmenjevalnica sadik in semen je bila lepo sprejeta, tudi zato ker dogodek spodbuja k ohranjanju kakovostnih avtohtonih semen in semen starih sort, zato organizator v upanju, da bi se dogodka udeležilo vsako leto več ljudi, razmišlja da ga naslednje leto ponovi. Besedilo in fotografija: Nadja Prosen Verbi Poslovilna vežica predana namenu Šentjošt, 11. maj - V Šentjoštu so krajani skupaj z Občino Dobrova - Polhov Gradec pripravili slovesnost ob uradnem odprtju nove mrliške vežice. Sodobno urejena in predvsem funkcionalna vežica je bila več kot dvajsetletna želja krajanov Šentjošta, je med drugim v nagovoru povedal predsednik krajevne skupnosti Pavel Malovrh. Zahvalil se je vsem članom gradbenega odbora, ki so vztrajali in iskali možnosti, ter vsem zaslužnim, ki so kakorkoli pomagali pri izgradnji objekta, ki bo dal krajanom možnost oziroma prostor, da se bodo lahko dostojno poslavljali od svojih pokojnih. Tudi župan Franc Setnikar se je zahvalil vsem, ki so objekt snovali, ga gradili in pri njem na katerikoli drug način sodelovali. V želji, da bi ta objekt čim kasneje potrebovali, je zbranim dejal, naj bo to kraj miru in sožitja ter prav tako prostor za druženje. Prijetna glasba v izvedbi domačih pevcev in instrumentalistov je spremljala tako nagovore kot povezovalni program. Povezovalec je dejal, da odprtje mrliške vežice pomeni dobrodošlo pridobitev za kraj in hkrati opozoril, da krajani Šentjošta kljub civilizacijskim vplivom želijo ostati zvesti bogati kulturni dediščini in zapuščini, ki so jo stoletja razvijali predhodniki in pomeni neločljivo povezanost med življenjem in smrtjo. Ob prošnji, da to ne bo le kraj poslavljanja, pač pa tudi kraj srečavanj in predvsem vere v večno življenje, je duhovnik Franci Klopčič blagoslovil poslovilno vežico. Po blagoslovu je sledilo uradno odprtje, ki sta ga opravila župan Franc Setnikar in predsednik krajevne skupnosti Pavel Malovrh. Prerezala sta trak ter si v skupni želji, da bo nova pridobitev v polnosti služila krajanom, podala roko. Po uradnem odprtju so bili vsi zbrani vabljeni, da si objekt, ki ima za seboj dolgo pot načrtovanja, projektiranja in iskanja rešitev, tudi ogledajo. Od idejne zamisli, katere avtor je Andrej Briški, do izvedbe je bilo namreč potrebnih veliko korakov, pri katerih so sodelovali odgovorni projektant in nadzornik gradnje Igor Jurkovnik iz podjetja Arhe-ja, izvajalec gradnje podjetje MAGG s partnerskim podjetjem Obnova-gradnje in drugi obrtniki - kamnosek z Vrhnike Marko Jezeršek, ki je izdelal vse kamnite elemente; kovana vrata v pokritem prehodu so ročno delo mojstra kovanja Bruna Kalčiča z Blejske Dobrave; čajno kuhinjo, lesen križ in stojalo za knjigo je izdelal mizar Janko Božnar; ograja po obodu grobnega polja je delo mojstrov Toneta Corela in Petra Furlana; pri gradnji pa so sodelovali še Luka Zrim, Branko Borštnar, Frank Breskvar in Valentin Tominc. Skupaj so ustvarili sodobno in v prostor lepo umeščeno mrliško vežico, ki na površini približno 44 m2 obsega štiri prostore, in sicer poslovilno dvorano, čajno kuhinjo, skladišče pogrebne opreme in sanitarije. Stavba je preko pokritega prehoda povezana z novim grobnim poljem s prostorom za 36 grobov. Zunanji zidovi ter streha in tla so izolirani s toplotno izolacijo. Nadstrešek pred vežico podpi- rajo štirje stebri iz repenskega marmorja, ki je uporabljen tudi v poslovilni dvorani. Za potrebe čiščenja fekalnih odpadnih voda je pod dvoriščem pred vežico nameščena tudi mala čistilna naprava, meteorne vode in očiščena voda pa so speljane v zadrževalnik, ki je v drenažnem gramoznem nasutju pod novim grobnim poljem. Občina je za celotno naložbo dala okrog 230.000 evrov brez DDV. Šentjoška vežica pa ni zadnji poslovilni objekt v občini, še letos se bodo nove pridobitve, ki nosi enak namen, veselili tudi krajani Črnega Vrha. Nadja Prosen Verbič Has Občina Dobrova-Polhov Gradec 28. maj 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si He] V poklon škofu in misijonarju Trobcu Polhov Gradec, 21. april - Na predvečer nedelje dobrega pastirja so v župniji Polhov Gradec, skupaj z vsemi rojaki in ponosnimi Slovenci, obeležili spomin na škofa in misijonarja Jakoba Trobca. Ob 180. obletnici njegovega rojstva so blagoslovili novi doprsni kip, ki ga je po njegovi podobi ustvaril kipar Edo Dolinar. Pripravili so kulturni program, pred tem pa je domači župnik Bogdan Oražem v cerkvi Marijinega rojstva zanj daroval slovesno sveto mašo. Iz življenja kmeta in kneza Jakob Trobec je bil rojen 10. julija 1838 v kmečki družini na Logu pri Polhovem Gradcu. Prvi osnovni pouk je obiskoval v Polhovem Gradcu, nadaljnjo učenost pa je nabiral od duhovnikov na gimnaziji v Ljubljani. 1863. je postal del ljubljanskega bogoslovja, nekaj let zatem pa je na pobudo misijonarja Franca Pirca misijonsko odšel v Združene države Amerike in tam zaključil svoj študij. Leta 1865 je bil v Minnesoti posvečen v duhovnika. Zaradi znanja tujih jezikov - nemščine, francoščine, angleščine, poljščine, češčine - je deloval med belimi priseljenci, sprva kot pomočnik, nato pa kot župnik in dekan v krajih ob reki Mi- Zaključni koncerti glasbene šole Po tem ko je Glasbena šola Emil Adamič lansko leto prestopila pomemben mejnik v svojem delovanju, izobraževanje je namreč zaključila prva generacija učencev, se letos lahko pohvali z novimi »diplomanti«. Šestletno šolanje na nižji stopnji glasbene izobrazbe se morda sliši enostavno, a vendarle je potrebno vztrajati na tej poti, kjer se učenci srečajo z mnogimi ovirami in odrekanjem. Šest let redne vadbe inštrumenta, številni nastopi in učenje teoretičnih zakonitosti glasbe zahtevajo predanost in iskreno željo po glasbi. Kako glasna je bila ta želja, boste lahko slišali na zaključnih nastopih. Verjamemo, da vam bo obisk ostal še dolgo v spominu. Vabljeni! 1.6.2018 ob 18.00 v Polhograjski Graščini Zaključni nastop učenk prof. Klavdije Feguš 8.6.2018 ob 18.00 v Polhograjski Graščini Zaključni nastop učencev prof. Janeza Benko 13.6.2018 ob 18.00 v avli Osnovne šole Dobrova Zaključni nastop učenk učit. Ane Semič Bursač sisipi. Leta 1897 je bil posvečen v škofa. Bil je izreden gospodar, gradil je šole in bolnišnice, ustanovil 39 župnij ter jim sezidal cerkev. Ob upokojitvi je pomagal nečaku Ivanu Trobcu v mirni slovenski naselbini v Brockwayu, kjer je star 83 let tudi umrl. Slovesna sveta maša Domači župnik Bogdan Oražem se je v pridigi sprehodil skozi bogato življenjsko zgodbo tega velikega Polho-grajca. Pri maši so sodelovale narodne noše, diakon, ministranti, domači bralci in božje ljudstvo, s kora pa se je slišalo ubrano prepevanje pevk in pevcev cerkvenega pevskega zbora. Oražem je v pridigi med drugim razmišljal o škofovih lastnostih, duhovni in telesni moči, ki jo je kot misijonar potreboval. S pomočjo zapisov iz pisem in člankov se je spraševal, kako mu je uspelo ohraniti svojo povezanost z domom in domovino, kako je zvesto ohranjal ljubezen do domačega kraja in lepe slovenske besede ter pridigo zaključil v želji, da bi živeli po zgledu škofa Trobca, ki je podoba pokončnega človeka, saj je svojo domovino ljubil kot mater in Ameriko kot nevesto. Duhovnemu delu slovesnosti je sledil kulturni. Slovesnost ob odkritju doprsnega kipa V procesiji so se navzoči odpravili do kulturnega doma v Polhovem Gradcu, ki ime ponosno nosi po Jakobu Trobcu. Stavbi nasproti stoji novi doprsni kip, ki ga je odkril predstavnik sorodnikov Dušan Mes. Zatem je o umetniški stvaritvi spregovoril avtor kipa Edo Do- linar. Dejal je, da gre za klasičen doprsni oz. portretni kip, narejen v glini in zatem vlit v mavec in nato še v bron, oblikovan po fotografiji škofa Trobca. Po lepi slovenski pesmi je župnik Ora-žem opravil še blagoslov kipa tega "Slovenca od zibeli do groba", nato pa zbrane povabil v dvorano. Po vzoru veličastne proslave pred 180 leti ob odkritju spominske plošče na njegovi rojstni hiši in postavitvi temeljnega kamna za kulturni dom je domača folklorna skupina Grof Blagaj pripravila prireditev. Sooblikovali so jo domači pevski zbori, godba, folklorna skupina in bralec pisem, ki jih je Jakob Trobec pošiljal v rodno Slovenijo. Zbrane je ob tej priložnosti nagovoril tudi župan Franc Setnikar, župnik Bogdan Oražem pa je blagoslovil vse navzoče. Škofu Jakobu Trobcu, svojemu rojaku, »kmetu in knezu«, so s postavitvijo doprsnega kipa domača župnija in krajani namenili posebno pozornost in zahvalo, saj je bil tu rojen, krščen in vse življenje močno navezan na svoje korenine, čeprav ga je življenjska previdnost zanesla na drugi konec sveta. Besedilo in foto: Nadja Prosen Verbič Kaj so o škofu Jakobu Trobcu pisali v Ameriki Na slovesnosti ob odkritju kipa škofa misijonarja Jakoba Trobca, ki ga je izdelal akademski kipar domačin Edo Dolinar, je izšla tudi priložnostna zgibanka Milke Bokal in Marjana Bradeška z naslovom Odšel si v svet, rojak naš, kmet in knez. Iz daljšega besedila smo izbrali odlomke, ki potrjujejo, kar je že bilo objavljeno, med drugim tudi na spletu, namreč da je Jakob Trobec bolj znan v Ameriki kot doma. Če iščemo vzroke za to, je eden mogoče tudi ta, da je odraščal v preprosti kmečki družini in ni imel bogatega domačega zaledja, kot na primer slovenski misijonar Friderik Baraga, ki je preživljal otroštvo v graščinskem okolju in je bilo to mogoče drugačno izhodišče za njegovo poznanost že doma. Ne samo Trobec, prav tako ni znano, da se po Trobčevem predhodniku v Minnesoti, ki je ena od zveznih držav v ZDA, po misijonarju Francu Pircu imenuje mesto Pierz v tej državi. Prav tako ne vemo, da se po slovenskem misijonarju Frideriku Baragi imenuje okrožje, občina in vas v zvezni državi Michigan. Vse to govori o veliki delovni moči in osebni trdnosti, ki so jo naši misijonarji imeli pri oranju gospodarske, zlasti izobraževalne, kulturne in duhovne ledine v ZDA. S stališča narodne zavesti so lahko zgled navezanosti na domačo grudo in zvestobo lastnemu narodu. To nam govorijo tudi spominski zapisi raznih avtorjev o Jakobu Trobcu in Francu Pircu, ki se je v starosti vrnil v domovino, kot rečemo, umreti. In če se spomnimo, da danes vse postaja svetovna (globalizirana) vas, bo po vsej verjetnosti njuno delo pridobivalo pomen tudi v prihodnje. V zvezi s tem še zapiši-mo, »da so se ustanovni očetje Združenih držav Amerike pri pisanju Deklaracije o neodvisnosti leta 1776 zgledovali po obredu ustoličevanja ob knežjem kamnu na Gosposvetskem polju", kar lahko preberemo v poslanici predsednika Društva slovenskih pisateljev Iva Svetine ob svetovnem dnevu maternega jezika. Vse to (in še kaj drugega) govori o slovenskem deležu v ZDA, o katerem je treba pisati in ga širiti. Tako lahko sklenemo, da tudi delovanje slovenskih misijonarjev še čaka na poglobljeno raziskovalno delo. Vir naslednjih zapisov je življenjepis z naslovom Škof Jakob Trobec J. L. Zaplotnika v Ameriškem koledarju Ave Maria iz leta 1923, torej dve leti po smrti: V krajevnem časopisu iz leta 1897 o materialnih stvareh v novoustanovljeni župniji Svete Neže v Saint Paulu: »Oče Trobec je delal resno in neutrudno s takim uspehom, da je bilo desetletje, ki ga je pri tem prebil, priča čudovite rasti in gmotnega napredka pri Sv. Neži. Ta je danes ena največjih župnij v mestu. /.../ Ima šolsko poslopje iz opeke z več nadstropji in krili, dovolj veliko, da mnogo otrok najde prostora v njem, to je eno največjih in najboljše opremljenih farnih šolskih poslopij v Saint Paulu.« V katoliškem listu v Saint Paulu o Jakobu Trobcu ob imenovanju za tamkajšnjega škofa: »Trobčevo povišanje v škofa ni tu v St. Paulu pač nikogar presenetilo; on sam se ga je v zadnjem času 'bal' (njegov lastni izraz). V njegovi župniji je vest povzročila žalost, pomešano z veseljem; žalost nad izgubo predstojnika, ki je bil župljanom z besedo in dejanjem goreč, vesten in dobrohoten vodnik in učitelj; veselje pa nad podeljenim mu odlikovanjem. In o tem, da je tega on zelo vreden, vlada med vsemi, ki ga poznajo, samo eno mnenje.« Domači o njegovi skromnosti in darežljivosti: »Vobče je bil škof Trobec prav pobožen, svet mož /.../ Radodaren je bil do skrajnosti, še bolj, kot so mu njegova sredstva dopuščala. Vse je razdal, kar je imel. Slišalo se je, da sta njegovi sestri, ki sta mu gospodinjili, morali njegovo boljšo suknjo zaklepati, sicer bi ne bil imel ničesar obleči, ko je moral na ulico.« O njegovi narodni zavesti (J. L. Zaplotnik): »Slovenska mati ga je rodila in slovenskega jezika nikdar ni pozabil. Dasi je toliko let živel in delal večinoma med drugimi narodi, bil mu je slovenski jezik nadvse ljub in drag. Nikdar se ga ni sramoval govoriti in slovenska pesem mu je bila vedno najbolj všeč. Od njega izhajajo tudi one besede: 'Slovenija je naša mati, Amerika naša nevesta.' Vedno se je zanimal za napredek Slovencev v novi in stari domovini.« Milka Bokal Has Občina Dobrova-Polhov Gradec He] 28. maj 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Dogodki in novosti junija Zgodovinarji in geografi raziskovali ostanke meje Pri Matevžu Koširju na Suhem dolu; z leve Bojan Balkovec, Matija Zorn, Maruša Nartnik, Peter Mikša, Matevž Košir, Božo Repe, Milan Košir, Borče Ilievski, Božidar Flajš Druga svetovna vojna je eden izmed najbolj kritičnih trenutkov slovenske zgodovine. Štirje okupacijski režimi - nemški, italijanski, madžarski in režim ustaške Hrvaške -so Slovence razdelili med različne državne entitete ter jih v etničnem smislu obsodili na smrt. Eden izmed ključnih motivov za drugo svetovno vojno je bila revizija državnih meja, nastalih po prvi svetovni vojni. Le-ta je potekala na škodo manjših narodov, tudi slovenskega. Po okupaciji in razkosanju so na Slovenskem nastale državne meje med silami osi. Meje so bile postavljene izključno po logiki delitve ozemlja in ne po etnični delitvi. Le na meji z NDH je meja potekala po nekdanji približni etnični razdelitvi ozemlja oz. (deloma) starih upravnih mejah. Meja z NDH je - tedaj z izjemo okupiranega slovenskega dela s strani ustaške Hrvaške - edina meja, ki se je ohranila do danes. Žal podobno zavarovana z bodečo (rezilno) žico, kot je bila v času nacistične, fašistične in ustaške okupacije. Še posebej težko je bilo življenje ob mejah. Ljudje so jih morali prehajati zaradi preživetja, saj so meje sekale posestva, njive in vasi. Seveda so jih prečkali tudi zaradi stikov s sorodniki in nemalokrat tudi zaradi verskih potreb - da so lahko šli k maši. Velikokrat so to počeli ob hudem tveganju, mnoge je smrt čakala na minskih poljih ali so jih ustrelili stražarji. Skupaj je več kot 560 kilometrov okupacijskih meja sekalo malo slovensko ozemlje in le redki so bili prebivalci, ki jih ni neposredno prizadela. Ekipa zgodovinarjev in geografov z oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani od lanskega maja v okviru projekta Napravite mi to deželo nemško ... italijansko ... madžarsko ... hrvaško! Vloga okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskega prebivalstva, ki ga financira ARRS, sistematično preučuje nastanek in potek okupacijskih meja ter življenja ob njih. Letos aprila je bila v sklopu raziskave odprta odmevna razstava Rogaška Slatina kot obmejno mesto Tretjega rajha 1941-1945 (avtorji: dr. Peter Mikša, Daniel Siter, dr. Božo Repe in drugi), raziskovalci pa že načrtujejo podobne razstave v Murski Soboti, Idriji, Ljubljani, Metliki in drugje. Pomemben del okupacijskih meja je potekal od Vrsnika nad Žirmi do Ljubljane. Ta odsek nemško-italijan-ske meje preči Polhograjsko hribovje in s Polhovim Gradcem ponuja še en lep primer obmejnega mesta. Tja se je 8. maja odpravila ekipa raziskovalcev ter si ogledala ostaline meje na terenu (ostanki žičnatih ograj, mejni kamni, ostanki stražnih stolpov). V Črnem Vrhu pri Polhovem Gradcu so si ogledali zbirko Milana Koširja, v Suhem Dolu pa zbirko Matevža Koširja. Raziskovalce je zanimalo predvsem ohranjeno vedenje o okupacijski meji med Nemci in Italijani. V ekipi so bili: domačina dr. Peter Mikša in študentka zgodovine Maruša Nartnik, dr. Božo Repe, dr. Bojan Balkovec, dr. Borče Ilievski, dr. Matija Zorn in dr. Božidar Flajšman. Potek raziskave lahko sproti spremljate na https://www.facebook.com/ OkupacijskeMeje. Vstopili smo skozi vrata poletja. Še malo, pa bodo počitnice in dnevi brez skrbi. Z veseljem najavljamo novosti: 21. junija vas vabimo na premiero nove gledališke predstave Polh in Gradec ter odprtje Polhovega doživljajskega parka 23. junija v grajskem parku. Pridružite se nam, lepo bo. Polhov doživljajski park in premiera predstave Polh in Gradec 21. junija vas vabimo v KD Jakoba Trobca na premiero nove gledališke predstave, ki jo sooblikujejo domača društva, Polh in Gradec. 23. junija ob 16. uri pa vas vabimo še na odprtje Polhovega doživljajskega parka. Park bo obogatil Blagajevo pot, ki teče pod vznožjem Lovrenca mimo Blagajevega spomenika. Družine, otroci in vsi ljubitelji gozda boste na poti spoznavali polha, njegovo življenje, srečali boste tudi polhove gozdne prijatelje in še marsikaj. Radovedni ... vsega pa ne povemo . pridite in doživite. Hiša v parku Hiša v parku je na široko odprla svoja vrata. Odprti smo vsak dan (razen ponedeljka): v torek od 10. do 16. ure, v sredo od 10. do 18. ure, čez vikend od 10. do 20. ure. Nudimo vam hladen sladoled ali osvežujoč napitek, ki se bo prilegel po sprehodu. Povabite prijatelje in poklepetajte v čudovitem okolju grajskega parka. V Hiši v parku kupite kakšen spominek ali izdelek domačih pridelovalcev. Kupite in ponesite Polhov Gradec v svet. Še vedno je na voljo tudi ogled razstave Življenje ni praznik, življenje je delovni dan. Knjižnica pod krošnjami Od 17. maja je v grajskem parku najbolj zelena knjižnica pod krošnjami. Junija bo Knjižnica pod krošnjami odprta ob petkih od 16. do 20. ure in v soboto ter nedeljo od 10. do 20. ure. Letos bo obogatena. Za otroke bomo pripravili več delavnic, ki se bodo odvijale ob nedeljah dopoldan od 10. do 12. ure in še isti dan popoldan od 16.30 do 18.30. V primeru slabega vremena nas ne bo tam. Pristava (Železnikarjeva hiša) V pristavi si lahko ogledate razstavo čebel To Bee or not to be. Razstavo bogatijo čebele vseh vrst, ki so jih v Polhov Gradec poslali učenci s celega sveta. Obiščite nas v odpiralnem času Knjižnice pod krošnjami. Za ogled razstave se oglasite v hiši v parku in zaupajte svojo željo našemu osebju, z veseljem vam bomo odprli vrata Železnikarjeve hiše. Menjava oblek, igrač in blaga 3. junija bo od 10. do 14. ure v parku potekala menjava oblek, igrač in blaga. K sodelovanju smo povabili tudi šivilje, ki bodo s seboj prinesle blago za menjavo. Zamenjaj in ustvari nekaj novega. Bodi kul in ne kupuj, menjaj! Poletna muzejska noč 16. junija vljudno vabljeni na Poletno muzejsko noč v graščino. Muzej pošte in telekomunikacij bo ta dan za vas odprta od 18. do 23. ure, vstop bo prost. 28. dan pod Lovrencem 7. junija vabljeni v grajski park in na prireditveni prostor pri gostilni Pograjski dom, kjer se bo odvijal že 28. dan pod Lovrencem. Dogodek organizira TD Briše. Občinski praznik V grajskem parku bomo tudi letos gostili občinski praznik, 22. junija ob 20. uri. Vljudno vabljeni. Voden ogled dvorske cerkve V nedeljo, 3. junija, od 16. do 18. ure vabljeni na brezplačno vodenje po dvorski cerkvi sv. Petra, ki velja za eno najlepših cerkva pozne gotike pri nas. V notranjosti si lahko ogledate lesen strop, ki z okrasom posnema gotske oboke, renesančno oblikovana kamnita baldahina ter reliefno okrašene empore, na katerih je ob obredih sedela gosposka. Vodil bo vodnik Marjan Malovrh. Poroka v romantični Polhograjski graščini, le korak iz Ljubljane Se želita poročiti v grajskem parku, ki ga obdajajo okoliški hribi, v zelenem okolju, stran od mestnega vrveža in gneče? Vabimo vaju, da svojo ljubezen potrdita v objemu Polho-grajske graščine. Možen je dogovor za cerkveni obred v župnijski cerkvi Marijinega rojstva ali znameniti gotski cerkvi sv. Petra v Dvoru. Termini porok se usklajujejo glede na prvo prijavo para za posamezno soboto. Pokličita nas, veseli bomo vajinega obiska. Čaj z grofom Blagajem K sodelovanju vabimo posameznike ali mlade pare, ki bi želeli za nekaj časa postati grof Blagaj ali grofica Antonija ter v njunem imenu voditi program Grajske čajanke za goste. Prijava naj vsebuje kratek življenjepis. Zaželeno je znanje tujih jezikov. Vaše prijave sprejemamo na info@grad-polhovgradec.si ali info@ dobrova-polhovgradec.si. GRAJSKA knjižnica Polhov Gradec V dolgih poletnih dneh naj vas prime branje, morda pa potrebujete kakšno knjigo za morje. Vrata grajske knjižnice so odprta vsak četrtek od 17. do 19. ure in v soboto od 10. do 12. ure. Vabljeni! Pišite, pokličite, spremljajte, za vas smo na voljo: T: 031 776 259 E: info@grad-polhovgradec.si www.grad-polhovgradec.si Spremljajte nas tudi na FB-strani Polhograjska graščina Pripravile: Julija Buh, Ana Oblak, Nina Slana Has Občina Dobrova-Polhov Gradec 28. maj 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si He] Konstrukcije Schwarzmann podprlo Fablab Vlaganje v znanje mladih je naložba za prihodnost Od začetka februarja, ko smo s podporo občine, osnovne šole in posameznih navdušencev sprožili snežno kepo Fablab Polhov Gradec, le-ta vztrajno pridobiva zagon. Med oblikovanjem smo ji nadeli uradno ime Ustvarjalno središče Rihard Ursini po najbolj znanem polhograjskem naravoslovcu, gospodarstveniku in prvem polhograjskem županu Rihardu Ursiniju Blagayu (1786-1858). V zadnjem mesecu smo snovali zasnovo delovanja, obenem pa iskali podporo med regionalnimi delodajalci. Opogumljeni po pridružitvi horjul-skega podjetja Metrel smo pobudo predstavili tudi podjetju Konstrukcije Schwartzmann, kjer so z veseljem sprejeli naše povabilo in podpisali izjavo o sodelovanju. Dogovorili smo se za organizacijo obiskov šolarjev vseh generacij v podjetju ter sodelovanju pri izvedbi delavnic 3D-modeliranja in tehničnega konstruiranja v letu 2018/19. Direktor podjetja Konstrukcije Schwartzmann Boštjan Bevec poudarja: »Velik delež zaposlenih v našem podjetju prihaja iz Polhovega Gradca in okolice, zato se zavedamo pomembnosti vključevanja mladih v aktivnosti podjetja, v sodelovanju s Fabla-bom pa vidimo posebno priložnost za prenos znanja ter novih idej. Podjetje se že od začetka aktivno vključuje v lokalno okolje z organizacijo in sodelovanjem na raznih dogodkih in dolgoročno vlaga tudi v širitev proizvodnih kapacitet v Polhovem Gradcu. V podjetju enkrat letno organiziramo poklicno orientacijo za devetošolce OŠ Dobrova in OŠ Polhov Gradec. Glede na našo dejavnost dajemo poseben poudarek tehničnim strokam. Učencem predstavimo dela in naloge, ki jih opravljajo zaposleni na različnih delovnih mestih, s praktičnim prikazom tako v proizvodnji kot tudi pisarnah. Na ta način jim skušamo olajšati odločitev o nadaljnjem šolanju oz. pomagati na poti do želenega poklica. Prav tako skozi opravljanje študijske prakse pridobivanje novih znanj omogočamo dijakom in študentom, mladi pa si v našem podjetju dragocene delovne izkušnje lahko nabirajo bodisi ob koncih tedna ali med poletnimi počitnicami. V zadnjih nekaj letih smo tako redno zaposlili 5 inženirjev gradbeništva, ki so se pri nas že v času študija izkazali s študentskim delom.« Odpiranje poti do znanja Ustvarjalno središče Rihard Ursini bo platforma, ki bo predvsem z osmišljanjem običajnih vsebin nadgrajevalo uveljavljen izobraževalni sistem (osnovno, srednjo šolo in fakulteto). Tako bo odpiral poti do novih znanj mladim in nudil osebno izkustvo dela kot pomembne sestavine kakovostnega življenja. V povezovanju z lokalnimi delodajalci in zaposlitvenimi potenciali bo mladim predstavil razne poklicne možnosti, hkrati pa bo v sodelujoči mladini gradil samozavest s poudarjanjem njihovih sposobnosti in ustvarjanjem priložnosti, kjer bodo te sposobnosti lahko udejanjili in potrdili z vidnimi rezultati. Medgeneracijsko povezovanje na delavnicah Ustvarjalno središče Rihard Ursini bo zasnovano na med-generacijski izmenjavi znanja in izkušenj. Sodelujoči posamezniki in institucije bodo svoje znanje ponudili v obliki delavnic za deset do dvajset sodelujočih, ki bodo s pomočjo mentorjev pridobili novo znanje, po možnosti ustvarili svoj izdelek. Koncept se je v preteklih letih izkazal za uspešnega na področju elektronike (izdelava svetlobnega "utri-pača", jedkanje tiskanega vezja in izdelava novoletne jelke), robotike (izdelava samovozečega avtomobila, ki sledi svetlobi), matematike (spoznavanje nove igre, s katero se spontano učimo seštevanja, poštevanke in reševanja enačb), biologije (mi-kroskopiranje v učilnici in spoznavanje biotske pestrosti ribnika). Z zastavljenimi delavnicami tako otrokom že nudimo izkušnje elektrotehnikov, strojnikov, matematikov, biologov in veterinarjev; poklicev, ki jih lokalno okolje potrebuje in jih sodelujoči starši opravljamo. Snovanje novih delavnic V prihodnjem letu nameravamo navedeni repertoar razširiti z delavnicami 3D-modeliranja (s podporo podjetja Konstrukcije Schwarzmann), prve pomoči (s podporo lokalnih zdravnikov in gasilskih društev), lesnega oblikovanja (s pomočjo obrtnikov) ter organizacije dogodkov (s katero podpiramo strategijo Občine Dobrova - Polhov Gradec po razvoju turistične dejavnosti, obenem pa tudi gradimo našo lastno infrastrukturo). Podrobnejši program za šolsko leto 2018/19 bomo predstavili v prihodnji številki. Pridružite se nam Na tem mestu vabimo vse zainteresirane posameznike, ki vidijo v naši platformi priložnost, da bi lahko pokazali svoja znanja, da z nami delite svoje ideje za nove, zanimive delavnice za otroke ali kakršnokoli drugačno pomoč projektu. Odprti smo tudi za sodelovanje preko občinskih meja. Marko Jankovec, marko.jankovec@fe.uni-lj.si Drago Bokal, 031 303 399 Andrej Košir, andrej.kosir@lucami.fe.uni-lj.si 130 let gasilstva v Polhovem Gradcu Prostovoljno gasilsko društvo Polhov Gradec letos obeležuje 130. obletnico ustanovitve. Z namenom počastitve visoke obletnice bo v nedeljo, 3. junija, ob 14.30 slavnostna prireditev z gasilsko parado, na kateri bomo sodelovali gasilci iz domačega društva, ostalih društev občine Dobrova - Polhov Gradec ter več drugih. V paradi bodo tudi gasilska vozila in naša prva ročna brizgalna iz leta 1889 s konjsko vprego. V okviru proslave bomo prevzeli novo gasilsko vozilo GVC 16/15. Vozilo bo blagoslovil pograj-ski župnik Bogdan Oražem. Parada in proslava bosta potekali pred gasilskim domom v Polhovem Gradcu. Po končani prireditvi sledi veselica z ansamblom Okrogli muzi- kanti na prireditvenem prostoru pred gostilno Pograjski dom. Veseli bomo, če boste s svojim obiskom skupaj z nami počastili visok jubilej našega društva. Z gasilskim pozdravom, na pomoč! Gasilci PGD Polhov Gradec Množična intervencija Podsmreka 2018 V soboto, 12. maja, je v Podsmreki potekala gasilska vaja sektorja Dobrova - množična intervencija, v kateri so sodelovala prostovoljna gasilska društva iz Podsmreke, Dobrove, Hruševega in Brezij. Vaja je bila namenjena urjenju posameznih gasilskih enot ter usklajenemu delovanju in vodenju v primeru množičnih nesreč, kakršnih smo bili deležni ob žledu in katastrofalnih poplavah. Poseben poudarek je bil na oskrbi ponesrečencev oz. poškodovancev kot tudi vodenju posegov z enega poveljniškega mesta. Na vsaki intervencijski točki so bile tudi inštruktorice prve pomoči, ki so spremljale postopke oskrbe ponesrečencev oz. poškodovancev. Ob nepravilnostih so bile enote tudi poučene o pravilnih postopkih. Intervencije so bile razdeljene na tri tematske sklope, vodene z enega poveljniškega mesta in s povezavo z namišljenim centrom za obveščanje. Na posameznih lokacijah so enote posredovale pri notranjem požaru in reševanju ponesrečenca po lestvi, nesreči v gozdu in prometni nesreči. Vaja je bila izvedena po sistemu kroženja tako, da je vsaka enota delovala na vsakem delovišču in poveljniškem mestu. Cilj vaje je bil preizkusiti in utrditi usklajeno delovanje gasilskih enot v sektorju Dobrova ter znanje gasilcev s področja gasilstva in prve pomoči. Bolničarji so osvežili in nadgradili svoje znanje, za ostale člane enot pa je bila to dodatna izkušnja in, upamo, motivacija za izobraževanje (specialnost gasilec bolničar). Vaja je dobro uspela, zaključena je bila v predvidenem času. Odzivi sodelujočih so bili pozitivni in tudi gledalcev na posameznih točkah ni manjkalo. Hvala Mateji, Nini, Alenki in Anamariji, ki so bile nepogrešljive pri idejni zasnovi in izvedbi vaje, ter prostovoljcem, ki so doživeto igrali poškodbe. Poveljnik PGD Podsmreka Bojan Oven, g. č. II. st. Has Občina Dobrova-Polhov Gradec He] 28. maj 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Dober dan, dobri ljudje! Godba Dobrova-Polhov Gradec pred baziliko sv. Frančiška Na zadnjem godbenem taboru lani na Novi Štifti, kjer tudi delujejo frančiškani, je p. Marjan Čuden, provincialni minister frančiškanov v Sloveniji, vse člane godbe in njihove družinske člane povabil na potovanje v italijansko mesto Assisi, v pokrajino Perugia v deželo Umbrija. Z veseljem smo ga prijeli za besedo in z njegovo pomočjo organizirali prvi večdnevni nepozabni izlet naše godbe po tujini. Mladina je v velikem pričakovanju nestrpno odštevala zadnje dni pred spomladanskimi počitnicami in sredi noči prvega prostega dne smo se poln avtobus in kombi godbenikov ter njihovih družin odpeljali proti Italiji. Lahko si predstavljate, da kljub nočnim uram, v dobri družbi marsikdo ni mislil na spanje. Zjutraj smo naj- prej prispeli pred muzej hitrih lepotcev v Modeni. Ferrarijevi avtomobili zbrani na enem mestu so nam bili za eno uro povsem dostopni. Pred muzejem so godbeniki po ogledu s korakanjem in igranjem popestrili dan ostalim obiskovalcem teh krajev. Po še nekaj urah vožnje skozi razgibano pokrajino na obrobju Apeninov smo prispeli v mesto Rivotorto in si ogledali cerkev, v kateri je lopa za shranjevanje orodja, kjer je za časa življenja nekaj časa prenočeval sv. Frančišek s svojimi brati. Tu smo lahko ujeli svoje duše, ki so morale prepotovati toliko kilometrov. Po nastanitvi v manjšem, vendar nadvse prijaznem, hotelu je sledila okusna večerja, kjer seveda ni manjkalo testenin, nato pa skupna vaja za prihodnji dan in težko pričakovani zabavni večer. Utrujeni, a z nasmehi na obrazih smo odšli k počitku, saj je bilo potrebno nabrati moči za obisk Frančiškovega mesta Assisi. Starodavno mesto je bilo v soboto milo rečeno preplavljeno z romarji in turisti. V sprevodu so po ulicah ob korakanju zadonele koračnice naših godbenikov. Čutiti je bilo veselje in dobrodušno naravnanost vseh, tako slovenskih kot italijanskih in tujih obiskovalcev. Po ulicah so se odpirala okna, ljudje so zaplesali na cestah, lastniki lokalov in trgovinic so ploskali v taktu. Vsem smo s ponosom razlagali, da prihajamo iz Slovenije, iz občine Dobrova-Polhov Gradec. Kdor ni razumel, je lahko prepoznal našo zastavo na čelu veselega sprevoda. Seveda smo si vzeli čas tudi za ogled pomembnih zgradb. Znamenite cerkve postavljene na krajih, kjer je živel in deloval veliki svetnik pričajo o pomembnosti tega človeka, število obiskovalcev v teh časih pa govori o njegovi aktualnosti tudi še po 800 letih. V večernih urah je po sv. maši s sodelovanjem godbenikov in staršev ter po okusni večerji v hotelu sledila prireditev Zvezda godbe, kjer je mladina po skupinah predstavljala, kaj vse zna. Prijeten večer je kmalu minil, še kratka noč in čakala nas je vožnja do Mirabilandije. Tu smo si dali duška vsi mladi in malo manj mladi. Dan je z obilico adrenalina kar prehitro minil. Še dolga pot domov in ob polnoči tretjega dne smo bili že na Dobrovi. Le dober dan oddiha in navsezgodaj 1. maja so godbeniki za svoje občane že igrali prvomajsko budnico in z njo krajanom delili tudi Frančiškov mir, ki so ga prejeli v Assisiju. Ob pol šestih so začeli v Podolnici, nadaljevali v Šentjoštu, prvikrat v Črnem Vrhu, sledil je Polhov Gradec, Gabrje, na novo tudi Šujica, ob pol enajstih na Dobrovi in zaključili na Komaniji, kjer je sledilo zasluženo kosilo. Pogostitev je pripravila družina Jarc in podjetje Jane d.o.o. Ob dobri postrežbi, prijetni družbi in tolikih glasbenikih je vedno prijetno, tako da ni težko čakati, da se dan nagne v večer. Ob koncu teh prazničnih dni lahko rečem, da smo lahko veseli, da imajo naši otroci možnost odraščati v zdravi družbi in dajem na znanje, da so vrata vedno odprta, da mednje stopijo novi člani, ki imajo veselje do glasbe in željo po sodelovanju. Magdalena Tehovnik Kvačkanje in pletenje Veliko je dejavnosti, za katere lahko rečemo, t da združujejo prijetno s koristnim. 1 Gotovo pa imajo ročne spretnosti med njimi prav posebno mesto, tako pri razvoju moto-rike otrok kot tudi ohranjanju vitalnosti starejših. Tudi na Dobrovi se je porodila ideja, da bi ustanovili delavnico kvačkanja in pletenja. Na naše prošnje o ustreznih prostorih in možnosti vključitve v program, ki smo jih poslali obstoječim društvom, se je pozitivno odzval KUD Dobrova, ki nas je na letnem občnem zboru tudi vključil v svoj program kot novo dejavnost v smislu obujanje starih rokodelskih spretnosti. Prijazno so nam ponudili prostor, kjer sedaj enkrat tedensko ustvarjamo razne umetnine, kot so kvač-kane torbice in torbe, podstavki, košarice, denarnice. Pri pletenju pa nastajajo kape, šali, puloverji in jopice. Strokovno usposobljena učiteljica Suzana Belak Pungartnik nam ob vsakem srečanju prijazno predstavi svoje ideje in nove kreacije. Z veseljem sprejme naše želje jih skuša uresničiti tako, nam pripravi tudi narisane je in rešitve. Ker ima vsaka tečajnica svoje želje, je poučevanje individualno, tako da je število tečajnic omejeno. Letos smo začele ustvarjati konec februarja in bomo sedaj kmalu končale, ker prihajajo v ospredje spomladanska dela, jeseni pa sledi nadaljevanje. Vezenja za zdaj ne prakticira-mo, če pa bi se zbralo zadostno število zainteresiranih, bi se lahko ustanovila posebna skupina samo za vezenje. Smo različno stare, zaenkrat samo ženske, ki si poleg znanja delimo tudi veselje ob naših izdelkih, tako da 3 šolske ure, kolikor traja posamezna delavnica, kar prehitro minejo. Če vas zamika in bi se tudi sami radi naučili ali obudili spretno- sti pletenja ali kvačkanja, pokličite Jožico na telefon 041 755 030. Planinci po sledeh dinozavrov Po sledeh dinozavrovih stopinj v naravnem parku Kamenjak pri Puli na Hrvaškem. Kamenjak je zaščiteni naravni park na skrajnem koncu polotoka Istra blizu Premantu-re pri Puli. Tja smo se planinci Planinskega društva Blagajana iz Polhovega Gradca namenili sredi aprila. Lahkotna steza se vije ob morju skozi borove gozdiče, kjer pomladno zelena trava še ni bila izsušena od poletnega žara. Višinske metre bi tokrat lahko zmerili na prste nekaj rok, uradno je bila višinska razlika le okrog 40 metrov. Obala, pred katero so raztreseni otočki, je razjedena od morskih valov in ponuja tudi taka presenečenja, Gasilski posnetek planincev PD Blagajana (nekateri manjkajo) na najjužnejšem delu Istre. Foto: Jerca Škrlj kot je pogled skozi tla v kristalno čisto morje. Pa tudi sicer se v tla sem pa tja odpira kakšno brezno. Ob stezah so postavljene obvestilne table, ki v več jezikih znanja željnim sporočajo strokovne podatke o živalih in rastlinah tega območja. To smo lahko opazovali tudi v živo, ko smo ugibali imena rož ob poti. Sem in tja so kukali na dan poganjki špargljev, ki so prav okusno sveži in primerni za zaužitje »kar tako«, kot je povedala ena od pohodnic. Otroci se niso mogli načuditi odtisom stopinj dinozavrov iz davnine. Za popestritev otro- ške domišljije so ob poti postavljene tudi slikovite podobe teh izumrlih plazilcev. Vse pa se okrepi v Safari baru, kjer lahko preizkusijo svoje gibalne spretnosti tudi odrasli. Na poti proti izhodišču nam je nasproti prišla velika čreda ovc. Med velikimi samicami so skakali ljubki črni in beli mladički. Ko nas je čreda zagledala, jo je ubrala na stransko obhodno pot. »Pametnejši odneha,« se je zaslišalo iz družbe planincev. Bilo je mirno, tako rekoč brez sprehajalcev. Le ladjice v zalivih so bile zametek poletnega vrveža. Čez poletje pa ti kraji postanejo pisano človeško mravljišče. Bližina morja je že zdaj budila želje po kopanju. Smaragdno zelena voda, belina skal, zelenje borov, skladnost žive in nežive narave. To nas bo še dolgo spremljalo, ko se bomo pogovarjali o tem izletu. Vodil ga je Rajko Škrlj z ženo Jerco. Milka Bokal Has Občina Dobrova-Polhov Gradec He] 28. maj 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pri porabskih Slovencih Mimo Maribora in Murske Sobote Monošter - središče porabske Slo-smo preko mejnega prehoda Marti- venije. Tu nas je sprejela vodnica in nje v dopoldanskih urah prispeli v nam na slikovit način predstavila ži- vljenje in kulturo Slovencev onstran meje. Ogledali smo si tretjo največjo baročno cerkev na Madžarskem in muzej Avgusta Pavla z razstavo o Slovencih na Madžarskem ter razstavo o lončarstvu. Sledilo je kosilo v restavraciji Lipa. Po okrepčilu smo si ogledali kratek film z naslovom Porabje nekoč in danes. Film prikazuje življenje naših ljudi na Madžarskem in njihov boj za priznanje svoje narodnosti, ki je bila nemalokrat na preizkušnji. Delovanje slovenskih organizacij in njihova zavest naravnost navduši. Domov smo se vračali preko Avstrije, Ilza, Gleisdorfa in Šentilja ter se ustavili pri krofih v večernih urah. Do Monoštra in nazaj smo bili brez vodnika, saj smo imeli lokalno vodnico Marijano. Gospa je gonilna sila društva Porabcev, vidimo in slišimo pa jo lahko tudi na Radiu in televiziji Slovenija v oddaji Sotočja. Se vidimo spet junija. Lado Nartnik Literarni večer v Polhograjski graščini Polhov Gradec, 5. april - Komisija za kulturo društva upokojencev Polhov Gradec je pripravila v polho-grajski graščini literarni večer s potopisom po Japonski. V goste smo povabili gospoda Matica Zdešarja, predsednika DU Horjul, ki nas je popeljal po Japonski. Zbrali smo se v polhograjski graščini, ki je bila že v objemu pomladi. Predsednica DU Polhov Gradec Cecilija Jarc je vse navzoče prisrčno pozdravila. "Veseli smo, da si je vzel čas g. Matko Zdešar in nas obiskal. Večkrat sem se že srečala z njim na srečanjih DU in ugotovila, kako je aktiven tudi na kulturnem področju. Ker rad potuje, sem ga z veseljem povabila k nam, da prijetno izkušnjo deli z nami,« je nadaljevala. »Z veseljem sem se odzval na vabilo in vas bom popeljal iz Ljubljane, kjer smo pot začeli, do Istanbula in Osake,« je začel naš gost. Japonska je otoška država, ki leži na Daljnem vzhodu, v Tihem oceanu, vzhodno od azijske celine. Na zahodu jo obliva Japonsko morje, razprostira se od Ohotskega morja na severu do Vzhodnokitajskega morja in Kitajske na jugozahodu. Na zahodu jo Korejska ožina loči od Korejskega polotoka. Pristali smo v (moderni) Osaki. Po nekaj dneh obiskali (nekdanjo prestolnico) Naro. Spoznali (starodavni) Kjoto. Nato smo se odpeljali proti japonskim Alpam v (simpatično) Takayamo. Posvetili smo se (samurajem v lesenem gradu) v Matsumotu. Zadnje dni potovanja smo namenili prestolnici Tokyo. Naužili smo se lepote Japonske, kulture in spoznali tehnologijo, s katero obvladujejo svetovni trg. Na koncu predavanja smo bili vsi prisotni istega mnenja: "Pri nas imamo samo pred kakšnim koncertom tako gnečo, kot jo imajo oni vsakodnevno na prehodih za pešče ali postajališčih.« Naš večer se je končal prijetno, malo sladko s sladicami, ki smo jih spekli tudi za našega gosta, v želji, da se še srečamo. Cecilija Jarc, komisija za kulturo Od Žirov do Kranja V lepem sončnem jutru smo se upokojenci odpeljali iz Dobrove mimo Škofje Loke skozi Poljansko dolino do Zirov in Alpine. V dveh skupinah smo si ogledali celotno proizvodnjo modne ženske in moške obutve, pohodnih čevljev, športnih copat in smučarske obutve. Ogled je trajal dve uri, nato pa smo se preselili v tovarniško trgovino, kjer smo lahko kupili Alpinine izdelke. Pot smo nadaljevali po Poljanski dolini do kraja Visoko, kjer smo obiskali Tavčarjev dvorec. Lokalna vodička nam je opisala zgodovino dvorca. Ta je znan po vsej Slo- veniji, saj smo že v šolskih klopeh spoznali usodo Kalanov iz Visoške kronike, ki jih je opisal nekdanji lastnik dvorca dr. Ivan Tavčar. Ogledali smo si skrbno prenovljeno pritličje dvorca s poročno dvorano s kar tremi stalnimi muzejskimi zbirkami in znamenito še delujočo Kalanovo črno kuhinjo. Sprehodili smo se med starodavnimi drevesi, ki jih je na dvorišču dvorca zasadil Tavčarjev vrtnar, do prenovljene družinske grobnice, od koder se odpira čudovit razgled na posestvo in bližnjo cerkvico sv. Volbenka z dvema zvonikoma. Pot smo nadaljevali do Kranja, ki je največje gorenjsko mesto. Stari del mesta ni zanimiv le nad zemljo, ampak tudi pod njo, saj so med 2. svetovno vojno zgradili več rovov, ki so služili kot zaklonišča. Danes si je v rovih moč ogledati rudnine v vitrinah (svinčeva, bakrova in železova ruda). Rovi novembra in decembra služijo za prireditve gostincev. Temperatura od 15 do 22 metrov pod glavnim trgom se giblje med 8 in 12 °C. Izlet smo končali s poznim kosilom v domači gostilni. Anica Tomšič, DU Dobrova PREJELI SMO** In napočil je čas Svetloba pada skozi okno in riše svetlo črto po steni. Mir motijo le občasni zvoki, ki prihajajo iz kuhinje, odpiranje vrat na peči, šumenje časopisnega papirja in pokanje trsk. Prask vžigalice in zamolklo sikanje plamena, ki dim potisne v dimnik, nato spet zavlada tišina. Mami in oči sta že odšla, jaz pa v varnem zavetju tople pernice čakam na mamo, slišim njene drsajoče korake in zagledam obris postave na vratih, zdaj zdaj bo stopila k postelji, se sklonila nadme in me pobožala z raskavo dlanjo. Skobacala se bom iz postelje, na hitro oblekla in vse preljubo dopoldne "drobcljala za njo. V hlev, kjer bom za pokušino dobila požirek ravnokar namolzenega mleka, h kuram po še topla jajčka, pa spet nazaj v kuhinjo na kos domačega kruha in paziti, da mleko ne gre čez. Seveda je šlo. To so prvi spomini mojega otroštva, ki si jih prikličem v spomin v najlepših sanjah, a zdaj je napočil čas... Septembrsko jutro je, megla se dviga s pravkar zoranih njiv in kamniški vršaci v daljavi rišejo ostro črto med nebom in zemljo. Stojim na postaji, lase imam skrbno počesane nazaj. Jutranji mraz mi ne more do živega, pred njim me varuje kavbojska jakna, od katere se ne ločim, odkar mi jo je mami prinesla iz Amerike. V rokah krčevito stiskam torbo, kot da bi se z njo lahko ubranila nevidne sile, ki me vleče nazaj domov. Zdaj zdaj bo pripeljal avtobus in me odpeljal iz domačega kraja v mesto, kjer bom prestopila praggimnazije, se prvič zaljubila in z novimi prijatelji naredila vrsto neumnosti, vse skupaj pa na koncu vendarle okronala z maturo. Leta kasneje bom na jesen spet stala na postaji, kavbojska jakna bo že zdavnaj pozabljena, jaz pa bom čakala na avtobus za Ljubljano, kjer bom študirala besede velikih ljudi, skušala razumeti njihove misli, sanje in bolečine in si na koncu prislužila diplomo, s katero bom lahko tudi uradno sanjarila. A zdaj vsega tega še ne vem, čakam na postaji, po licih me božajo prve jesenske sapice in vem, napočil je čas... Nedelja je prazna, le januarski mrak se tiho plazi po hodniku in sega po vratih čakalnice. Okorno se presedem, zazrem čez napeti trebuh v zatečene noge ter prisluškujem temi. Naenkrat zaslišim moževe korake in ko vstopi, se ga trdno oklenem. Od tod naprej je spomin nekako nejasen, skoraj meglen, kot da bi ga prekrila tančica skrivnosti in vse, česar se res natančno spomnim, je neizmerna sreča, ko mi novorojenca položijo k prsim. Leta zatem, ko presenečena ugotovim, da je sin prerasel moža in si hči s tisto značilno kretnjo popravi lase, me prešine: spet bi skrbno skrita pod pernico čakala jutra, v sveže mleko drobila topel kruh in po dvorišču preganjala kure, spet bi s sošolkami pohajkovala po mestu, se nasmihala fantom in počela neumnosti, spet bi noči preždela za knjigo in na izpitih razlagala modrosti sveta, se zaljubila, poročila, imela točno ta otroka, vse skupaj bi naredila natančno tako, kot je bilo, a zdaj je napočil čas... Tretjega junija na volitvah kandidiram na listi Kangler & Primc - Združena desnica pod številko 8. Prosim Vas, potrudite se, pojdite na volišče in mi zaupajte svoj glas. Špela Rotar, Glas za otroke in družine -Združena desnica NflJ Občina Log - Dragomer 28. maj 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Županova beseda Vsak od vas je pomemben Drage občanke, spoštovani občani! K tokratnem uvodu me je usmeril dogodek pri zajtrku v družbi sedemletnega sina, ki je sedel nasproti mene. Uživala sva v okušanju mleka in palačink, ki sva jih mazala z domačim medom. Ko je prišla na vrsto naslednja palačinka, sem se stegnil proti kozarcu medu, ki je bil na drugi strani mize. Moja roka je bila le malo prekratka. Namero je opazil sin in mi z majhnim gibom približal kozarec tako, da sem lahko dosegel dobroto iz čebeljega panja. Seveda bi lahko do medu prišel tudi na drug način, sam. Vendar vse skupaj ne bi odražalo take naklonjenosti, srčnosti in povezanosti in na koncu obojestranskega zadovoljstva. Najlepši občutek pa je doživel otrok ob spoznanju, da je lahko tudi sam koristen in lahko pomaga očetu. Kako malo je treba, da v tem hitro prepoznamo tudi naše vsakodnevne priložnosti, da pomagamo po svojih, pa lahko še tako skromnih močeh. Tako so pred več kot desetletjem naši odločni občani in njihovi somišljeniki ter prijatelji zunaj meja naše današnje občine vsak po svoje pomagali, da je bil storjen tako velik korak za našo lokalno skupnost. Danes imamo po njihovi zaslugi svojo občino. Vsem iskrena hvala. Brez tega bi bili še vedno tam nekje v družbi večjih in v večini primerov verjetno preglasovani. Zdaj smo tu. Osebno ocenjujem, da smo lahko na doseženo ponosni in s spoštovanjem omenjamo svojo občino. Mogoče bi v razvojnem smislu po vseh teh letih utegnili biti še dlje, ampak sam raje gledam naprej, ne nazaj. Dobro se zavedam, da se dobro zastavljene cilje lahko dosega le s premišljenim, odgovornim in odločnim ravnanjem. Naše okolje se razvija v sodobno občino z infrastrukturo, ki jo lahko postavljamo ob bok vsaki skupnosti v Evropi. V prizadevanjih za doseganje naših skupnih ciljev pa potrebujemo sodelovanje vsakega posameznika, še posebej vas, ki živite v naši soseščini. Tudi če ste mnenja, da ste šibki ali nimate dovolj znanja, se vam v vaši najbližji okolici nudi priložnost biti koristen. Prav občutek, da je človek opravil koristno delo za svoje bližnje ali sosede navdaja z zadovoljstvom. Le zadovoljen občan je tista potrebna celica, ki nas dela močne in še boljše. S takim pristopom ustvarjamo pogoje za še tvor-nejše povezovanje v smeri do istih ciljev. Če bomo in verjamem, da bomo, pri našem delu znali in hoteli spoštovati tudi našo tradicijo, se nam za prihodnost naše skupnosti ni treba bati in bomo tako tudi našim zanamcem pokazali pot s svojim zgledom in jim predali zavidanja vredno zapuščino. V zaključku naj se zahvalim vsem, ki s svojo strpnostjo in pozitivnostjo prenašate tegobe, ki se porajajo ob nastajanju modernejših objektov in infrastrukture v naši občini. Ponosen sem na vsakega posameznika in na vse vas, ki si prizadevate in dobrohotno pomagate pri gradnji naše lepše prihodnosti v kakovostnem življenjskem okolju. To mi daje še več zagona, da v sodelovanju s svojimi sodelavci presegamo zastavljene cilje. Želim vam vse dobro, Miran Stanovnik, župan občine Log-Dragomer * \ 't*', ttufi i CANKARJEVO 1918LET02018 Čiščenje gozdnih poti po vetrolomu Skupina zanesenjakov z Loga, iz Dargomerja in Lukovice se je na začetku maja odločila, da je čas, da se po vetrolomu očisti gozdne sprehajalne poti in so prešli od besed k dejanjem. V roke so vzeli orodje za delo v gozdu, motorne žage in obilo dobre volje. Treba je poudariti, da so vse stroške nujno potrebnega čiščenja gozdnih poti krili sami, saj so poleg časa s seboj prinesli svoje gorivo, maziva in malico. Delo je potekalo na lastno odgovornost, a po varnostnih standardih, ki so potrebni za delo v gozdu, še posebej v takšnem primeru, kot je bil ta, saj je podrto drevje ležalo vsepov-prek, kar predstavlja še dodatno nevarnost. Vsi prostovoljci, ki so delali z motorno žago, so nosili zaščitno opremo, od pro-tiureznih hlač do zaščite za oči in čelade. Za največjo možno varnost so poskrbeli tudi pripa- dniki šolanih reševalcev iz sistema zaščite in reševanja. Kjer je dobra volja, delo dobro teče in v prijetni družbi ljubiteljev gozdov je čas hitro minil. Po opravljeni nalogi je sledilo še druženje v športnem parku Dragomer v družbi neutrudnih balinarskih delavcev pod vodstvom Branka Šefrana. Peter Kavčič, občinski arhiv Na zboru občanov o kanalizaciji Dragomer, 16. maj - Tokratni zbor občanov občine Log - Dragomer je bil sklican na temo izgradnje kanalizacijskega omrežja v občini. Prisotne je najprej pozdravil župan Miran Stanovnik in ob tem izpostavil izjemen pomen projekta za vse občane in tudi za celotno regijo ter seveda čisto Ljubljanico. Ob tej priložnosti je prisotne še enkrat spomnil na zadnji zbor občanov lani, na katerem je izrazil veliko veselje ob podpisu sporazuma za razvoj regij, ki je osnovno orodje za črpanje sredstev za ta projekt in ki je bil že dolgo časa v mislih in željah občanov. V tem času so mnogi že celo obupali nad uresničitvijo. Povedal je tudi, da je ta projekt edini od 508 projektov v regiji, ki je bil potrjen v prvem povabilu ministrstva za gospodarski razvoj, kar je velik dosežek občine Log - Dragomer in kot je še dodal njenih prijateljev. Poudaril je, da kot občina orjemo ledino pri novem sistemu črpanja sredstev iz kohezijskih skladov. Ob tej priložnosti je k mikrofonu povabil tudi častnega gosta, podpredsednika državnega zbora, gospoda Primoža Hainza, ki je podal svoj pogled na ta projekt in navedel tudi razloge zakaj ga je podprl. Poudaril je, da je v tej verigi vsakdo naredil svojo nalogo. Ministrica je razumela problematiko in da je treba nekaj storiti, nato je omenil tudi lastno angažiranost pri dogovarjanjih in na koncu tudi vlogo župana Mirana Stanovnika in vlogo županov v naši regiji, ki so pokazali velik interes, da se končno uresniči koncept čiste Ljubljanice. Sledila je predstavitev projekta, ki jo je pripravil dipl. ing. gradbeništva Boris Tkalec, ki je na občini zadolžen za izpeljavo projekta kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave. Predstavljeni elaborat obravnava stanje obstoječega in projektiranega kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo. Na projekciji so občani lahko videli grafični prikaz obsega del, opis izbrane variante, tehnični opis, osnovni terminski opis izvedbe ter ocenjeno vrednost investicije. Osnova za izdelavo je bila vsa predhodno izdelana projektno-tehnična dokumentacija različnih projektantskih podjetij. V 80. letih je bilo v tedaj še občini Vrhnika zgrajeno kanalizacijsko omrežje v mešanem sistemu z iztokom v lokalne vodotoke. Prvotna namera o dograditvi povezovalnih kanalov med Logom in Dragome-rom ter gradnja skupne čistilne naprave pa žal ni bila izvedena. Na občini Log - Dragomer so izbrali verzijo, ki upošteva ločen odvod komunalnih odpadnih vod. Vsa komunalna odpadna voda bo tako speljana v centralno čistilno napravo, vsa padavinska voda pa v najbližje potoke. Za odvod komunalne odpadne vode je na območju Loga in zahodnem delu Dragomera predviden vakuumski sistem, za preostali del Dragomerja in Lukovice pa gravitacijsko-tlačni sistem. Oba sistema sta med seboj fizično ločena in se zaključita na območju komunalne čistilne naprave. Skupna dolžina vakuumskih kanalizacijskih vodov po projektu znaša 14 774 metrov. Poleg vakuumskih vodov sistem sestavljajo še vakuumska postaja, ki bo locirana na lokaciji čistilne naprave in vakuumski kanalizacijski jaški locirani na parceli vsakega priključnega objekta, skupno to pomeni 451 jaškov. Skupna dolžina gravitacijsko-tlačnih kanalizacijskih vodov znaša 9996,18 metrov. Poleg kanalizacijskih cevovodov z jaški, sistem sestavljajo še 6 črpališč in kanalizacijski hišni priključki locirani na parceli vsakega pri- ključnega objekta. Ob koncu tehnične predstavitve so nekateri občani podali tudi svoja vprašanja in izrazili svoje dvome ter strahove o pravilnosti odločitve pri izbiri vrste kanalizacijskega sistema. Prisotnim občanom sta župan Miran Stanovnik in vodja projekta Boris Tkalec obrazložila ključne razloge, ki so botrovali k odločitvi za tak sistem. Poudarila sta, da so taki odločitvi botrovale izdelane študije, o samem delovanju takšnih sistemov pa so se prepričali tudi na terenu v občinah kjer tak sistem že uporabljajo. Poudarila sta, da bo med gradnjo zelo pomemben nadzor in sama kakovost izvedbe, ki sta pogoj za dobro delovanje vsakega novo zgrajenega kanalizacijskega omrežja. Gradnja bo manj invazivna za prebivalce in obstoječo infrastrukturo, pa tudi hitrejša bo, saj bodo izkopi ožji in plitvejši. Posledično to pomeni, da ne bo težav s talno vodo kar je sicer specifika barjanskega območja, saj je talna voda pri vsakem bolj globokem posegu v tla zelo moteč dejavnik in zahteva opažen izkop, kar vse skupaj močno podraži. Zaradi manjše » NflS Občina Log - Dragomer 28. maj 2018* ro elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si » širine izkopa se ne bo posegalo v ograje ob cesti in sam poseg bo manj obremenjujoč za cesto. Zaradi sodobne zasnove hišna črpališča ne bodo potrebna, samo delo delovanje sistema pa bo elektronsko nadzorovano iz nadzornega centra. Pomemben argument je tudi manj nevarnosti za okolje, saj izlitje odpadne vode ni mogoče. Pri vakuumski izvedbi so tudi stroški obratovanja nižji v primerjavi s tlačnimi vodi. Vprašanja občanov so se nanašala tudi glede uporabe cevi in življenjske dobe le teh. Za vakuumsko in tlačno kanalizacijo uporabljajo PE cevi, ki so običajno varjene z elek-tro spojkami. Za gravitacijsko kanalizacijo so priporočljive PVC, polipropilenske ali poliestrske cevi. Cevi se polagajo vzporedno s terenom, oz. z minimalnim naklonom 1/DN. Pri vakuumski kanalizaciji je minimalni naklon 0.2%, na razdalji 6.5-165m so predvideni poševni dvigi, ki omogočajo delovanje sistema. Cevi se bodo polagale na peščeno posteljico in nato obsipavale s peščenim materialom 30 cm nad temenom cevi. Po končanem polaganju cevovodov se izvede preizkus tesnosti cevovoda v skladu z EN standardom. Jarek se zasuje z izkopanim materialom ustrezne kvalitete v nasprotnem se pripelje nov, ustreznejši material. Skupna dolžina padavinskih kanalizacijskih vodov znaša 6147,60 metrov. Tekla je tudi beseda o čistilni napravi, ki jo bo potrebno zgraditi. Predvidena je čistilna naprava velikosti 5000 PE in se bo nahaja na ljubljanskem barju ob avtocesti Ljubljana-Koper, južno od naselja Dragomer, ob neposredni bližini dragomer-škega potoka. Naprava je zasnovana na SBR tehnologiji, kar pomeni, da deluje sekvenčno (4 cikli-polnenje, mešanje-zra-čenje, mirovanje, odvod očiščene vode), faze se izvajajo v dveh SBR bazenih. Zaradi pre- majhnih naravnih odvodnikov (potokov) je poleg primarne in sekundarne stopnje čiščenja, predvidena tudi tretja stopnja čiščenja z odstranjevanjem hranil (dušik, fosfor). Čistilna naprava bo v celoti ograjena z žično ograjo. Dostop do čistilne naprave bo potekal z vzporedne makadamske ceste z avtocesto. Omenjeno cesto bodo v dolžini cca. 500 metrov preplasti z asfaltom. Delovanje čistilne naprave bo možno daljinsko spremljati iz nadzornega centra upravljalca naprave. Fizični pregled čistilne naprave se bo s strani vzdrževalca vršil dnevno. Izvedbena dela celotnega projekta izgradnje kanalizacijskega omrežja se bodo izvajala v obdobju med leti 2018 in 2022. Hkrati se bo gradilo tudi vodovodno omrežje (predlog je v pripravi Komunalnega podjetja Vrhnika), 4600 metrov obnove cest na območju izgradnje kanalizacijskega in vodovodnega omrežja. Dogradili bodo tudi omrežje javne razsvetljave in obnovili elektro omrežja (predlog v pripravi Elektro Ljubljana). Dogradilo se bo tudi plinovodno omrežje (predlog v pripravi, Energetika Lj.). Predstavljena je bila tudi finančna vrednost investicije, ki za izbrano vakuumsko varianto znaša 11.761.628 evrov, kar je za približno 200.000 evrov ceneje od gravitacijsko--tlačnega sistema. Ob tej temi so nekateri občani z mnenji in vprašanji izrazili zaskrbljenost nad finančno vzdržnostjo projekta in nad pripravo dokumentacije. Zupan Miran Stanovnik jim je zagotovil, da so sredstva zagotovljena, prav tako tudi vsa ustrezna dokumentacija, ki je v postopkih, ki so potrebni, da bo projekt realiziran. Na vprašanje o odgovornosti je jasno povedal, da je odgovornost za samo uspešno izvedbo seveda na koncu na njegovi strani. Samo finančno ovrednotenje po posameznih enotah pa je takšno: čistilna naprava: 2.646.138 evrov, kanalizacija Log pri Brezovici 4.786.965 evrov, kanalizacija Dragomer 2.557.002 evrov, kanalizacija Lukovica 1.771.523 evrov. Sama časovnica izvedbe del predvideva še v letošnjem letu pripravo dokumentacije, razpis in izbiro izvajalca del. V prihodnjem letu sledi priprava temeljenja čistilne naprave kar zahteva samo barjansko območje, pričetek gradbenih del, izvedba vakuumskih primarnih vodov v območju regionalne ceste R2-409/300, izvedba gravitacijsko-tlačnih vodov v območju osrednjega dela Dragomera. V letu 2020 bodo sledila gradbeno-mon-tažna dela na čistilni napravi, izvedba vakuumskih kanalov Dragomer zahodni del, izvedba gravitacijsko-tlačnih vodov v območju vzhodnega dela Dragomera in zahodnega dela Lukovice. V letu 2021 bodo na vrsti montažna dela na čistilni napravi, izvedba vakuumskih kanalov v Molah in Rosovčah, ter izvedba gravitacijsko tlač- nih vodov v območju Lukovi-ce-vzhodni del. Končanje del je planirano za leto 2022, ko se bo začelo tudi poizkusno obratovanje čistilne naprave in uredilo še vakuumskih kanale v območju Kačje vasi in Jorda-novega kota. Z realizacijo projekta se bo rešil dolgoročni problem odvoda sanitarnih in padavinskih vod v občini. Za celovito rešitev problema z vodami, pa bo potrebno izvesti še proti-poplavne ukrepe. Tudi tu so bila izpostavljena vprašanja in pomisleki kako bo to vplivalo na že sedaj pereče situacije ob večjih nalivih. Odgovorni na občini so obrazložili, da se z izgradnjo kanalizacije povsem loči odvajanje komunalnih in padavinskih voda. Težavo, ki jo povzročajo padavinske vode pa se bodo rešile na osnovi proti-poplavnih načrtov in ukrepov kar zajema tudi izgradnjo in ureditev zadrževalnikov hudourniških voda in samo ureditev vodotokov v zaledju naselij. Besedilo Peter Kavčič Blagoslov Florjanovega znamenja na Vrbičevem kozolcu Prvo majsko nedeljo po godu svetega Florjana, zavetnika gasilcev, smo gasilci PGD Log organizirali Florjanovo mašo v kapeli na Logu. Pred gasilskim domom na Logu se je zbralo 75 gasilcev iz župnije Brezovica (Brezovica pri Lj., Vnanje Gorice, Notranje Gorice - Plešivica, Dragomer -Lukovica, Log), pridružili sta se nam tudi sosednji gasilski društvi (Drenov Grič - Lesno Brdo in Bevke). Florjanove maše in blagoslova se je udeležil tudi predsednik Gasilske zveze Vrhnika tovariš Vinko Keršmanc. Malo pred 10. uro smo v povorki krenili do kapele, kjer nas je pričakal gospod župnik Jožef Poje. Uvod v sveto mašo je prebral tov. Andrej Gubič, berili sta brala tov. Rok Meglen in tovarišica Jerneja Meglen. Prošnje je brala tova-rišica Nastja Drnovšek in zahvalo tov. Andrej Gubič. Ob sklepu pridige je gospod župnik zbranim gasilcem položil na srce, da smo nosilci mnogih vrednot, da svoje poslanstvo opravljamo iz človečnosti in pristne nesebične ljubezni do sočloveka. Hvala gospodu župniku za sveto daritev, nabirko za domače gasilce in priprošnje zavetniku, svetemu Florjanu, da nas bo varoval ob požarih in poplavah. Hvala tudi cerkvenemu pevskemu zboru z Loga. Po končani sveti maši smo v povorki odšli proti Vrbičevemu kozolcu, kamor so bili vabljeni tudi ostali farani. Na začetku nas je pričakala pesem gospoda Danila Lukana. Kratek kulturni program je povezovala tovari-šica Karmen Puhar. Nekaj uvodnih besed o zgodovini kozolca je podal gospod Matjaž Mlinar. Slikar gospod Vinko Demšar iz Šentjošta pa je spregovoril o nastanku Florjanove freske na kozolcu in svojem umetniškem ustvarjanju. Potem je gospod župnik Jožef Poje blagoslovil še Florjanovo znamenje na 155 let starem toplarju. Po končanem blagoslovu nas je s pesmijo in glasbo spremljal gospod Lukan, svoj glasbeni vložek pa sta do- dala še domačina z Loga, brata Judež s harmoniko in kitaro. Lepa sončna nedelja s Flor-janovo mašo se je s kulturnim vložkom nadaljevala pri baru Mlinček. Hvala gospodinjam z Loga in domačim gasilkam za pripravo prigrizka in peciva ter glasbenikom za spremljavo. Še posebej pa hvala gospodu Matjažu Mlinarju za finančno soorganizacijo dogodka. PGD Log, Joto: Andrej Nartnik Planinski izlet na Primorsko Na prvem letošnjem pohodu 18. marca se nas je zbralo 29 članov PD Rega. Z avtobusom smo se odpeljali proti Primorski in se peš lotili obalne poti Izola-Rt Ro-nek-klif nad Mesečevim zali-vom-Strunjan-Fiesa-Piran-Portorož-Lucija. 16 km poti in štiri ure hoje. Začeli smo v Izoli pred parkiriščem pri ladjedelnici. Sprehajalna pot ob izolskih, piranskih in portoroških obmorskih marinah s privezanimi čolni in ladjicami nas je navdušila. Pot z lažjimi vzponi in spusti nas je vodila v solinarski Stru-njan in Fieso. Fantastičen je bil pogled ob gibanju morske vode, ko so valovi ustvarjali penasti rob obale. Sprehodili smo se do Tartinijevega trga v Piranu ter nadaljevali do portoroško-ber-nardinskega območja. Zelo lep je bila tudi sprehod po portoroški obmorski promenadi vse do Lucije, kjer nas je čakal avtobus. Za slovo se je nebo prekrilo v sivost in postreglo z nekaj kapljami dežja. Vodniku Alešu se zahvaljujemo za vodenje po čudoviti obalni pešpoti ob morju. Lili NflS Občina Log - Dragomer 28. maj 2018* ro elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ob bistrem potoku Srečanje otroških folklornih in pevskih skupin v Dragomerju. V torek, 15. maja, so v dvorani OŠ Log - Dragomer zaplesali in zapeli ljudske pesmi in plese otroci z Vrhnike, iz Dragomerja in Borovnice. V organizaciji JSKD OI Vrhnika, KUD Kosec in OŠ Log - Dragomer je že drugo leto po vrsti bilo v času Tedna ljubiteljske kulture otroško folklorno srečanje. TLK je bil letos posvečen folklorni dejavnosti, ki se povezuje s temo evropskega leta ohranjanja kulturne dediščine. Nastopili so: otroška folklorna skupina Nageljčki KUD Kosec z mentorico Natašo Kogovšek, otroški pevski zbor Želvice Vrtca Vrhnika z zborovodkinja-ma Melito Gnezda Petrič in Elo Rijavec, otroški pevski zbor Mlada Mavrica Društva MEPZ Mavrica z zborovodkinjo Darinko Fabiani, otroška folklorna skupina Coklarčki KD Borovnica z mentoricama Saro in Kristino Košir. Za okrasitev odra in povezovanje prireditve je poskrbel KUD Kosec, Nataša in Emir, za ozvočenje pa OŠ Log - Dragomer. Skupine so dobile tudi priznanja JSKD OI Vrhnika za sodelovanje na prireditvi, otroci pa so se posladkali s pecivom in sokom, ki ju je prav tako pripravila območna izpostava JSKD. Srečanje sta s fotoaparatom zabeležila Niko Fabiani in Nataša Bregant Moži-na. Nastop malih folklornikov si je, na povabilo ravnateljice OŠ Log - Dragomer, ogledal tudi podpredsednik državnega zbora Primož Hainz. JSKD OI V, foto Peter Kavčič Spet smo (zele)menjavali V sredo, 9. maja, smo se kljub manjšemu nesporazumu glede kraja dogodka dobili v OŠ Log - Dragomer, kjer se je začel zelemenjavni dogodek. Pri "flancariji" smo menjali sadike (flance) raznih povr-tnin, pa tudi kakšna semena so se našla. Kmalu po 17. uri se je nabralo lepo število ljudi, nekaj več kot na izmenjavi semen ali "semenjavi". Takoj se je začelo živahno menjanje: paprike in paradižniki vseh vrst, barv in oblik, začimbnice in tudi (popularne) goji jagode. Prav vsak, ki je želel, je lahko odnesel domov kakšno sadiko. Vsak izmed udeležencev se je vrnil domov zadovoljen, s polnimi rokami novih sadik in semen. Stkala so se nova poznanstva, zamenjali smo veliko vrtnarskih nasvetov in izkušenj, skratka, "flancarija" je bila uspešna. In kaj sledi jeseni? V jesenskih mesecih bomo organizirali Zelemenjavo, t. j. menjavo presežkov z vrta. Vsi, ki vrtnarimo, smo že kdaj morali kaj odvreči, ker vse pridelane zelenjave enostavno nismo mogli pojesti. Na Zele-menjavi boste odvečno hrano lahko preprosto zamenjali za drugo. Zelemenjava se bo verjetno dogajala večkrat. Na dogodku bomo menjali seveda tudi semena in sadike, knjige in lončke, skratka vse v zvezi z vrtom in vrtnarjenjem. Vabljeni. KUD Kose Neprecenljiva vloga družinskih oskrbovalcev V Sloveniji je samo pet odstotkov onemoglih starejših oskrbovanih v domovih za starejše. Gre za 20.000 ljudi, tolikšne so namreč domske kapacitete. Na prosto posteljo jih čaka nekaj tisoč. Za vse druge, ki niso zmožni samooskrbe, za približno 50.000 oseb, skrbijo družinski oskrbovalci, ki so tudi med nami. Kdo so to? Jih poznamo? Družinski oskrbovalci so praviloma ženske, hčere, žene, tudi sinovi, ki se iz različnih razlogov niso odločili dati svojega ostarelega starša, moža v dom, temveč ga negujejo sami v domačem okolju. Ne gre za mlade, zdrave ženske, temveč za 60-, 70-letnice, ki so razpete med vlogami žene, babice in družinske oskrbovalke. V tej vlogi so se znašle povsem nepripravljene in veli- kokrat nepričakovano. Mama je padla in si zlomila kolk ali pa so se začeli pri možu kazati znaki demence. Kaj sedaj? Čakanje na dom je dolgo in cena oskrbe visoka. Za svojega onemoglega starša skrbijo vse dni v letu, morda zgolj ob vikendih, ponoči. Pri tem jim z nekaj urami tedensko pomagajo formalni oskrbovalci, ki so zaposleni v zavodu za oskrbo na domu, v našem okolju je to Pristan. Pomoč, predvsem strokovno, jim nudi tudi patronažna medicinska sestra. Največ odtehtajo dobri sosedje in svojci. Družinski oskrbovalci večinoma nimajo znanja in veščin za oskrbo starostnika. To smo v našem kraju spoznali že pred leti, zato je bil organiziran tečaj pod strokovnim vodstvom inštituta Antona Trstenjaka, organizirala ga je Valerija Smirnov. Udeleženke so pridobile koristna znanja in veščine. Po zaključku so ustanovile skupino za samopomoč Klub svojcev - družinskih oskrbovalcev, ki se še vedno mesečno sestaja in ga vodi Valerija Smirnov. Med seboj si nudijo oporo in si izmenjujejo znanje ter dragocene izkušnje. Družinske oskrbovalke opravljajo zelo lepo, vendar hkrati izredno naporno delo. Za svojca skrbijo v večinskem deležu, v tem času se morajo odreči dopustu in prostim vikendom, ne smejo pa zanemariti svojega zdravja, kar je vse prej kot enostavno. Kaj bi olajšalo njihovo zahtevno delo? O tem je bilo govora na 1. mednarodni konferenci o neformalni oskrbi v Sloveniji, ki je bila 8. maja na Brdu pri Kranju. Konferenco je organiziralo ministrstvo za zdravje, vsebinski del sta v večji meri zapolnila inštitut Antona Trstenjaka in Evropsko združenje neformalnih oskrbovalcev. S plakatom o naši skupini za samopomoč sva na konferenci aktivno sodelovali tudi Valerija Smirnov in Erna Kos Grabnar. Skupaj nas je bilo pet. Zaključki bodo predstavljeni v reviji Kakovostno staranje. Bili smo enotnega mnenja. Dolgoživa družba potrebuje strateški pristop in brez naklonjenosti občinske politike ne bo šlo. Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo uredil tudi finančno plat, je nujen. Sistem dolgotrajne oskrbe bo human in vzdržen le s premišljeno in zakonsko podprto integracijo formalne in neformalne oskrbe. Družinski oskrbovalci bodo pri oskrbovanju svojcev še naprej nepogrešljivi dejavnik. Zagotoviti pa jim je treba podporo, vpeljati razbremenilne mehanizme. Eden je možnost kratkotrajne, začasne namestitve svojca v dom, morda samo za 14 dni v času dopusta ali nekaj mesecev. V veliko pomoč bi jim bila možnost odpeljati na primer očeta z demenco v center dnevnega varstva. In ne nazadnje, neformalne oskrbovalce moramo opremiti s potrebnim znanjem. Vse to in še mnogo več bi bilo uresničljivo v okviru idejno že nastajajočega Medgeneracijskega centra Log - Dragomer. Zato naj ponovim; brez podpore občinske politike ne bo šlo. Erna Kos Grabnar in Valerija Smirnov PREJELI SMO Prva gasilska društva so delovala medkrajevno Prispevek o zgodovini gasilstva v občinah Brezovica in Log - Dragomer pišem z enim namenom: da bi ob spoštovanju zgodovinskih dokumentov in upoštevanju le teh bila naša gasilska zgodovina pregledna, razumljiva in logična tudi našim zanamcem. Podobno kot je pomembna zgodovinska resnica na področju gasilstva, je seveda tudi na vseh drugih področjih družbe, kjer je tudi še veliko nedorečenega. Pri skoraj 30-letnem projektu prenove naselij in izboljšanja zaupanja med vsemi ljudmi smo že na začetku sprejemali vse oblike združevanj ljudi kot razširjenih družin, ki s svojimi dejavnostmi koristijo aktivno vključenim in posredno tudi širši skupnosti. V tem smislu se združujejo tudi ribiči in lovci, ki nimajo svojih društev, pač pa družine. Prav tako spodbujamo predstavnike posameznih skupnosti, da med seboj sodelujejo na krajevnem in medkrajevnem nivoju kot dobri družinski člani. To najbolje prakticirajo prav gasilska društva. Gasilstvo je zgled (samo)organizira-nja pred naravnimi in drugimi nesrečami. Istočasno je tudi priložnost za podobno sodelovanje na vseh drugih področjih v širših družinah - zaselkih in naseljih. Pri gasilcih že dolgo niso aktivni samo fantje in možje, saj so se v vseh naših gasilskih domovih izoblikovale poleg garaž z vozili ter shramb opreme za reševanje in gašenje tudi »krajevne dnevne sobe«, v katerih so poleg možakarjev aktivna tudi dekleta, žene in mladina. Prav to pa je najpomembnejše za negovanje medsebojnega sožitja in sodelovanja v trajno skupno dobro ter gašenje medsebojnih nesporazumov, ki so prisotni v življenju, podobno kot vreme včasih prinese dež. Prav opisana demokracija od spodaj navzgor pa je tudi največje upanje za vsem nam skupno varno prihodnost! Da bi nas v prihodnje še bolj povezovale in spodbujale tudi izkušnje izpre-teklosti je prav, da v skladu s statutom gasilske zveze dokumente zbiramo, jih skušamo prav razumeti in jih predati našim zanamcem. Zato je spodbudno, da se na območju, kjer danes deluje deset društev v Občini Brezovica in dve v Občini Log - Dragomer, še vedno odkrivajo novi dokumenti, ki bogatijo našo skupno zgodovino. V tem smislu smo se že večkrat pogovarjali in me je že več ljudi prosilo, da zapišem svoj pogled na naše gasilstvo. K pisanju pa me je spodbudil tudi prispevek o odkritju dokumenta iz leta 1885 o ustanovitvi Prostovoljne gasilske brambe Preserje. Prva gasilska društva so se ustanavljala praviloma na pobudo učiteljev v takratnih šolah. Čeprav so društva nosila krajevna imena, podobno kot župnije, šole in občine, so bili ustanovni člani tudi iz drugih vasi, podobno kot tudi otroci, ki so hodili v šole. Torej društvo ni bilo krajevno, pač pa medkrajevno. Takratni gasilci niso delovali samo v vasi, po kateri so imeli ime, pač pa tudi v sosednjih vaseh. Običajno so bili v vodstvu tudi člani iz drugih vasi. Zato menim, da je prav, da se letnice gasilskega delovanja prvotnih gasilskih društev pripišejo vsem ga- silskim društvom iz naselij gasilskega rajona prvega gasilskega društva. Lahko pa tudi vsem sedanjim gasilskim društvom na tem ozemlju in se ob tem seveda ne zanemarja ali briše ustanovitev in delovanja krajevnih društev z istim imenom, kot je bilo prej prvotno društvo, ki je pokrivalo celotni šolski, župnijski ali občinski okoliš. S takim razumevanjem seveda nobeno sedanje PGD ničesar ne izgubi. Zagotovo pa pridobijo vsi tisti ljudje, ki so zaslužni za ustanavljanje in delovanje krajevnih gasilskih društev, na primer na Brezovici in v Preserju. Vse pozdravljam v upanju, da se na vseh področjih še najde toliko dokumentov, da bo zgodovina čim bolj pregledna, logična in vsem v ponos. Drago Stanovnik NflJ Občina Log - Dragomer 28. maj 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Teden kulture tudi v KUD Kosec Leto 2018 je Evropsko leto kulturne dediščine in hkrati leto Ivana Cankarja. V okviru tedna ljubiteljske kulture smo organizirali srečanje otroških folklornih skupin, Zelemenjavo in risanje po asfaltu. Sivino asfalta je polepšala paleta pisanih barv in motivov V šoli je že čutiti počitniško vzdušje, kar so tudi otroci izrazili na likovni delavnici -risanje po asfaltu. Kot vsa prejšnja leta so se na šolskem igrišču zbrali mlajši in starejši učenci osnovne šole pod vodstvom mentorice Drage Davitkove. Sivo »platno« so porisali s čudovitim cvetjem, cvetočimi travniki, s kredami so ustvarili tudi morske motive, ob mislih na potovanja pa so svoje mesto našli tudi avtomobili. KUD Kosec DVIG: junija vabimo Otroke, stare od 4 do 7 let, na dve delavnici Od pravljice do lutke. Prva delavnica, na začetku junija, bo likovno-literarna. Otroci se bodo preizkusili kot likovniki in literati, najprej bodo narisali nekaj risb, potem pa pripovedovali avtorske zgodbice o risbah. Vzgojiteljica in njene pomočnice bodo pripovedi zapisovale in jih s pomočjo otrok povezale v eno, skupno literarno delo. Na drugi delavnici, konec junija, bodo otroci predstavili svoje izdelke in izbrane junake iz pravljic. Datuma delavnic bomo objavili na plakatih in spletni strani iold.si ter sporočila poslali po elektronski pošti. Več informacij: Vesna Kučan; 031 638 787 ali vesna.kucan9@ gmail.com. Tehnika sproščanja v KUD Kosec Večina nas sproščanje povezuje z odhodom na morje ali gore, vendar je sproščeno življenje vse leto veliko pomembnejše. Vaje za sproščanje našo zavest oddaljijo od misli, nabitih s čustvi, in jih usmerijo k čustveno nevtralnim dejavnostim, kot so ozaveščanje dihanja, postopno mišično sproščanje, s tem pa um oddaljijo od vsakdanjih skrbi ali nezadovoljstva, kar ima čudovit, umirjajoč učinek. V tednu vseži-vljenjskega učenja je KUD Kosec v sode- lovanju z Zdravstvenim domom Vrhnika pripravil delavnico Tehnike sproščanja. Sproščanje ne pomeni zgolj uživanja v ho-biju in »pustiti možgane na pašo«. Gre za proces, ki zmanjšuje obrabo uma in telesa zaradi vsakdanjih naporov, zato center za krepitev zdravja poleg ostalih delavnic ponuja tudi delavnico o tehnikah sproščanja. Ga. Maja, dipl. m. s. iz centra, je udeležence društvene delavnice seznanila z nekaj osnovnimi tehnikami sproščanja, ki nam v današnjem stresnem tempu življenja pomagajo pri soočanju in spoprijemanju s stresnimi situacijami. Spoznali smo osnovne značilnosti sproščanja in preizkusili nekaj tehnik, spoznali njihove prednosti ter dobili navodila, da jih bomo lahko izvajali tudi doma. KUD Kosec Hodi ob meni in bodi moj prijatelj »Ne hodi pred menoj, morda ti ne bom sledil, ne hodi za menoj, morda te ne bom vodil, hodi ob meni in bodi moj prijatelj.« Na ta lepi izrek francoskega novinarja, pisatelja in filozofa Alberta Camusa nas večkrat spomni učiteljica Olga, iskriva in modra članica naše skupine druženje starejših Dragomer - Lukovica, ki se srečuje že od oktobra lanskega leta. In to vsak ponedeljek. Mi v resnici hodimo drug ob drugem, vsi učitelji, vsi učenci in dobri prijatelji. Počasi in neopazno se med nami krepi čudoviti občutek pripadnosti. Vsak človek si želi nekam ali nekomu pripadati. Skupina, ki deluje pod strokovnim vodstvom instituta Antona Trstenjaka in pod okriljem Društva upokojencev Dragomer - Lukovica bo konec maja uspešno zaključila svoje prvo šolsko leto. Pri preverjanju znanja s področja preprečeva- nja padcev smo dobro odgovarjali in bili s strani mentoric Valerije in Erne vsakič pohvaljeni, česar si vsakdo izmed nas nedvomno želi. Sedmega maja smo prejeli 10 spominskih diplom in oči svežih diplomantov so zažarele. Za kratek čas se nam je pridružil tudi naš župan gospod Miran Stanovnik in bil navdušen nad našo pozitivno naravnanostjo in dobro voljo. Zaželel nam je, da bi še dolgo ohranjali radost druženja in učenja ter širili tovrstno kulturo tudi naprej. V času tečaja smo spoznali, da je padec v starosti velikokrat usoden, tako za tistega, ki pade, kot za njegove svojce. Izguba samostojnosti prizadene vse. Vendar možnosti za padec lahko zmanjšamo. Kako? Vse je zelo preprosto, nič novega. V ospredju je redno, vsakodnevno gibanje, kajti le tako ohranjamo nujno potrebno mišično maso in ostajamo v dobri telesni kondiciji. Izvajanje vaj za krepitev ravnotežja se bogato obrestuje. Nadalje je pomembno, da pri delu nismo »furijasti« in da hitimo počasi. Poskrbeti moramo za zdravo prehrano, za varno bivalno okolje z odstranitvijo preprog in namestitev držal v kopalnici in stranišču. Jože, naš vitalni in tehnično naravnan človek nas je prepričal, kako zelo pomembno je vzdrževati red v hiši in postavljati stvari na svoje mesto. Mimogrede se spotaknemo ob čevlje ali vrečko iz trgovine. Ana, bistra, tiha, skorajšnja 90-letnica je sprejela, da določenih opravil ne zmore sama, zato zaprosi za pomoč svoje otroke ali sosede. In tako je tudi prav, saj nas želja, da bi vse opravili sami, pogosto pripelje do nesrečnega padca. Lojzka, šaljiva in iskriva članica pa nam s svojo dobro voljo vsakič sporoča, da se je v življenju treba pogovarjati, se znati poveseliti in s tem hraniti tudi duha. In ker je dobra informacija ob pravem času čisto zlato, nas z njo vsakič obogati Nataša. Prav vsak član naše skupine s svojo edinstvenostjo predstavlja neprecenljivo vrednost. Naša srečanja so obarvana tako strokovno kot družabno. Pozdravimo se s prijateljskim objemom in prisrčnimi besedami dobrodošlice. Izostanki so redki, saj so teme zanimive in koristne. Zeljni smo novega znanja in prijetnega pogovora, ne sme pa manjkati niti smeh. Vidimo se spet oktobra ob začetku fakultetnega šolskega leta. Prijetne počitnice! Eleonora Benedetič, Alojz Žgajnar, Erna Kos Grabnar NflJ Občina Log - Dragomer 28. maj 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Četrta številka revije Pogovori z občani Društvo DVIG marca in aprila Pogovori z našimi občani so vselej zelo dragoceni. Tokrat pa še posebej, saj pričajo o nepopisno težki usodi ljudi, ki so se rodili pred 2. svetovno vojno, njihovi starši pa so bili pogosto udeleženi tudi v 1. svetovni vojni. Tako se prepletajo zgodbe danes osemdesetletnikov tudi z usodnimi dnevi vojne, ko so se njihovi očetje in sorodniki odločali za sodelovanje na nasprotnih straneh. Prav ta pričevanja približajo težke trenutke družin, surovega vojnega časa in pomanjkanja po vojni. Pričevanji Frančiška Rusa in Miroslava Zorca sta prava opomina, kakšno gorje prinaša vojna. Prav nasprotno življenjski poti mladega umetnika Nejca Sajeta, ki je kljub hudi preizkušnji ob izgubi ljubeče Zbor članov. Konec marca smo na zboru članov DVIG pregledali opravljeno delo v letu 2017 in načrte za leto 2018. mame užil povsem drugačno, razigrano mladost, polno radovednosti in lepih trenutkov s prijatelji. Izbral si je tudi poklic, ki ga navdušuje in v katerem je nadvse uspešen. Posebno velja pohvaliti zapisovalce pogovorov, ki jim je uspelo pričevalce pripraviti do tako iskrenih izpovedi, saj hkrati z njihovimi življenjskimi zgodbami veliko zvemo tudi o naših krajih - Lukovici, Drago-merju in Logu. Nina Komparič Vse dejavnosti so v letu 2017 sledile petim strateškim usmeritvam: razvijanje bralne kulture pri najmlajših in odraslih, s spoznavanjem izključno slovenskih avtorjev krepimo spoštovanje in ljubezen do slovenske besede in slovenstva (bralni krožek; bralni krožek Od pravljice do lutke za najmlajše); organizacija izobraževalnih srečanj z uglednimi strokovnjaki (s Sašo Einsiedler in dr. Matjažem Gamsom), spoznavanje življenja v preteklosti in znamenitosti v naši občini (3. številka revije Pogovori z občani, študijski krožek, ki je zaključil delo z zloženko Lipa na Lukovici - revija je brezplačna in jo lahko naročite na dvig@iold.si, zloženko si lahko ogledate na spletni strani iold.si); celoletne izobraževalne dejavnosti v študijskih krožkih (Živeti z rakom - pogovori z Darjo Rojec ter Slovenska in svetovna stavbna dediščina) in učenje tujih jezikov (angleščina, španščina in francoščina), medgeneracijsko sodelovanje (pomoč učencem naše osnovne šole pri matematiki, slovenščini in angleščini), razvijanje kakovosti izobraževalnih dejavnosti (usposabljanje naših mentorjev, pridobivanje licenc za izobraževalno delo, predstavljanje naših dosežkov tudi izven občinskih meja). Izlet v Izolo z obiskom osmice v Marezigah Lepo sončno jutro je naznanjalo, da bomo udeleženci izleta DU Dragomer - Lukovica preživeli še en lep brezskrben dan v slovenski Istri. Med vožnjo do našega slikovitega ribiškega mesta smo malce kramljali, iz premajhnih kozarčkov testirali orehovček, ki ga je čez zimo pripravila Jožica, nazdravili Ani za njen jubilej z jagodno vodko ter ji iz vseh grl zapeli: »Kol'k'r kapljic tol'ko let.« In že smo bili v Izoli. Sprehodili smo se mimo marine, ob obali popili kavico, nekateri v senci, spet drugi na že kar močnem soncu. Pešpot nas je vodila naprej mimo sta- rega pristanišča, ki mu pravijo mandrač in je bil že v srednjem veku center Izole, in slikovitih hiš do svetilnika ter mestnega kopališča, ki je zelo lepo urejeno. Nadaljevali smo skozi staro mestno jedro do znamenite cerkve sv. Mavra iz 14. stoletja, mimo najodličnejšega spomenika v Izoli, Besenghijeve palače, ki je izjemna mojstrovina in ima rokokojsko bogato okrašeno pročelje. V palači je zdaj glasbena šola. Zraven sto- ji molilnica bičarjev, ki je ena najstarejših stavb iz leta 1451 in je ohranila zunanjo gotsko podobo. Čas ni zaveznik nas, upokojencev, zato smo se poslovili od znamenitosti in se ob morju s sladoledom sprehodili nazaj do Simonovega zaliva, kjer nas je že čakal avtobus, da nas popelje proti našemu cilju. Od Kopra cesta obrobi šavrinske griče in se povzpne nad Vanganelsko dolino. Za nas se je končala v Marezigah, v deželi refoška. Tukaj nas je najbolj očaral čudovit razgled na Koprski zaliv, tako da nas je harmonikar Andrej kar težko privabil v notranjost turistične kmetije Štok, kjer nas je že čakalo kosilo. Po kosilu so po stari navadi nekateri zapeli, druge so zasrbele pete. Harmonika je vabila tudi "lepo Anko" v kolo in druščina se je zlila v eno. Ob vrnitvi se je pesem razlegala po avtobusu in grla so se umirila šele v Dragomerju. Preživeli smo še en lep dan in se odločili, da gremo na naslednji izlet 13. junija na Koroško in da ne bi bili žejni, še v Žalec na fontano piva. Inka Strateškim usmeritvam ostaja DVIG zvest tudi v letu 2018. Nadaljevali bomo z bralnimi krožki, organizacijo predavanj z uglednimi strokovnjaki in celoletnimi izobraževalnimi dejavnostmi. V 4. številki revije Pogovori z občani bomo predstavili dva staroselca, Francija Rusa in Mira Zorca, ter nekdanjega učenca naše osnovne šole Nej-ca Sajeta. Letošnja tema študijskega krožka je Vodni viri, občani, ki so ali še uporabljajo lastne vire, nam jih bodo predstavljali v besedi in sliki. Nadaljevali bomo tudi s pomočjo učencem naše osnovne šole. Načrtujemo dva nova izobraževalna programa: tečaj računalništva v sodelovanju z obema društvoma upokojencev in tečaj fotografije. Obe zloženki Kaj smo naredili v letu 2017 in Program dela 2018 si lahko ogledate na spletni strani iold.si. Za kulturni program ob tem srečanju so poskrbeli študentje angleščine. Svoje znanje angleščine so predstavili z recitacijo ene kitice Prešernovega Povodnega moža in s pesmijo O my darling Clementine. Žal se je zbora udeležilo manj članov, kot smo pričakovali, vsem, ki so se opravičili, obljubljamo, da prihodnje leto zbora ne bomo sklicevali dan pred velikonočnimi prazniki. Olga Drofenik Predavanje Pomen branja kakovostnih otroških knjig Aprila smo v sodelovanju z OŠ Log - Dragomer organizirali predavanje dr. Dragice Hara-mija, profesorice na Filozofski in Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, z naslovom Pomen branja kakovostnih otroških knjig. Predavateljica nam je na izredno prijeten in zanimiv način predstavila pomen branja knjig in slikanic našim otrokom. Z branjem dobrih slikanic otroci že v predšolskem obdobju razvijajo sposobnosti na vseh področjih: jezik, umetnost, družba, narava, matematika, gibanje, kogni- Računalniški tečaj tivnem, socialnem, čustvenem, estetskem, moralno-etičnem in motivacijskem. Predavateljica nas je vse navdušila s svojo zavzetostjo in dobrim poznavanjem področja. Po končanem predavanju je odgovarjala še na vprašanja staršev in starih staršev. Računalniški tečaj V sodelovanju z DU Dragomer - Lukovica, DU Log in občino smo organizirali začetni in dva nadaljevalna računalniška tečaja. Najprej smo izpeljali anketo, s katero smo ugotavljali interes po učenju računalništva, nato pripravili predlog o financiranju tečaja in ga uskladili z občino, ki je plačala predavatelja, študentje pa najem učilnice, nato pa v dogovoru z mentorjem g. Markom Gerb-cem izpeljali tečaj in pripravili kratko poročilo za občino. Pripravljamo tudi oceno tečaja (mnenja študentov o tem, koliko so napredovali, kako ocenjujejo svoje novo zanje in kašne spremembe predlagajo za prihodnje tečaje). Njihova mnenja in predloge bomo v dogovoru z mentorjem upoštevali pri organizaciji naslednjih tečajev v sodelovanju z občino. Na slavnostni prireditvi je župan podelil študentom potrdila o uspešnem dokončanju računalniškega tečaja, ki smo ga zaključili s predavanjem Umetna inteligenca za starejše, ki ga je pripravil dr. Matjaž Gams s sodelavci iz odseka za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Stefan. Seznanili smo se z njihovimi projekti, ki niso namenjeni le strokovnim krogom, pač pa so splošno uporabni v vsakdanjem življenju, pri pridobivanju informacij, seznanjanju z lokalnimi dogodki, s pomočjo starejšim. Udeleženci so se najbolj zanimali za sistem pomoči starejšim, velikokrat osamljenim osebam, ki ne morejo ali pa ne znajo poklicati pomoči. Ti dobijo uro, ki zazna spremembe njihovega gibanja, padce ... in sama pokliče pomoč. Vse njihove aplikacije so dostopne in uporabnikom prijazne. Nika Gams NflS Občina Log - Dragomer 28. maj 2018* ro elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pesmi s sporočilom za dober namen Emir Jušič, učitelj, lutkovni animator, pevec in glasbeni navdušenec je v javnosti že nekaj let poznan kot zborovodja otroškega pevskega zbora OŠ Nove Jarše, znanega tudi pod imenom Rock mulčki. Emir Jušič in otroški pevski zbor OŠ Nove Jarše - Rock mulčki. Mladi pevci pod njegovim vodstvom že vrsto let prepevajo pesmi znanih slovenskih glasbenikov, ti pa se jim z veseljem pridružijo tudi na odru. Poleg udarne glasbe, s katero občinstvu predajajo močna sporočila, pa je za Rock mulč-ke značilna tudi dobrodelnost. O nastanku otroškega pevskega zbora, ki javnost preseneča in navdušuje z izborom pesmi, in drugačnem pristopu h glasbi ter delu z otroki sem se pogovarjala z osnovnošolskim učiteljem Emirjem Jušičem, ki bo s prvim septembrom prevzel tudi delovno mesto ravnatelja OŠ Nove Jarše. Sokrajani občine Log - Dragomer, pa tudi širša javnost, vas najbrž poznajo kot zborovodjo otroškega pevskega zbora OŠ Nove Jarše. Kdaj in kako je prišlo do ideje in oblikovanja tega zbora? Pred približno 16 leti me je nekdanja ravnateljica vprašala, ali bi prevzel otroški pevski zbor na šoli. Takrat je pelo približno 7 otrok. Cilj je bil pri otrocih vzbuditi željo za petje. Najprej smo malo razmišljali, kaj bi se dalo narediti. Otroci so se priključevali in ko je bila zasedba 25, 30 otrok postavljena, smo začeli prepevati. Relativno hitro smo ugotovili, da se okoli nas dogaja toliko stvari, da lahko začnemo raziskovati in odkrivati tudi drugačno glasbo. Tako smo pristali pri popularni glasbi, zimzeleni, pop in rock glasbi. Jaz sem, odkrivajoč zgodbe na hodnikih naše šole, želel vzpostaviti vzporednico med njihovim dogajanjem in zgodbami v glasbi. Prišli smo do tega, da se dogajajo zelo podobne zgodbe. Iskali smo sporočilno vrednost v besedilih in ugotovili, da je veliko glasbe, ki skozi besedila ponuja sporočila, ki so pomembna tako za nas (otroke iz pevskega zbora) kot tudi za odrasle. Skozi petje in razumevanje teh besedil lahko otroci pokažejo, da se lahko, kljub svoji starosti, pogovarjajo o določenih temah, ki jih obkrožajo. Izbor pesmi torej temelji na vsebini, sporočilih, kijih te nosijo? Tako je. Pesmi izbiram glede na aktualno dogajanje v bližnji in širši okolici. Veliko je tabu tem, o katerih se nerado govori, ki bi se jim najraje izognili, vendar se je izkazalo, da se je ravno o takšnih temah treba največ in najbolj konkretno pogovarjati. O katerih temah je govora? Ljubezen, ki je gonilo življenja, potem žalost, jeza, strah, smrt, zbadanje ... Obravnavate teme, ki so težke tudi za odrasle. Koliko so stari otroci v pevskem zboru? V pevskem zboru OŠ Nove Jarše pojejo otroci od prvega do petega razreda, torej od šest do dvanajst let, nekaj pa je tudi starejših. Do sedaj ni bil nihče, ki bi želel sodelovati, izključen. Kakšni pa so odzivi otrok na te teme? Sprva je bilo kar nekaj pomislekov s strani otrok. Ko smo se pogovarjali o smrti, so na primer rekli: »Ne nas strašiti ...« Pri izbiri skladb izhajam iz tega, da obravnavajo teme, o katerih otroci imajo neko površinsko znanje, ampak se o tem ne govori, ker si tega nihče ne želi. Soočiti se s temami, ki so za nas boleče, ki so nam neznane ali pa strašljive, pa je pomembno ravno zato, da se lahko s tovrstnim znanjem oborožimo in vemo približno, kako reagirati v določenih situacijah. Ob koncu šestdesetih let je bila zelo popularna pesem Oda Ireni, ki so jo izvajali Mladi levi. Ta pesem ni nastala, ker bi nekdo kar tako spisal neko besedilo, ampak zaradi dveh dogodkov, ki sta se zgodila v zelo kratkem času - dve deklici sta bili v istem obdobju umorjeni. Ena je bila avtoštoparka, druga pa majhna deklica, ki jo je sovaščan pokončal in skril pod hlodi. Takrat je javnost to zelo pretreslo, zato so Mladi levi napisali to pesem, h kateri so, zaradi melanholičnega glasu, pozvali Tomaža Pengova, da jo zapoje. Ta pesem je takrat dobila kultni status. Ko sem otrokom predstavil ozadje te pesmi, so bili šokirani. Otroci so, ko so prišli domov, po spletu začeli brskati o ozadju te pesmi in na naslednjih vajah povedali, kaj vse so prebrali. Sporočilnost pa je tu zelo pomembna. S to pesmijo bi radi sporočili vrstnikom, da ne smejo zaupati vsakomur, sploh pa ne neznancem, naj se ne približujejo vozilom, ki se ustavijo in iz katerih jih vozniki sprašujejo po nekih informacijah, saj nikoli ne vedo, kaj se jim lahko zgodi. To je sporočilo, ki so ga otroci prejeli skozi pesem in bi ga želeli prenesti na vrstnike. Pogovarjali smo se tudi o drogi. Nekateri zanjo še niso slišali, nekateri so se z njo že srečali ... Ko smo se učili pesem Beli prah skupine Niet, smo se veliko pogovarjali o tej temi. Govorili smo o tem, kaj droga prinese posamezniku in družbi, kaj lahko naredi družini, koliko prijateljev lahko zaradi droge izgubimo ... Obravnavali smo težke teme, ampak smo našli način, kako se o teh zadevah pogovarjati. Govorimo pa tudi o ljubezni in sreči. O tem, zakaj ima smisel vztrajati, zakaj je smiselno z nekom navezati stik. Razmišljamo tudi o tem, da če si drugačen, še ne pomeni, da je s teboj kaj narobe, ne pomeni, da si kriv in nezaželen. Prizadevate si torej, da bi otroci razumeli dogajanje, kijih obkroža, da bi znali prepoznati krivice, se z njimi spopasti in biti strpni. Kako pa je s strpnostjo in povezovanjem znotraj zbora? Med najmlajšimi in najstarejšimi pevci je velika starostna razlika. Kako delujejo kot skupina? Skupina je našla svoj način medsebojnih odnosov. Prišli smo do obdobja, ko meni ni več treba skrbeti za neke tehnične zadeve, ampak so to prevzeli kar otroci. Pred vajo gredo starejši otroci po mlajše, pripravijo razred za vajo ... Najboljše sporočilo o njihovih odnosih pa dobiš, ko na hodniku vidiš starejše in mlajše otroke, ko se srečajo izven vaj in se objamejo ali si dajo pet-ko. Lansko leto, ko smo šli na piknik, smo imeli sicer veliko spremljevalcev, ampak so to nalogo samoiniciativno prevzeli starejši otroci. Skupaj so se igrali, se žogali in šli na sladoled. Namesto neke tekmovalne energije, ki je med različnimi generacijami pogosta, je med njimi sodelovalna energija. To pa je tisto, po čemer se naš zbor razlikuje od marsikaterega drugega zbora. Kakšen pa je pogoj za vključitev v pevski zbor? Avdicije, ki bi preverjala posluh otrok, ni. Vsi, ki želijo sodelovati, so dobrodošli. Obstaja pa pogoj, in sicer morajo otroci redno obiskovati vaje. Ko se otrok odloči, da bo sodeloval pri pevskem zboru, je seznanjen s pogoji, kaj vse to nosi s seboj, torej vaje dvakrat na teden, ne glede na to, kakšno je vreme. Zunaj se otroci igrajo v snegu, kepajo, delajo snežake, mi pa smo notri, gledamo skozi okno in pojemo, zunaj je sonce, otroci igrajo nogomet, preskakujejo kolebnico, mi pa notri pojemo. Otroci imajo na voljo en mesec preizkusnega obdobja, ko se lahko odločijo, ali bodo sodelovali ali ne. Ko sprejmejo to odločitev, pa lahko nehajo le pod pogojem, da starši napišejo odločitev, da njihov otrok ne želi več peti v pevskem zboru. Otroški pevski zbor OŠ Nove Jarše - Rock mulčki je znan tudi po sodelovanju z znanimi slovenskimi glasbeniki. Kako je prišlo do tega? Vsebine za prvi koncert smo iskali pri skupinah, ki so bile relativno uveljavljene, predvsem pa je bilo naše vodilo vedno sporočilnost. Ko smo prvič snovali koncert, smo dobili odbito idejo, da bi k nastopu povabili znane glasbenike. Zelja je bila, da se nam kdo od njih pridruži, drugo bomo pa sami. Izkazalo pa se je, da so bili vsi zelo razumevajoči in so izrazili pripravljenost peti z nami na odru in to je bila za otroke največja nagrada. Otroci, ki so sedaj v 7. ali 8. razredu, imajo knjižico, v njej pa avtograme z nastopajočimi, kar je zanje največja nagrada, torej peti z njimi, se slikati z njimi in dobiti avtogram v zakulisju. Kako je prišlo do dobrodelnega koncerta? Od kod ideja? Do koncerta je prišlo na pobudo otrok. Glede na to da imamo veliko pogovorov na temo, zakaj se nam dogajajo razne krivice, so otroci sami prišli na idejo in so rekli: »Ali bi lahko mi naredili nekaj za nekoga?« Izrazili so željo, da bi kaj pripravili, zbrali nekaj denarja in bi lahko vrstnike obdarili s kakšno malenkostjo. Potem pa so prišli na idejo, da bi naredili kar koncert, s katerim bi lahko pomagali otrokom. Kar bi zbrali, bi doni-rali otrokom, ki to najbolj potrebujejo. Ker smo iz moščanskega okoliša, je prvi koncert zrastel v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje. To je bilo leta 2015. Od takrat naprej pa sodelujemo z Zvezo prijateljev mladine Slovenije. Ko govoriva o dobrodelnem koncertu, moram izpostaviti še dve osebi, brez katerih si naših koncertov ne predstavljam, to sta Urban Gra-benšek, ki je naš glasbeni spremljevalec, alfa in omega, džuboks, ki obvlada kitaro in klavir, in pa Maja Pavlin, brez katere si ne predstavljam, kako bi vse skupaj izpeljali. Skrbi za stike s skupinami, za komunikacijo in dogovarjanje z njimi, za predstavitev našega koncerta in se dogovori za sodelovanje. Zanimivo je, da otroci, poleg pesmi v slovenščini, pojejo tudi pesmi v angleškem jeziku. Na lanskem koncertu, na primer, so tudi najmlajši peli pesem Nothing else matters. Mi na konkretnem primeru dokazujemo, da lahko tudi šestletniki prenesejo sporočilo v tujem jeziku. Potrebno je več vaj, ampak ko otroku razložiš sporočilo pesmi in mu jo na pravi način predstaviš, seveda je bilo treba besedilo predstaviti fonetično, otroci zadevo hitro razumejo in se je relativno hitro naučijo. Nothing else matters ni edini komad, letos bomo peli Creep od Radiohead, v programu imamo tudi Wish you were here od Pink Floyd. Vse pesmi pa so izbrane glede na sporočilo. Zadnji dve pesmi bomo slišali tudi na letošnjem dobrodelnem koncertu 9. junija na Kongresnem trgu. Na koncertu bodo sodelovali številni znani glasbeniki, namenjen bo široki množici, prav tako pa ga bo snemala in predvajala Televizija Slovenija. Kako se otroci na to pripravljajo? Kaj to zanje predstavlja? Letos bo potreben miselni in prostorski preskok. Do sedaj smo imeli skupaj z Zvezo prijateljev mladine Slovenije dva koncerta v Cankarjevem domu, letos pa bo ta koncert na Kongresnem trgu. Gre za večji in odprt prostor. To pa je za nas velik izziv. Zdaj smo v fazi priprave na koncert, ko se nam vaje podaljšujejo. Otroci bodo med koncertom na odru stali dve uri skupaj, kar ni mačji kašelj. Pred tem pa bodo morali opraviti še generalko, tonsko vajo ... To pomeni, da bodo tisti dan aktivirani šest ur. V tem časovnem obdobju morajo opraviti kup nalog. Tu pa je treba upoštevati, da se ne znajo šparati. Vse delajo na polno. Zato moramo poskrbeti, da bodo imeli vse, kar potrebujejo, pri čemer je ključnega pomena motivacija. Zanje je pomembna ideja, da bodo s tem koncertom naredili nekaj za vrstnike, to se jim zdi super dobro. Zanimivo in pomembno jim je tudi, da bodo spoznali določene glasbenike, da se bodo z nekaterimi ponovno srečali in se fotografirali, to jim tudi veliko pomeni. Otrokom gre torej za petje, druženje, veseli jih, da lahko s svojim koncertom pomagajo otrokom v stiski, navdušujejo jih nova poznanstva z znanimi glasbeniki ... Kaj pa je vaš motiv? Vodenje pevskega zbora, kije več kot le zbor, in prirejanje koncertov velikih razsežnosti zahteva veliko časa, truda in delovnih ur. Zakaj se vam to zdi pomembno? Nikoli nisem deloval po ključu najmanjšega odpora. Vedno sem iskal odgovore še kje drugje, iskal sem drugačne poti, saj verjamem, da je možno narediti tudi takšne stvari, za katere večina pravi, da so nemogoče. Srečujem se tudi z odpori, kritikami, zakaj pojemo takšno glasbo, saj naj bi bila otroška glasba primernejša. Pa je res? Na primer pesem z besedilom: »Zima, zima bela, vrh gore sedela, pa tako je pela, da bo Mirka vzela, ker Mirko nič ne dela ...« Če to pesem prenesemo v strip ali risanko, ugotovimo, da to, da ga bo zima vzela, ne govori o ničemer drugem, kot o smrti. Je to otrokom blizu? Prav tako je strašljivo, kot pesem od Dan D, ki jo prav tako pojemo - rekli so mi, da sem kurbin sin. Mi besed kurbin sin ne odpojemo, » NflS Občina Log - Dragomer 28. maj 2018* ro elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si » ampak damo na mestih, kjer se besedi pojavita, roko pred usta in tako sporočamo, da je nasilje nesprejemljivo, da so kletvice nesprejemljive, da je zbadanje nesprejemljivo. To sporočilo se mi zdi zelo pomembno. Na prvi vaji, ko sem se odločil, da bomo peli to pesem, sem najprej otroke vprašal, kdo od njih še nikoli ni bil ozmerjan. Nihče ni dvignil roke. Naj povem, da jih je bilo takrat 65 v zboru, danes jih je že 100. No, potem pa smo se pogovarjali o tem, s čim vse so jih zmerjali in so povedali grozne stvari, od vseh zani-čevalnih besed, kot so lenoba, prasec, revež, čefur, raztrga-nec ... to so besede, s katerimi se otroci vsakodnevno soočajo. Misliti, da ta besedila za otroke niso primerna, ne drži. Seveda pod pogojem, da se z njimi o tem pogovarjamo. Poslušati pesem samo po sebi brez razmišljanja nima smisla, razen če se želimo zgolj sprostiti, zdivjati ali pa se odklopiti in ne razmišljati o ničemer. Na koncertu bodo glavne zvezde otroci iz otroškega pevskega zbora OŠ Nove Jarše - Rock mulčki, ki bodo na odru ves čas. Pri posameznih pesmih pa bodo Priznanje Emiliji Erbežnik k petju povabili tudi svoje goste - znane slovenske glasbenike. Zakaj je, poleg premišljene vsebine in udarne glasbe, koncert še vreden obiska? Naj povem, da so bili vsi naši koncerti do sedaj razprodani in polni. Na koncertih so z nami na odru vrhunski slovenski glasbeniki. Letos bodo z Rock mulčki zapeli Grega Skočir, Hamo, Dan D, Orlek, Neisha, Tinkara Kovač, Tina Marinšek, Klemen Klemen in novi bendi v meteorskem vzponu, kot so Mrfy, BO!, Koala voice. Kdo se ob tem ne bi želel zabavati? Prepričan sem, da lahko vsakdo najde nekaj zase. Hkrati pa si želimo pokazati, da rock glasba ne umira, ni zastarela, ampak se prebuja. Koncert bo dobrodelen. Vsa zbrana sredstva, ki bodo na dan koncerta donirana, bodo namenjena letovanju otrok, ki si počitnic ne morejo privoščiti, v okviru humanitarnega programa Po-mežik soncu. Ogled koncerta je brezplačen, zato vabljeni vsi, ki vam je ta glasba všeč. Vi boste z nami, mi pa bomo z vami in bomo delili srečo ter pozitivno energijo. Neja Markovič, foto: Jaka Fefer Emilija Erbežnik iz Dragomerja je prejela priznanje ACS za promocijo učenja in znanja odraslih. Na letošnjem svečanem odprtju že 23. Tedna vseži-vljenjskega učenja 11. maja v Šmarju pri Jelšah je priznanje ACS prejela tudi naša krajanka Milka, in sicer »za vztrajno vlaganje v lastni razvoj kot temelj za ustvarjalno sodelovanje in druženje na vseh področjih«. Ta stavek ne razkriva leta obiskovanja slikarskih in drugih tečajev, ne razkriva leta odrekanj, da je lahko dosegala svoje srčne želje, ne predstavlja vseh njenih učiteljev in učencev, ki Nacionalna priznanja An-dragoški center Slovenije (ACS) podeljuje navdihujočim primerom vseživljenjskega učenja, ki spodbujajo najširšo javnost. Kot zgled ponuja posameznike, skupine in ustanove, ki v učenje in izobraževanje veliko vlagajo in zato dosegajo tudi uspehe. Z znanjem spreminjajo sebe, osebno rastejo, si zboljšu-jejo položaj in pozitivno vplivajo na svojo okolico - bližnje, soseščino, skupnost in celotno družbo. Emilija Erbežnik - prva z leve spodaj. so jo v osmih desetletjih izoblikovali v osebo, kot jo poznamo danes. Ze v aktivnem življenjskem obdobju se je pripravljala, da bo lahko eksplodirala v tretjem. Po upokojitvi je zaživela življenje, kakor si je vedno želela. Težko je reči, ali je slikarka, pevka, ali vrtnarka. Pravi, da ima njiva prednost. Vso hrano si pridela sama, tudi za zimo, dovolj jo je tudi za sorodnike in sosede. Kadar ni na njivi, s petjem in slikanjem aktivno posega v zaspano lokalno okolje s pevskimi nastopi in slikarskimi razstavami, z organizacijo razstav in delavnic, aranžiranjem prostora ob različnih dogodkih, darovanjem svojih slik, učenjem vseh generacij. Več kot dvajset let prepeva v mešanem pevskem zboru društva invalidov Vrhnika, več kot dvajset let je pela v mešanem pevskem zboru Dragomer in zbrala več kot 700 nastopov po celem svetu. Trenutno še največ nastopa z družinskim vokalnim triom. Slikanje je le morda njena največja ljubezen. Še vedno se uči, obiskuje mentorje, slikarske delavnice, ekstempore. Njena radovednost jo preko različnih tečajev (šiviljski, slikanje in risanje, kaligrafija, oblikovanje gline, igranje na citre, računalništvo, angleški jezik .) kot učenko in/ali učiteljico vodi do polnovrednih odnosov z ljudmi in prav ti znajo biti resnični motiv za vse njeno udejstvo-vanje. Rada je v družbi, pravi skromno. Družba pa je zaradi nje gotovo boljša. V obdobju 1997-2018 je ACS podelil 213 priznanj, zgodbe pa ovekovečil s kratkimi portreti. Dobitniki, tudi letošnji, so s sliko in besedo predstavljeni na spletni strani http://tvu.acs.si/ priznanja/dobitniki/. Darijan Novak, foto: Marko Samec Literarna ekskurzija v Prekmurje Srečanje članov bralnega krožka iz Dragomerja z Dušanom Šarotarjem Že nekaj let zapored ob zaključku bralne sezone člani bralnega krožka obiskujemo posamezne kraje v naši domovini, ki jih poznamo iz knjižnih del slovenskih avtorjev, in se srečujemo z literati s tistega konca. Tako smo spoznali kar nekaj avtorjev s Tržaškega, pa Koroške, Štajerske in še od kod, letos pa smo se skupaj s starimi znanci in prijatelji iz Studencev odpravili v Prekmurje. Poleg lepot krajev, izvrstnih in poznanih dobrot prekmurske kuhinje, smo srečali in spoznali kar dva avtorja, in sicer Dušana Šarotarja in Ferija Lainščka. Srečanje so organizirali naši dobri prijatelji iz Studencev, sekcija Vedrina, kjer člani prav tako uživajo ob prebiranju del slovenskih avtorjev. Naj tokrat posebej ne opisujem lepot tistega konca, ki so tudi zaradi pomladnega razpoloženja in prelepega vremena še polepšale že tako lepo majsko soboto. Ne moremo pa mimo srečanj s pisateljema, ki sta poskrbela, da bomo še z večjo radovednostjo in zanimanjem segali po njunih delih, še zlasti tistih, ki jih do sedaj še nismo vzeli v roke. Dušana Šarotarja mnogi ne poznate. Tudi mi smo se prvič srečali z njim in predvsem z romanom Biljard v Dobrayu. Leta 2007 je bil roman nomi-niran za nagrado Kresnik. Ša-rotarjeva temeljna literarna vprašanja so najprej Sobota, potem holokavst in razna metafizična vprašanja. Kako zapleteno zveni tole, se vam ne zdi? V resnici je avtor vnuk enega od prekmurskih Judov, ki so bili aprila 1944 na poti v Auschwitz. Dedka so odpeljali skupaj z ženo in trinajstletnim sinom. Zena in sin sta končala svoje življenje v internaciji, dedek pa je ušel z vlaka nekje na Madžarskem in se skoraj leto dni peš vračal nazaj v Soboto. Bil je eden od manj kot deseterice s tega vlaka, ki se jim je uspelo vrniti v domovino. Dušan je sin hčere iz dedkovega drugega zakona. Vedeti moramo, da je bila Sobota konec devetnajstega stoletja multikulturna, počasi se je razvijala iz majhnega panonskega mesteca v regionalno središče. V njej so živeli pretežno Madžari, pa Slovenci, Prekmurci, Zidje, Srbi in Cigani. Do leta 1915 je to območje pripadalo Madžarski in prav letos praznujemo stoto obletnico priključitve k matični domovini. Biljard v Dobrayu je prvi roman o holokavstu na Slovenskem, ki so ga bralci lepo sprejeli. Po pogovoru z avtorjem marsikaj bolje razumemo tudi udeleženci srečanja in zagotovo se bo roman kmalu znašel tudi na našem programu. Ferija Lainščka pa zelo do- bro poznamo skoraj vsi Slovenci. Piše za mlade in tiste malo manj, za ljubitelje proze, poezije, gledalce dobrih slovenskih filmov in še bi se našlo kaj. Z njim smo se srečali na Otoku ljubezni v Ižakovcih. Nekateri so vedeli o njem skoraj vse, saj se pogosto pojavlja v medijih. A mi smo dobili priložnost, da ga spoznamo še malce drugače. Feri je bil rojen v Dolencih, na robu Goričkega, skoraj na meji z Madžarsko, v najmanjši hiši v tisti vasi, brez vode in brez elektrike. Ziveli so v hudi revščini, a starša sta bila posebna človeka, zlasti mama je imela veliko srce in njegovo otroštvo je bilo lepo. Kot otrok je govoril prekmurščino. S slovenščino se je prvič srečal šele v osnovni šoli in takoj prebral prav vse knjige iz knjižnice te podružnične šole. Učiteljica mu je potem nosila knjige iz knjižnice matične šole in tako tešila njegovo radovednost. Bral je povsod, doma tudi zvečer ob petrolej- ki. V sosednji vasi so še v skromnejših razmerah, kot so bile njihove, živeli Cigani. Z njimi se je pogosto igral, skupaj so se z avtobusom vozili v šolo in že takrat je stkal mnoga prijateljstva. Povedal nam je, da je v drugem razredu osnovne šole dobil novo šolsko torbo in se na veliko hvalil, kako dobra je. Pa so ga izzvali, naj pokaže, ali drži vodo. Vrgel jo je v veliko lužo in seveda je bilo vse mokro, lahko si mislimo, kakšni so bili knjige in zvezki. Doma se je zlagal, da jo je v potok vrgel ciganski deček iz sosednje vasi. Mama ga je pograbila za roko in odvlekla do imenovanega. Deček je samo nemo stal in mirno prenesel udarce, ki mu jih je oče naložil na zadnjo plat. Mati je bila zadovoljna, krivec je bil kaznovan. Feriju pa ni bilo lahko pri srcu. A drugo jutro sta z istim dečkom odkorakala skupaj v šolo. Na vprašanje, zakaj ni očetu povedal resnice, mu je le brezbrižno odgovoril:« Ni bilo dovolj, da sem bil tepen jaz? Potem bi jih dobil še ti!« Deček potem ni končal četrtega razreda in napredoval v matično šolo in kmalu so se s starši preselili neznano kam. Mnogo let kasneje ga je ob javnem predvajanju filma Hal-gato, ki mu je prisostvoval tudi pisatelj, obiskal urejen gospod, visoke postave in črnih las. Vprašal ga je, ali ga pozna. Feri je odkimal. Moški pa je rekel: "Ta sem, ki ti je vrgel torbo v potok.« In zgodbe so se potem prehitevale, druga za drugo. Pred nami je stal avtor s pov- sem podobnim življenjem, kot ga živijo mnogi med nami. A vendar je to človek, ki zna opazovati, razmišljati, ki čuti, ta občutja zna izvrstno opisati in prenesti na papir in tako zainteresirati premnoge bralce. Celoten ustvarjalni opus Ferija Lainščka obsega več kot sto naslovov, preko dvajset je romanov. Njegova številna dela so bila nagrajena, mnoge pesmi uglasbene in si jih na tihem požvižgavamo ali prepevamo. Pesniška zbirka Ne bodi kot drugi je ena največkrat ponatisnjenih knjig v zadnjem času, uživamo pa tudi ob petju Ditke, s katero v zadnjem času veliko sodelujeta. Je tudi eden najbolj filma-nih slovenskih pisateljev. Vsaj Halgato in Petelinji zajtrk smo najbrž videli vsi. Feri pravi: »Ustvarjanje zame ni poklic, temveč način življenja!« Naj le še dolgo bo tako, bi dodala sama. Polni lepih vtisov, novih zgodb, lepot tistega dne smo se proti večeru vračali domov. Ko si že človek domišlja, da veliko ve, da pozna skoraj vsa avtorjeva dela, ko občuduje izbrano in lepo slovensko besedo, ugotovi, da so dobri avtorji kot vrelec, ki nikoli ne presahne. Vedno znova navdušujejo, bralca pa na nevsiljiv način prepričajo, da nikjer v življenju ni ene same in prave resnice. Ustvarjamo, ugotavljamo in opredeljujemo jo ljudje sami, avtorji pa nam le pomagajo pri iskanju. Dragica Krašovec UaŠčasopis VOLITVE - 2. volilni okraj, 3. volilna enota 28. maj 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [Toj MATEJ SKVARČA MISLI RESNO Kandidat v občinah Borovnica, Vrhnika in Log - Dragomer. LETOS VOLIMO A DeSUS Primož Hainz Vrnimo ljudem dostojanstvo NASI PRVI TRIJE KORAKI ZA UVRSTITEV SLOVENIJE MED 15 NAJBOLJŠIH DRŽAV SVETA DOSTOPNO ZDRAVSTVO BREZ ČAKALNIH VRST Vsakdo si bo lahko sam izbral zdravnika bodisi v javni zdravstveni mreži bodisi zasebnika, kjer ne bo čakalnih vrst. Za zdravljenje ne bo potrebno dodatno plačilo, saj ga bo krila zdravstvena zavarovalnica zavarovanca. i t DO VIŠJIH PLAČ Z NIŽJIMI DAVKI Imamo vedno več ljudi, ki ne morejo dostojno preživeti od svojih plač in pokojnin. Zato bomo znižali davke in omogočili višje plače. Tako ne bomo več delali kar 12 dni za davke in prispevke, ki jih odvajamo od naših mesečnih plač. POŠTENO IN PRAVIČNO ZA VSE Postopki, ki potekajo pred sodišči, ne smejo zastarati. Razvpiti sodni primeri politikov in gospodarstvenikov morajo biti obravnavani hitro in prednostno. Potreben je učinkovit in takojšen odvzem premoženja, pridobljenega s kaznivimi dejanji. 15 REŠITEV ZA SLOVENIJO, ZA UVRSTITEV MED 15 NAJBOLJŠIH DRŽAV SVETA NAJDETE NA WWW.I SI.SI N.Si MISLI G ESNO Borovnica - zdravstvo približati ljudem - Osnova družbenemu razvoju so uspešno gospodarstvo, izvoz in delovna mesta za mlade. - Visoki dobički ne smejo imeti prednost pred solidno plačo za delavca, ekološkim načinom proizvodnje in ohranjanju narave. - Upokojenci morajo dobiti pokojnine v višini, ki zagotavlja človeku vredno življenje doma ali v domu za starejše in sredstva za dolgotrajno oskrbo. - Socialna država pomeni zagotovitev javnega zdravstva, javnega, šolstva, posebno skrb za invalide in pristaše Spominčice. - Kultura in jezik sta osnova narodne identitete tudi v gospodarsko globalizirani Evropi. i * - «J / 2" fl ■»J* PREDLOG NOVEGA MEDGENERACIJSKEGA CENTRA, LOG-DRAGOMER 1. DNEVNO VARSTVO PREDŠOLSKIH OTROK 2. DNEVNO VARSTVO STAREJŠIH IN KNJIŽNICA 3. ZDRAVSTVENI DOM, LEKARNA 4. DIALIZNI CENTER 5. VEČNAMENSKA DVORANA 6. DOM STAREJŠIH 7. ŠOLA 8. TRGOVINA 9. STORITVE 10. IGRIŠČA S/ s F B- _9J UaŠčasopis VOLITVE - 2. volilni okraj, 3. volilna enota 28. maj 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [Toj SDS ZATE • Slovenija bo hiša pravičnosti in blaginje • Podpiramo družine. - Da bo starost lepa. ■ Manj za davke - več za vas, • V zdravstvu bomo narediti red, • Slovenska kmetija zdravo okolje varna hrana. - Zavarovati bomo Slovenijo. v 9wm Spremljajte me na SDS DANIELCUKJATI Ritimi -. 1^79. J-.ivI na Vrhnji. © ZaposEen kol strokam ™ i port na Zavodu Lvanj'tanlurJdVftinBu. AktbWÄ v. i e >. i-e pa i i tnjtl fifcj}k dnitbçfiih 5ggj - vožnja s traktorjem - družabne in športne igre Člani ekipe iz obdobja največjih uspehov, 1969/73 N asčasopis ŠPORT 28. maj 2018» yo elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si S SD Vrhnika: S smuči na oddih Najbolj odštekan tek po ki ARGOTLON nm/vrnin* Le še nekaj tednov nas loči od četrtega zaporednega izziva Argotlon - Sprejmi izziv 2018! Zdaj vemo, za kaj gre, zato vsi, ki vam je dovolj posedanja pred TV-ji in računalniki, izkoristite priložnost in postanite del najbolj zabavnega športno-rekreativnega dogodka na Vrhniki letos. Tudi tokrat smo za vas pripravili povsem novo traso, nove ovire in nove izzive. Prav vsi, ki se boste prijavili do 17. 6. 2018 (prijave so mogoče preko spletne strani www.argotlon.si, mogoče pa se bo prijaviti tudi na dan dogodka), boste prejeli spominsko majico, vse Hoja po vodi - to se lahko zgodi samo na Argotlonu. Öl Za nami je dolga in uspešna zimska sezona, ki nam je z obilnimi pošiljkami snega omogočila nemalo možnosti za trening in kar nekaj priložnosti za dokazovanje smučarskega znanja na tekmovanjih. Prav tako nam je že drugo leto zapored ponovno uspelo izpeljati smučarski tečaj za najmlajše v času šolskih zimskih počitnic. Čeprav smo smučke in palice do naslednje zime že pospravili v kot, nas lahko najmlajši še vedno obiščejo na vadbi za otroke, ki bo potekala do začetka poletnih počitnic. Minula sezona je tekmovalni ekipi SD Vrhnika ponudila obilo priložnosti za dokazovanje in potrditev pridobljenega smučarskega znanja na tekmovanjih notranjsko-primorske regije. V času od začetka januarja do konca marca so se tekmovalci udeležili šestih tekem, ki so bile na Soriški planini, Javorniku, Kaninu, Cerknem ter v Trbižu. Pomerili so se v znanju veleslaloma in tudi slaloma. Tekmovalci so zasedli naslednja skupna mesta: Kris Prek (5. mesto) in Anja Jeraj (11. mesto) v kategoriji U-8, Nal Škof (11. mesto) in Mark Mušič (17. mesto) v kategoriji U-10, Lara Rakuša (12. mesto), Matija Janič (14. mesto) in Aleks Jovič (8. mesto) v kategoriji U-12, Tinkara Kužnik (4. mesto) v kategoriji U-16, Klara Tr-ček (8. mesto), Maša Eržen (5. mesto), Jakob Kužnik (11. mesto) in Aljaž Kužnik (2. mesto) v kategoriji U-21. Navdušenje nad smučanjem smo tudi letos prenašali na najmlajše smučarje in smučarke. V času februarskih šolskih počitnic smo organizirali tridnevni in petdnevni tečaj smučanja na Krvavcu. Letos se je tečaja udeležilo več kot 35 otrok, naslednje leto pa vabimo, da se nam še kdo pridruži. Pomembno je, da širimo znanje in poskusimo omogočiti čim več otrokom ugodno, kakovostno, pred vsem pa zabavno in aktivno druženje ob učenju smučanja. Kot vsako leto smo tudi letošnjo zimo organizirali štiri smučarske izlete na avstrijska smučišča; obiskali smo Katschberg, Bad Kleinkircheim in dvakrat Turracher Höhe. Z lepim vremenom nismo imeli vedno sreče, vendar lahko vseeno pritrdimo, da so bili izleti uspešni. Naslednjo sezono vas zopet vabimo, da se nam pridružite in skupaj z nami obiščete katerega izmed tujih avstrijskih ali italijanskih smučišč. Smučarska sezona je končana, smuči so pospravljene in nas čakajo do naslednjega novozapadlega snega. Med poletjem smučarji poskušamo ohranjati dovolj visoko raven kondicijske pripravljenosti z drugimi športnimi aktivnostmi, ne smemo pa pozabiti na počitek in poletni oddih. Več informacij o samem dogajanju lahko pridobite na naši spletni strani www.sd-vrhnika.si in Facebook strani. Za Smučarsko društvo Vrhnika Klara Trček Sesti nočni tek na Vrhniki in vzpon na Ulovko V soboto, 25. avgusta 2018, bo Vrhnika šestič zapored gostila dve športni tekmovanji, in sicer nočni tek po ulicah Vrhnike in kolesarski vzpon na Ulovko. Športno sobotno popoldne bomo začeli ob 17.00 s kolesarskim vzponom na Ulovko, ki skupaj s tekom na 9,8 km šteje za posebno razvrstitev v kombinaciji, nadaljevali pa bomo z otroškimi in šolskimi teki. Ko se bo dan prevesil v večer, se bodo tekači pomerili - zaradi obnovitvenih del nekaterih lokalnih cest - nanekoliko spremenjeni trasi na 4,9 km in 9,8 km razdalji. Po koncu športnega dela pa vas vabimo na sedaj že tradicionalno zabavo; tokrat nas bo zabavala Petkova pumpa radia Aktual. Vse informacije o prireditvi in prijave najdete na: www.ntvrhnika.si in na naši Facebook strani www.facebook.com/ nocnitekvrhnika. Vsi tekači in kolesarji vljudno vabljeni! udeležence pa čakajo darilna vrečka, topel obrok in možnost sodelovanja v najbolj nenavadnem nogometnem turnirju - fuzbalu na milnici. Verjamem, da smo zdaj prepričali tudi največje dvomljivce, zato se že ve- selimo snidenja z vami ob koncu Ar-gonavtskih dnevov na Vrhniki. Torej se vidimo v soboto, 23. 6. 2018, v športnem parku na Vrhniki. In ne pozabite na brisače in čista oblačila - zelo vam bodo prišla prav! ROKOMETU NA MIVKI ZA MLAJŠE KATEGORIJE ŠPORTNI PARK VRHNIKA SOBOTA, 2.6.2018 9:00 DEKLICE 2000 / 2002 /2004 NEDELJA, 3.6.2018 9:00 DEČKI 2000 / 2002 /2004 * k SPONZORJI DOGODKA: ¿i-j J tx-irjans ^ o&.i . ■ P U C PEKARNA CENTER DENISPEK, PEKARSTVO, d.o.o. Tržaška cesta 8, 1360 Vrhnika gradbeništvo VJ.P. Sobota, 2. junij 2018 a PROGRAM PRIREDITVE 16. TEK BEVKE SOBOTA 2. 6. 2018 Prireditev bo povezoval tekaški trener OK fit centra iz Dobrove. 9:30 - tek otroci - 500/1000 m / odrasli - 7/14/21 km 19:00 - veselica pod šotorom ^ ansambel Roka Žlindre spletne predprijave www.sportno-drustvo-bevke.si 08:00 do 09:00 PRIJAVE OTROCI 08:00 do 09:45 PRIJAVE ODRASLI ogrevanje vsake skupine tekačev pred startom 09:30 TEK OTROCI (500 in 1.000 m, ločeni starti) 10:15 TEK ODRASLI (7, 14 in 21 km) PROGRAM ZA OTROKE: 10:30 do 12:00 NASTOP OS BEVKE, VRTCA ROSIKA, GLASBENA PRAVLJICA O PASTIRJIH IN ŠKRATIH S KRVAVCA 12:00 do 13:00 ob 13:00 16.30 18:30 20:00 ANIMACIJA ZA OTROKE S ČAROVNIKOM ROMANOM FRELIHOM RAZGLASITEV REZULTATOV TEKA PLESNO NAVIJAŠKA AKROBATSKA SKUPINA ŽABICE Po razglasitvi uspeha športnikov se bo nadaljevalo pestro športno in zabavno popoldne: SPECIALITETA ŠAMPINJONI Z GORGONZOLO NA ŽARU TEKMOVANJE V VLEČENJU VRVI in PRSTOMETU - METANJE BALINČKOV OGLED PIKNIK PROSTORA POD KOZOLCEM TOPLARJEM VELIKA VESELICA POD ŠOTOROM ANSAMBEL BRATOV CANKAR ANSAMBEL JOŽETA BALAŽICA S SOLISTI ANSAMBEL ROKA ŽLINDRE BREZPLAČNI AVTOBUS LPP IZ KONČNE POSTJE AVTOBUSA 6 LJUBLJANE IN VRHNIKE Prireditev bo v vsakem vremenu, saj bodo za streho nad glavo poskrbeli Šotori Petre ! ORGANIZATOR: ŠPORTNO DRUŠTVO BEVKE www.sportno-drustvo-bevke.si; facebook ŠD Bevke Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa. Uaščasopis ŠPORT 28. maj 2018» yo elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ritmičarke GD Vrhnika so marljive čebelice Ritmičarke domačega Gimnastičnega društva Vrhnika so imele v marcu, aprilu in začetku maja zares polne roke dela. Poleg vseh napornih treningov so se udeležile tudi šestih tekmovanj. Pripravili smo kratke povzetke iz štirih mednarodnih turnirjev in dveh nacionalnih prvenstvenih tekem. Med vikendom, 17. in 18. marca 2018, je potekalo prestižno 13. Mednarodno tekmovanje Leda Cup 2018 v Zagrebu. Dekleta so prišla iz hrvaške prestolnice s širokimi nasmehi, saj so bile v treh kategorijah bogatejše za tri nove medalje. Nina Žižmond je v sestavi s trakom osvojila zlato, ekipa deklic z Živo Mezeg, Mašo Plantan, Klaro Martinčič in Stašo Bo-janovic srebrno odličje, ekipa mlajših deklic, v sestavi Ines Joksovic, Hana Poropat, Brina Alina Prosen in Ana Treven, pa se je povzpela do brona. Drugi rezultati iz omenjenega tekmovanja so strnjeni v spodnji preglednici 1. Takoj naslednji vikend (24. marca 2018) so se štiri naše tekmovalke, in sicer Kajta Ro-van, Ana Baretič, Nina Žižmond in Neža Čuk udeležile druge Prvenstvene tekme za individualke v Ljubljani. Kajta je tekmovala v sestavi z obročem in žogo ter dosegla skupno 22. mesto. Pri sestavi z obročem jo je žal nekoliko izdala trema in je naredila nekaj večjih napak, sestavo z žogo pa je opravila zelo lepo. Ana Bare-tič je v sestavi s kiji osvojila 6. mesto. V članski konkurenci smo imeli kar dve žezli - Nina Žižmond je svojo nalogo opra- vila z odliko in osvojila zlato, na tretji stopnički pa ji je ob rami stala še njena klubska kolegica Neža Čuk. V soboto, 7. aprila 2018, smo bili hkrati kar na dveh tekmovanjih. Naš strokovni kader se je nekoliko razširil, tako da si delo lahko lažje porazdelimo. Udeležili smo slovenskega mednarodnega turnirja mladih v Ljubljani. Naše barve sta zastopali Živa Mezeg in Ana Baretič. Obe sta potrdili odlično pripravljenost v letošnji sezoni in posegli po zlatih medaljah, Živa v svoji sestavi z žogo, Ana pa v svoji sestavi s kolebnico. Druga delegacija je odpotovala v Zagreb na tretji Aura Cup 2018. Rezultate smo prikazali v spodnji preglednici 2. Sledil je tekmovalni enotedenski premor in potem v soboto, 21. aprila, že druga Prvenstvena tekma za skupinske sestave v Ljubljani. Nastopili smo z devetimi skupinskimi sestavami in bili ena izmed najštevilčnejših ekip. Punce so se odlično izkazale in si izborile prekrasne rezultate. preglednica 3 Preglednica 1 Za prvomajske praznike so si punce zaslužile počitek. Udeležile so se različnih družinskih počitnic in se nato v soboto, 5. maja 2018, že odpravile na mednarodni turnir v Pulj. Na tekmovanje smo prijavili kar Kajta Rovan sestava brez rekvizita, sestava z žogo 28. mesto Ana Baretič sestava s kiji 4. mesto Skupinska sestava, obroči Pika Grušovnik, Maša Gabršček, Urša Troha, Lina Erčulj 8. mesto Preglednica 2 Ines Joksovic sestava brez rekvizita 6. mesto Kajta Rovan sestava brez rekvizita, sestava z žogo 8. mesto Klara Martinčič sestava brez rekvizita, sestava z žogo 13. mesto Hana Poropat sestava brez rekvizita 11. mesto Staša Bojanovic sestava z obročem, sestava z žogo 28. mesto 17 naših tekmovalk. Nastopile so v skupinskih sestavah in z individualnimi sestavami. V istrsko prestolnico smo se odpravili kar z avtobusom, saj so si dekleta želela bučne podpore s tribun, tako da so se tekmovanja udeležili tudi njihovi starši. Rezultati so bili več kot odlični. preglednica 4 Rezultati še enkrat več dokazujejo, da dekleta v svoji matični telovadnici OŠ A. M. Slomška dobro trenirajo in lahko si samo želimo podobnih rezultatov v prihodnje. Vsem dekletom GD Vrhnika za dosežene rezultate iskreno čestitamo in želimo dobre nastope tudi v nadaljevanju tekmovalne sezone, ko nas čakajo še udeležba na 14. mednarodnem prijateljskem turnirju v Ljubljani, Državno prvenstvo v skupinskih sestavah in Državno prvenstvo v individualnih sestavah.. Urša Cvetko Rebov (GD Preglednica 3 Mlajše deklice 1 (1. skupina) Hana Poropat, Ines Joksovic, Brina Alina Prosen, Ana Treven 5. mesto Mlajše deklice 2 (1. skupina) Ela Lepša, Brina Kordež Čebela, Zarja Kupljen, Keja Vraber 9. mesto Mlajše deklice 1 (2. skupina) Loti Voljč, Iza Žerjal, Urška Petruša Mohar, Nina Davidovič 17. mesto Mlajše deklice 2 (2. skupina) Rebeka Malavašič, Ema Šiprak Kerčmar, Izabela Ribič, Kora Nolimal, Anabela Peršin, Elisa Bašic 25. mesto Deklice 1 (2. skupina) Staša Bojanovic, Živa Mezeg, Klara Martinčič, Maša Plantan 17. mesto Deklice 2 (2. Skupina) Tjaša Škof, Eva Kozole, Sonja Sara Margon, Taja Levec, Zoja Valentina Kos, Erin Nolimal 18. mesto Trojica mladinke z žogo Urša Troha, Pika Grušovnik, Maša Gabršček 1. mesto Skupinska sestava članice Metka Močilar, Meta Mramor, Ajda Ratkovic, Neža Čuk, Nina Žižmond 3. mesto Par članice z obročem Neža Čuk, Nina Žižmond 3. mesto Mlajše deklice 1 (1. skupina) Hana Poropat, Ines Joksovic, Brina Alina Prosen, Ana Treven 3. mesto Mlajše deklice 2 (1. skupina) Ela Lepša, Brina Kordež Čebela, Zarja Kupljen, Keja Vraber 7. mesto Deklice 1 (2. skupina) Staša Bojanovic, Živa Mezeg, Klara Martinčič, Maša Plantan 6. mesto Kajta Rovan sestava brez rekvizita, sestava s kolebnico mnogoboj 7. mesto brez rekvizita 4. mesto kolebnica 2. mesto Živa Mezeg sestava z obročem, sestava z žogo mnogoboj 20. mesto obroč 16. mesto žoga 9. mesto Iza Žerjal sestava brez rekvizita 10. mesto Klara Martinčič sestava brez rekvizita, sestava z obročem mnogoboj 3. mesto brez rekvizita 4. mesto obroč 3. Mesto Ana Baretič sestava s kolebnico, sestava s kiji mnogoboj 5. mesto kolebnica 1. mesto kiji 2. mesto Neža Čuk sestava z obročem, sestava s kiji mnogoboj 5. mesto obroč 4. mesto kiji 2. mesto Nina Žižmond sestava z žogo, sestava z trakom mnogoboj 7. mesto žoga 4. mesto trak 2. mesto N asčasopis ŠPORT 28. maj 2018» yo elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ršjj PLANINSKI KOTIČEK 12. 5. 2018 -Srečanje na Planini Zavetišče na Planini nad Vrhniko smo začeli odstranjevati v februarju lani. Ze takrat je Gospodarski odsek sklenil, da bo slavnostno odprtje nove koče na Planini 12. maja 2018. Cilj se jim je skoraj uresničil, a nekaj manjših pomanjkljivosti je preprečilo, da bi pravočasno pridobili uporabno dovoljenje. V pripravljalnem odboru smo sklenili, da namesto odprtja pripravimo srečanje - »likof« ob zaključku gradnje, in to na načrtovani datum. Čutili smo dolžnost, da se zahvalimo vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je koča vidno rasla v dokončno ponosno lepotico. Potrebni bodo le še manjši popravki. Zeleli smo, da bi srečanje izzvenelo v kulturnem in družabnem pogledu v spominu vseh obiskovalcev. Za pomoč in sodelovanje smo zaprosili društva in posameznike v občinskem okolju. Odziv je bil več kot pričakovan, nekatere smo morali celo prijazno zavrniti, saj bi bil program prenatrpan. Povabili jih bomo ob drugi priložnosti. Tako so v kulturnem delu programa sodelovali: Pihalni orkester Vrhnika, Oktet Raskovec, mladi saksofonist Nace Moritoki Škof in otroški zborček Mladinskega odseka s flavtistko Emo Mrzelj. Celoten program je v planinskem slogu povezoval Matjaž Zirovnik. Vse navzoče je nagovoril predsednik društva Jože Šušteršič z idejo in zgodovino gradnje. Sledil je pozdravni nagovor podpredsednika Planinske zveze Slovenije Mira Eržena in nato nagovor župana občine Stojana Jakina. Med posameznimi točkami kulturnega programa, smo podelili plakete najzaslužnejšim sponzorjem. Na koncu se je načelnik Gospodarskega odseka Roman Novak zahvalil članom odseka, ki so gradnjo izpeljali, vsem sponzorjem, darovalcem, izvajalcem in vsem, ki so kakorkoli prispevali, da je gradnja uspešno končana. Kaplan vrhniške župnije Boris Rozman je kočo blagoslovil. Nato so predsednik društva Jože Šušteršič, podpredsednik Planinske zveze Slovenije Miro Eržen in župan Občine Vrhnika Stojan Jakin na »likof« smrečico pred vhodom v kočo privezali trakove slovenske zastave, ki jih je prinesla mlada planinka Mladinskega odseka na opeki z oznako FK (Fran Kotnik). Opeka, narejena v Kotnikovi opekarni, stara najmanj 130 let, Iz junijskega koledarčka so našli na ob rušenju starega zavetišča, ki je bilo zgrajeno z ostanki porušenega starega gostišča Mantova. Po vezanju trakov so nazdravili s čašo rujnega za uspešno delovanje koče. Povezovalec programa Matjaž je ob koncu navzoče povabil na voden ogled koče. Nato je sledilo je družabno srečanje ob zvokih dveh ansamblov: Ansambla Presenečenje in Ansambla bratov Cankar. Za odlično prehrano so poskrbeli: Turistično društvo Blagajana (golaž in »šmorn«), Lovska družina Vrhnika (divjačinski golaž), Mitja (z volom na ražnju in pasuljem), Elo z Gradišča (vino in šunka v testu), Stane (kozliček), Zito Vrhnika (kruh) in Mladinski odsek (enormna količina palačink). Tudi za žejo je bilo poskrbljeno. Točilo se je domače pivo Human Fish in pivo v pločevinkah, Rok Šušteršič je priskrbel žgane pijače, na voljo so bile različne brezalkoholne pijače, pa tudi čaj in kava. Vse pa je popestril svetovno znani barman Aleš Ogrin z odličnimi koktajli. Med družabnim srečanjem je potekala dražba za kočo podarjenih slik akademskih slikarjev Eda Zupana in Dragutina Cifreka, pa tudi nekaj predmetov starega zavetišča. Da je vse potekalo nemoteno, so poskrbele prizadevne članice planinskih skupin našega društva, ki so poleg tega, da so napekle veliko količino peciva, le-tega tudi delile obiskovalcem in v »jurčkih« ponujale hrano in pijačo. Prisrčna hvala! Ne moremo pa mimo prizadevnih članov planinskih skupin, ki so ob pomoči članov ZŠAM Vrhnika opravljali delo redarjev na deloma zaprti cesti in prizadevno usmerjali promet ter parkiranje. Iskrena hvala! Kljub negotovi vremenski napovedi je le nekaj dežnih kapelj poškropilo razpoložene obiskovalce. Vsem, ki so kakorkoli poskrbeli, da nam je bilo v soboto na Planini lepo, ISKRENA HVALA! V naslednji številki Našega časopisa pa želimo objaviti tudi podatke vseh darovalcev in sponzorjev, ki so pripomogli, da je srečanje v zadovoljstvo nas in obiskovalcev uspelo. HVALA! Za PD Vrhnika Janez Petrič Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzeleni, Sončki in Barjani) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www.pd-vrhnika.si. Datum Dogodek Ura Organizator/ vodnik 2. 6. 2018 Naravovarstveni pohod Odsek za varstvo gorske narave 16. 6. 2018 Dan Slovenskih planinskih doživetij, Rogla Vodniški odsek 23. 6. 2018 Krasji vrh Frenk Petrič Srečanje ob zaključku gradbenih del Od zadnjega javljanja imamo naslednje pokrovitelje, sponzorje in donatorje: Sponzor 1 Donator 3 inštalacije Donator 1 Ansambel Donator 2 S&uúei/nae/iEi 1 Siovo^ijr. Ji |iul|qi- i v r 111 r ■.-■ o i ■.-■!!(■■ SPLOŠNO MIZARSTVO KOGOVŠEK, JANEZ KOGOVŠEK, S. P. ..c OLOreoo.. Drugi manjši donatorji PGD Verd PGD Vrhnika PGD Zaplana Od 18. aprila do vključno 15. maja 2018 smo prejeli prostovoljne prispevke od naslednjih fizičnih in pravnih oseb - abecedni seznam: anonimni darovalci, Cukjati Daniel, Jerina Tone, Jerot Ana, Klinc Anton, Kobal Katarina, Marinč Valerija, Saje Sašo in Zalar Bizjak Sonja. In kje smo s sredstvi 15. maja 2018? Podlaga Znesek v € % Zavetišče - prostovoljni prispevki 25.862,90 4,60 Sedež PD - prostovoljni prispevki 18.442,34 3,28 TIC - prostovoljni prispevki 6.068,84 1,08 TRR - fizične osebe - prostovoljni prispevki 8.105,64 1,44 Donacije (storitev) - fizične osebe 1.492,91 0,27 Donacije (prispevki) - pravne osebe 31.520,15 5,61 Donacije (storitev) - pravne osebe 48.302,99 8,60 Sponzorstvo - prispevki 91.500,00 16,29 Sponzorstvo - storitev 186.251,36 33,15 Občina Vrhnika 40.150,00 7,15 Koledarji - prostovoljni prispevki 63.203,35 11,25 Fundacija za šport 40.863,00 7,27 SKUPAJ 561.763,48 100,00 Skupaj gotovina 325.716,22 57,98 Skupaj storitev 236.047,26 42,02 Prostovoljne prispevke še vedno sprejemamo na: sedežu društva, Tržaška cesta 11, 1360 Vrhnika, ob sredah od 19.00 do 20.00, Zavetišču na Planini, vsak petek, soboto, nedeljo in na dan praznikov, v TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, od ponedeljka do petka od 8.00 do 18.00, sobota od 8.00 do 14.00, nedelja od 9.00 do 17.00 (julij/avgust) in na transakcijski račun društva pri NLB d. d.: SI56 0202 7001 1453 281 Namen: Prispevek za novo kočo koda namena: OTHR BIC banke: LJBASI2X Referenca: SI 00 733SI 00 733 Planinsko društvo Vrhnika Tržaška cesta 11 1360 Vrhnika Kaj trenutno delamo? Večino manjših pomanjkljivosti, ugotovljenih ob tehničnem pregledu, smo že odstranili, zagotovili ustrezno dokumentacijo in še naprej zbiramo prostovoljne prispevke, saj v kratkem pričakujemo še nekaj računov dobaviteljev, ki so že, ali pa še bodo opravili svoja dela (odprava pomanjkljivosti, ureditev okolice koče, nabava večje čistilne naprave, ...). Planinsko društvo Vrhnika Gospodarski odsek Haščasopis 28. maj 2018» yo elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Storitve Če imate poln urnik in vam čez dan zmanjka časa za hišna opravila, vam nudim čiščenje (sesanje, pomivanje tal, prah ...) stanovanja ali hiše. Cena po dogovoru. Kontaktna št. 040 744 502. Naučim vas oblikovati iz gline. Več informacij na tel. št. 051 346 179. Katering za dogodke kot so: sv. krst, sv. birma, valete, poroke, maturanski plesi, roj-stnodnevne zabave, pikniki ... Pijača po nabavnih cenah za bralce Našega časopisa. Tel.: 051/684-975, Zavod Jeterbenk. Nudim strokovno pomoč pri težavah s partnerskim odnosom in pri vzgoji otrok. Tel.: 041 239 769 ali www. srcna-moc.si. Vedežujem in rešujem vse vaše težave, večinoma zakonske. Zato, če jih imate, pokličite, rešila bom vašo težavo po zelo hitrem postopku. Tel.: 051 251 489. Nudim energijske tret-maje in svetovanje za osebno in duhovno rast. Telefon: 051 346 179. Računovodske storitve in davčno svetovanje že od leta 1999, Andreja Piskač s. p., Hor-julska cesta 116, 1356 Dobrova. 041 581 584 ali 040 904 859, andreja.piskac@telemach.net. Izvajamo najrazličnejša zaključna dela (krovsko--kleparska, izdelava podstreh, vgradnja in dobava oken, barvanje napuščev in fasad, knauf suhomontaža, izvajamo adaptacije...). Imamo svoje stroje in orodje, s katerimi zagotavljamo visoko kvaliteto in zaključek projekta v dogovorjenem roku. Smo z Vrhnike. Lesna-Mont d.o.o. : 041 792 742 Nudim učno pomoč šoloobveznim otrokom za matematiko, angleščino in slovenščino. Po izobrazbi sem univ. dipl. pedagoginja. Imam večletne izkušnje na področju poučevanja. Pri svojem delu sem uspešna. Lokacije poučevanja: Vrhnika, Log - Dragomer, Horjul in Borovnica. Več informacij: 041 878 661. Lepo povabljeni. Poučujem klavir in električne klaviature. Sem pedagoginja s petnajstletnimi izkušnjami. Zagotavljam uspeh in zadovoljstvo udeležencev. Poučujem na Vrhniki. Eugenij, Sabina Mivšek s.p. Tičnica 24, Vrhnika. GSM: 041 878 661. Mail: sabina.mivsek@siol.net Lepo povabljeni. Sem družinska media-torka. Nudim pomoč pri reševanju sporov. Mediacija je oblika alternativnega reševa- MALI OGLASI nja sporov v zadovoljstvo vseh vpletenih, brez posredovanja sodišča. Povabljeni. Kontakt: 041 878 661 Nudim sečnjo in spravilo lesa ter prevoz z gozdarsko prikolico. Mogoč tudi nakup drv za kurjavo. Tel. 031 304 600. Si želite biti samozavestni, imeti boljšo samopodobo? Si želite obvladovati svoje misli, čustva? Si želite spremeniti stara prepričanja v takšna, ki bi vas podpirala? Si želite imeti več energije, več časa? Pokličite me na: 051 346 179. Iščem pomoč poštene ženske ali moškega za prevoz po Vrhniki. Sem na berglah, 100 % invalid, zato težko hodim. Plačam. Tel.: 041 666 953. Pozivam osebo, ki se je nedavno javila za prevoz, da me še enkrat pokliče Lektoriram in korigiram krajša ali daljša besedila, tudi diplomske/magistrske naloge v slovenščini. Sem anglistka in slovenistka. Nudim tudi pomoč pri težavah z angleščino in slovenščino za osnovnošolce in srednješolce. Šolsko leto se bo hitro končalo, a za boljšo oceno je še čas. Tel. 031/350-076. Če vam po napornem urniku zmanjka časa ali pa vas napade bolezen, vam nudim pomoč pri hišnih opravilih, pospravljanju, čiščenju stanovanja ali hiše. 040 784 718. Popravljam električno ročno orodje: vrtalne stroje, brusilke, žage ... Previjam rotorje, statorje. Elektromehanika Andrej Mesec, s. p., Ob progi 8, Vrhnika, GMS 051 220 192, elektromehanika.mesec@ gmail.com Potrebuje vaš osnovnošolski otrok pomoč ali podporo pri učenju? Z veseljem sem mu pripravljena pomagati? Katja, 031/404-809. V Srednji vasi pri Polhovem Gradcu (na lepi lokaciji) prodam zazidljivo komunalno opremljeno parcelo (voda, elektrika, asfaltirana cesta - do parcele), v izmeri 710 m2. Tel.: 041 653 155 ali 01 75 40 636. Kupujeva hišo z vrtom na območju Vrhnike in okolice. Cena do 150.000 evrov. Tel. št.: 040 211 544. Prodam 2 nova ALU okna, 90 x 90 cm, z ruletami in zunanjimi policami. Prodam tudi elektro gradbeno omarico oziroma ploščo. Telefon: 041 751 421. Prodamo zazidljivo parcelo na Drenovem Griču, 1.200,00 m2, na mirni lokaciji, vsi priključki so na zemljišču. Vpisano v ZK. Vabljeni na ogled. Tel. 041 404 329. Na Vrhniki v industrijski coni oddam poslovne prostore (120 m ) in prostore za delavnico ali skladišče v velikosti 700 m2. Tel. 041 278 632. Oddam v najem ali prodam kmetijsko zemljišče, k. o. Verd, velikosti 2385 m2, barjanska zemlja. Tel. 031 416 978. Kupimo sončno zazidljivo parcelo na Dobrovi oz. v bližini (do Polhovega Gradca ali do Brezja) velikosti cca 700m2 za enodružinsko hišo. Na parceli je lahko manjši objekt za nadomestno gradnjo. Ali do 25 let staro hišo. Cena po ogledu in dogovoru. Tel. 031696739, kličite zvečer med 20. in 21.uro ali pošljite sms, da vas pokličemo nazaj. S 15. majem oddam komplet opremljeno stanovanje na Vrhniki paru ali zaposleni ženski. Zelo mirna soseska, stroški niso visoki. Ima 2 parkirni mesti. Cena po dogovoru, varščina: ena najemnina. Telefon: 041 828 455. Prodam stanovanje, 54 m2, v centru Vrhnike, cena po dogovoru. 7556 148. s kovinsko armaturo in ventilom za izpust. Cena 100,00 EUR za kos. Vse preostale informacije na št. 040 25 88 99. Kupim motorno žago znamke Husqvarna ali Stihl, lepo ohranjeno, malo rabljeno, novejšo, in motorno kosilnico, bočno na nitko, takoj kupim za gotovino. Tel.: 041/541-858. Odkupujemo krave, telice in bike za zakol. Tel.: 031/387 922. Motokultivator, koso, mulčar, frezo, traktor, prikolico in drugi stroj, tudi v okvari kupim (041 407 130). Sprejmem stare deske, orehove, češnjeve, jesenove... Tel.: 031 643 602. Prodam kranjsko podolgovato repo. Kosmato ali oluplje-no. 031 683 050. Prodam hlevski gnoj. 041321602. Prodam obračalnik- zgrabljalnik sena Panonija 240 in nakladalko sena SIP 19 z aluminijastimi stranicami. Oboje rabljeno in dobro ohranjeno. Tel. 041 223 393. Prodam hlodovino - hrast. Tel.: 031 898 584 ali 01 750 47 18. Kupim ali najamem 2, 3 ... ha gozda v okolici Vrhnike na sončni legi in ne prestrmo za namene Gozdne šole Hosta. Marjetka Oblak, 031 481 014. Hlevski gnoj, brez žaganja, prodam, možnost dostave Borovnica in okolica. 041 499424. Sadike aronije, črnega ribeza ... , veliki grmi, ki že rodijo. Po dogovoru mogoč prevzem na relaciji Borovnica-Ljublja-na. 041 499 424. Nudimo dnevno sveža prepeličja jajčka - brez GSO. Cena za 18 jajčk je 2,50 evra. Možnost dostave po dogovoru. Naročilo na št.: 041 645 558. Starine Star mizarski ponk, skrinje, omare, voziček ciza, kripa ali lojtrnik in druge stare predmete kupim. Tel.: 031 878 351. Podarite odvečne knjige, priročnike ...? Pokličite, z veseljem pridem, jih odpeljem in ohranim. Tel.: 030 996 225. Prodam kamnit portal vrat in rešetke za okna (gavtre). Telefon: 031 730 552. Šivalni stroj znamke Singer, starejši, na nožni pogon, prodam za simboličen znesek ali celo podarim. Hkrati lahko oddam tudi obleke. Tel.: 041 666 953 (Vrhnika). Svete podobice (stare pildke) in stare molitvenike zbiram. Če ne veste, kam z njimi, zavreči jih pa nočete, jih lahko podarite meni. Poštnino lahko povrnem. Prav tako zbiram zanimive zgodbe v povezavi s starimi podobicami in mo-litveniki; zakaj so nekomu veliko pomenili, o doživljajih in kdaj so jih dobili /romanjih, birmah .../. Ze vnaprej lepa hvala! Dana Ivančič, Rupa 5, 5230 Bovec. Prodam voz zapravljivček in ročni voziček, do 200 kg nosilnosti (kripa ali ciza). Vse v dobrem stanju. Tel. 041 411368, ogled mogoč na naslovu Franc Petkovšek, Drenov Grič 77, 1360 Vrhnika. Kupim šivalni stroj, znamke Singer, starejši, na nožni pogon, Tel.: 031/405-600. Ostalo Prodam digitalni TV sprejemnik in anteno Big Star. Cena po dogovoru. Tel.: 041 549 280 Prodam kvačkane prtičke iz belega garna ter gobeline oziroma slike v okvirju. Pro- dam tudi električni pekač premera 50 cm. Telefon: 031 439 994. Prodam elektromotor z vodno črpalko, strešnik Tondach: norma - 50 kosov, zareznik - 100 kosov. Prodam tudi voz gumar. Tel.: 031 255 648. Za primerno ceno iščem prostor (okolica Vrhnike, Dobrova, Horjul ali Polhov Gradec) za postavitev jajcomata. Telefon: 031 550 914 Dva zvočnika v lesenem ohišju; 31,5 x65,0 x 30,5cm, z nizko, srednje in visoko-toncem ter bas refleksnim sistemom, moči 100W, nizko in srednjetonski zvočnik brez ohišja, moči, 40W ter glasbeni stolp Korting-300, z radijem, kasetofonom in ojačevalcem, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 031/844-575. Prodam volneno preprogo, 2 x 3 m, dobro ohranjeno. Cena: 300 evrov. Telefon: 01 7549 473. Prodam nov pralni stroj, še v originalni embalaži, znamke Beko, WMB51021UY, cena 200 evrov. Tel.: 051 24 89 22. Prodam otroško sobo Tempo hrast-rumena. Postelja 90 x 200, letveno dno, jogi dormeo. 2x omari 186 x 103 x 30, predal za pod posteljo 1x in 3 poličke. Rabljeno 10 let, lepo ohranjeno, cena 200 €. Info 040-595-447, Iva Poceni prodam gorilec za olje, Hansa, rabljen dve leti. 041 807 941 Ugodno prodam, skoraj novo večslojno zaščitno in stimulativno podlogo za ležišče -Bio crystal. Stara je le nekaj mesecev, zato ima skoraj še celotno garancijo. Cena po dogovoru. Informacije, na tel. št.: 031/844-575. Prodam češnjev hlod, dolžine 3,5 metra, premera 110 cm. Tel.: 031 852 871. Nepremičnine, gradnja V Horjulu ali Polhovem Gradcu in okolici najamem prostor za mirno poslovno dejavnost v skupni velikosti 25-30m2, z možnostjo ureditve čakalnice in sanitarij. Potrebna je dostopnost za invalide. Tel. 051209988 Na Dolu pri Borovnici prodam zazidljivo parcelo v izmeri 1100 m2. Cena po dogovoru. Telefon: 041 439 499. V Horjulu oddam prostor v velikosti 40 m2, primeren za skladišče ali mirno poslovno dejavnost. Možnost najema dodatnega prostora za pisarno. Cena po dogovoru. Kontakt: 041-692-666. Na Vrhniki kupimo stanovanje v bloku, velikosti približno 70 m2, zemljiškoknjižno urejeno. Telefon: 031 702 418. Prodam zazidljivo parcelo na Plešivici, 570 m2, parc. št. 2350/8, v neposredni bližini naslova Plešivica 41b. Vsi priključki so tik ob parceli. Vpisano v ZK, brez plomb. Cena 42.000 evrov. 070/422-110. Kupiva hišo ali zazidljivo zemljišče (min 700 m2) na Vrhniki, možnost menjave za stanovanje v Ljubljani. Tel. št: 041 331 095 ali 040 696 233. Kmetijstvo Prodamo dve PVC-cisterni, 1000 l, za čisto vodo, ojačani Hascasopis 28. maj 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Hô] Primorsko vino: cabernet sauvi-gnon, merlot, chardonnay, malvazija, rebula. Večjo količino lahko dostavimo. Mob.: 031 318 230. Imam veliko zelo malo nošenih oblek, ki bi jih poceni prodala. Obleke so zelo lepo ohranjene (plašči, kostimi ...). Lokacija: Vrhnika. Tel.: 041 666 953. Kupim stare kovance, značke in razglednice. Telefon: 070 235 235. Prodajamo gojene ameriške borovnice od začetka julija do konca avgusta. Po dogovoru si jih lahko po ugodni ceni tudi sami naberete v našem nasadu v bližini Bistre, na pol poti med Borovnico in Vrhniko. Vabljeni! Naročila in drugo na telefonsko številko: 041 499-424. Prodam zelo lepo ohranjeno otroško kolo Scirocco, 20 col. Cena po dogovoru. Tel: 041 472-975, Sonja. Prodam diatonično harmoniko izdelovalca Janeza Železnika, otroško. Telefon: 051 311 573. »Inštrukcije« Inštrukcije kemije, telefon: 031 352 124. Zelo uspešno, z dvajsetletnimi izkušnjami, inštruiram kemijo za gimnazije, druge SŠ, osnovno šolo in pripravljam za maturo. ATOKEM. Zlatko Šorn. s. p., e-pošta: zlatko. sorn@siol.net Nudim učno pomoč šoloobveznim otrokom. Po izobrazbi sem pedagoginja in imam veliko izkušenj ter zagotavljam odlične rezultate. Več informacij: 051 346 179 Inštruiram matematiko za osnovno in srednjo šolo, tudi na vašem domu. Informacije na telefonsko številko: 031 392-842. Ima vaš osnovnošolec ali srednješolec težave pri matematiki? S svojim znanjem in izkušnjami na področju pomoči pri učenju matematike lahko pomagam, da bodo te težave hitro mimo. Pokličite na 041 621 343. Slavica Peševska. Inštruiram angleščino in slovenščino za OŠ in srednjo šolo; sem profesorica z večletnimi izkušnjami pri inštruiranju. Zaradi bližine najprimerneje za kandidate z Dobrove, iz Polhovega Gradca, Horjula z okolico; možno tudi za vse od drugod. Tel. št. 031/350-076. Ponujam inštrukcije za angleščino za osnovnošolce in osnovnošolke. 040 524 640. Inštruiram matematiko, angleščino in slovenščino. Sem pedagoginja, imam večletne izkušnje na področju nudenja učne pomoči. Poučujem na Vrhniki. Eugenij, Sabina Mivšek, s. p., Tičnica 24, Vrhnika. GSM: 041 878 661. E-naslov:sabina.mivsek@siol.net Lepo povabljeni. Nudim pomoč pri pridobitvi znanja s področja geografije in sociologije. Nudim tudi pridruževanje pri igri otrokom z motnjo avtističnega spektra. Sabina (telefon: 031 627 484). Turizem V Termah Čatež oddam hišico. Najem z dvema kartama je 40 evrov. Informacije na št. 031 408 070.661. Lepo povabljeni. V obmorskem naselju Červar blizu Poreča, pet minut do plaže, oddam klimatiziran in komfortno opremljen apartma z balkonom za do štiri osebe. Dostop do omrežja Wi-Fi, gostilne, trgovine, otroško igrišče, sprehajalne in kolesarske poti. Telefon: 031 267 103. MojaObčinasi Hascasopis Iščete Naš časopis v elektronski obliki? Najdete ga na www.zavod-cankar.si ¡.AZURE«™* -d 10% COLOreDO... Stara cesta 52, 1360 Vrhnika 059 020 696 031 525 101 Barvne odtenke mešamo po želji .SIGMA COATINGS 4 FUBOTJ*DÏN<),ooJF0d^r,i,fkJ IJÇfiÎWviWAfiiiLJJHK"^ TtJ^Jfc'l f n lm WVVWjÊUÎ'ÛgdrCHM'LSl H F KjUù: ïtfflOT.AHpfW ti ûtf, Criu liilah Alf* 147. ttttKrA* t* 7 At Eâ Jfi-i Hascasopis 28. maj 2018» yo elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 ZAPOSLIMO PROGRAMERJA PLC krmilnikov in SCADA sistemov v klimatizaciji • z vozniškim izpitom B-kategorije, • aktivnim znanjem slovenskega in angleškega jezika, • najmanj VI./II stopnjo izobrazbe tehnične smeri • delovne izkušnje na podobnem delovnem mestu so prednost Nudimo • zaposlitev za določen čas s preizkusno dobo treh mesecev oz. nedoločen čas • urejeno delovno okolje • strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje • stimulativno plačilo ZAPOSLIMO TERENSKEGA SERVISERJA za prezračevalno, ogrevalno in hladilno tehniko • z vozniškim izpitom B-kategorije, • aktivnim znanjem slovenskega in pasivnim znanjem angleškega jezika, • najmanj IV. ali V. stopnjo izobrazbe tehnične smeri Nudimo • zaposlitev za določen čas s preizkusno dobo treh mesecev oz. nedoločen čas • urejeno delovno okolje • strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje • stimulativno plačilo Kandidate, ki vas delovno mesto zanima in ustrezate razpisnim pogojem, vabimo, da nam svojo predstavitev pošljete po e-pošti na mail info@t3-tech.si. Ljubljana, 15. 5. 2018 Podjetje T3 TECH je bilo ustanovljeno v letu 2014 in deluje na področju avtomatike in servisiranja opreme za klimatizacijo, ogrevanje in hlajenje v stavbah. Investitorjem nudimo podporo na področju KGH v vseh fazah; od izbora, do vzdrževanja, energetske optimizacije, dodelave in zamenjave opreme ter sistemov. Z izkušnjami in znanjem pomagamo k zmanjšanju porabe primarne energije, zmanjšanju toplogrednih plinov in večji zanesljivosti sistemov. Kot pooblaščeni in usposobljeni serviser vzdržujemo in servisiramo celotni spekter opreme za klimatizacijo (prezračevalne naprave, hladilne naprave, toplotne črpalke, konvektorje, požarne lopute) po celotni Sloveniji. T3 TECH d.a.o. Tržaška cesta 329 S1-1000 Ljubljana ID: 3181011695 TRR: 51560205 302601912 145 ORODEL d.o.o. Orodel d.o.o., proizvodnja orodij,inženiring in trženje Stara cesta 25, 1354 Horjul 01 75 40 619 orodel@orodel.si www.orodel.si Smo podjetje, ki se ukvarja z izdelavo orodijza brizganje plastike. Izdelujemo orodja za avtomobilsko ¡nelektro industrijo, gospodinjske aparate, gradbeništvo, itd. V ekipo strokovnjakoviz področja orodjarstva vabimo sodelavca za delovno mesto: PROGRAMER IN OPERATER NA CNC REZKALNEM STROJU Delovne naloge: delo s 3 osnim CNC rezkalnim centrom programiranje s CAM programom občasna dela: razrez materiala, vrtanje, ploščinsko brušenje in druga enostavnejša dela v orodjarni skrb za urejeno delovno mesto in opremo samokontrola opravljenega dela Od kandidata pričakujemo: izobrazbo strojne smeri izkušnje s CNC programiranjem in rezkanjem samostojnost in samoiniciativnost natančnost, zanesljivost in marljivost želja po pridobivanju novih izkušenj in znanj Zaželeno je: poznavanje programske opreme SolidWorks in SolidCAM poznavanje CNC krmilnikov Okuma in Heidenhain. izkušnje z delom v orodjarni Nudimo: zaposlitev za nedoločena čas s 3 mesečnim poskusnim delom zaposlitev za polni delovni čas enoizmensko delo delo v manjšem kolektivu dobro plačilo + regres in božičnica dodatna izobraževanja Prijavo z opisom delovnih izkušenj lahko pošljete na naslov orodel@orodel.si do 20.06.2018. Za več informacij nas lahko pokličete na telefon 031862116 (Peter Čepon) ♦ * a J Sprej proti osam in sršenom - 8,49€ + Gnojilo organik 20kg - 17,99€ GRATIS GNOJILO ZA VRT 250ml Krmila in vitamini za živali Sredstvo proti polžem, 350g - 6,30€ Gnojilo za vrt in rože - 3,99€ OB NAKUPU NAD 50€ DOBITE 25kg SEMENSKEGA KROMPIRJA GRATIS! Hascasopis 28. maj 2018» yo elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si rš8j Zagotovi si znižano | ceno^- ! elektrike Akcija traja od 13. 3. do 30. 6. 2018. tn Plinu dodajamo elektriko Odloči se za paket in še znižaj ceno elektrike Akcija traja od 5.1. do 30. 6. 2018. 3,n J A VT: 0,05650 EUR/kWh (brez D D V*) (0,06893 EUR/kWh z D D V*) MT: 0,03150 EUR/kWh (brez D D V*) (0,03843 EUR/kWh z D D V*) ET: 0,05050 EUR/kWh (brez D D V*) (0,06161 EUR/kWh z D D V*) S KLUBOM DO DODATNIH UGODNOSTI IN PRIHRANKOV Pridruži se 10.000 članom kluba. ZEMELJSKI PLIN 0,02222 EUR/kWh (brez D D V*) (0,02711 EUR/kWh z D D V*) ELEKTRIČNA ENERGIJA VT: 0,05550 EUR/kWh (brez D D V*) (0,06771 EUR/kWh z D D V*) MT: 0,03050 EUR/kWh (brez D D V*) (0,03721 EUR/kWh z D D V*) ET: 0,04950 EUR/kWh (brez D D V*) (0,06039 EUR/kWh z D D V*) *Neto cena za dobavo zemeljskega plina in električne energije ne vključuje stroškov dostopa do distribucijskega omrežja zemeljskega plina in električne energije, prispevkov in drugih dajatev, predpisanih s strani države. Na osnovi Akta o načinu določanja in prikazovanja deležev posameznih proizvodnih virov elektrike (Uradni list RS, št. 22/16) je sestava primarnih virov za proizvodnjo električne energije dobavitelja Energetika Ljubljana, Verovškova ulica 62,1000 Ljubljana, za leto 2016, objavljena na spletni strani www.blvanjudajemoutrlp.sl. Informacije in pravice gospodinjskih odjemalcev zemeljskega plina in električne energije v zvezi z reševanjem morebitnih sporov so objavljene na spletni strani www.energetika-|j.sl in www.blyanJud3jemoutrlp.sl. bivanjudajemoutrip.si energetika ljubljana TORTE PO NAROČILU 031 361718 Biskvite k-Sabina ^^^ biskvitek. sab in a@g mail, com Kia je uradni avtomobilski partner Svetovnega prvenstva v nogometu 2018 avtotrade.kia.si VODOVODNE STORITVE UREJANJE VRTOV PREVOZI, SELITVE Tel. 031 872 741 bostjankrzic@gmail.com VODVRT, Boštjan Kržič s. p. Verd 241 C 31 H rMJŠ ■ Tu d uv. 3 11! - fc fit 8.100 EUR P0PUSTA!GA k A KIA - Največ avta za vaš denar tn-po«*^^ AVTOTRADE d.o.o., Sinja Gorica 11, Vrhnika, 01 755 79 05 Komb. porabe goriva: 4,2 - 8,3 l/100km, emisije CO2: 109 - 194 g/km, emisijska stopnja: EURO 6b, emisije NOx: 0,011 - 0,46 g/km. Popust 8.100 EUR velja ob nakupu novega Sportagea 1,7 CRDi LX FUN M/T 2WD z »Bonus financiranjem«, z redno ceno 25.690 EUR, cena s popustom znaša 17.590 EUR. Bonus financiranje lahko izkoristite ob nakupu novega vozila KIA po ponudbi KMAG d.o.o. po MP ceniku ob sklenitvi pogodbe o finančnem leasingu preko Summit Leasing Slovenija. Cene vkjuč. vse dane popuste in prihranke in ne vkjuč. kovinske/bele barve in stroška priprave vozila. Popusti in ugodnosti se med seboj ne seštevajo. Veljavnost ponudbe: do odprodaje zalog. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka, zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2.5 ter NOx. Pogoji garancije na voljo v garancijski knjižici vozila ali pri pooblaščenem zastopniku vozil Kia. Za tipkarske napake ne odgovarjamo. Slike so simbolične. KMAG d.o.o., Leskoškova 2, Ljubljana Haščasopis 28. maj 2018» yo elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL BLAGOVNE ZNAMKE CITROËN, S PESTRO IN CELOVITO PONUDBO ZA VAŠEGA JEKLENEGA KONJIČKA. t Kdor ima ljubezen v srcu ima vedno nekaj, kar lahko da. (sv. Avguštin) ZAHVALA Ob smrti Smrekarjeve mame iz Smrečja MARJANA SMREKAR roj. Kogovšek (3.12.1923- 14.5.2018) Ni je bilo stvari, ki bi jo zadržali zase. Trdno verujemo, da vam je Bog povrnil za vse dobro, ki ste ga v življenju storili in da se enkrat zopet snidemo. Zahvalo izrekamo vsem, ki ste ob njeni smrti darovali cvetje in sveče ali za svete maše oz. nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo vsem pogrebcem za njihovo plemenito službo, sosedom in prijateljem za molitve in bedenje ob pokojni mami. Hvala vsem, ki ste pomagali pri organizaciji in izvedbi sedmine. Iskreno hvaležnost pa namenjamo duhovnikom za molitve na domu in pogrebno sveto mašo. Boglonaj vsem. Vsi njeni! i \ L____> ZAHVALA ANTON PETRIČ (22.1. 1931 -22.3.2018) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vaščanom, ki ste se od našega ata prišli poslovit v tako velikem številu in ga pospremit na njegovo zadnjo pot. Hvala vsem za izrečeno sožalje, podarjene sveče in cvetje. Vsi njegovi Blatna Brezovica, marec 2018 Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. Tiho se je od nas poslovila draga mama, sestra, babica in prababica MARIJA PUPIS, rojena Kavčnik (1926-2018) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in darove za mašo. Hvala župniku Jožetu Pojetu za lep obred, Pogrebni službi Vrhovec in sodelavcem ter pevcem. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hči Nevenka, sestri Rezi, Pepi, vnuki Sašo z Brigito, Matevž, Tjaša z Andrejem, Gregor in pravnuki Kogar imaš rad, nikoli ne umre! Le daleč, daleč je... ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očka in dedija MIRKA KURTANJEKA z Loga pri Brezovici (1934-2018) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovane sveče in cvetje, zahvaljujemo se za pisno in ustno izrečeno sožalje, za tople objeme in stiske rok. Velika hvala tudi Pogrebni službi Vrhovec, čudovitim pevcem, trobentaču in g. župniku za sočutno in ganljivo opravljen poslovilni obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti - poti do angelov. Žalujoči: žena Marija in hčerka Sonja z družino ZARADI POVEČANEGA OBSEGA DELA IŠČEMO NOVE SODELAVCE! »PRALEC » MEHANIK " PRODAJALEC POŠLJI SVOJO PRIJAVO NA servis@avtohisa-seliskar.si Iščem te v travah, iščem te v morjih, najdem te v zvezdah, ki sijejo name. (Mila Kačič) ROMAN MELE (1968 - 2018) Ob boleči izgubi našega dragega Romana, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vso pomoč in oporo, ki nam jo nudite v teh težkih dneh. Hvala Tebi, Simona, za lepe poslovilne misli. Hvala Vam, sodelavci in sodelavke PPP Ljubljana za ganljivo zadnje slovo s policijskimi častmi in Tebi, Bojan, da si ga ponesel k zadnjemu počitku. Hvala vsem sodelavkam in sodelavcem Gimnazije Šentvid, pogrebni službi Pieta in župniku, gospodu Silarju. Tvoj odhod je tako tu zemeljsko dokončen in naša žalost tako neskončna. Tvoji: žena Klavdija, hči Zala, sestra Brigita zmožem Marjanom, nečakinja Nina z družino, nečak Žan, babi in svak Adam z Ando V nedeljo, 29. 4. 2018, smo se na dragomerskem pokopališču poslovili od našega moža, brata, atija in dedija JANEZA VRBANCICA (1958-2018) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem iz podjetja Inovatika, d. o. o., ki ste mu vedno stali ob strani in nam vsem pomagali v teh zadnjih dneh. Prav tako se zahvaljujemo zdravnici dr. Danici Rotar Pavlič in osebju Onkološkega inštituta Ljubljana za vse, kar ste storili zanj. Hvala tudi Pogrebni službi Pieta, brezovškim pevcem in pritrkovalcem ter duhovnikoma Petru Končanu in Jožefu Pojetu za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji zemeljski poti. Hvala vam, ki ste ga imeli radi - naj vam ostane v lepem spominu! Njegovi: žena Rezka, otroci Jernej, Katarina in Jure ter sestra Mateja in brat Andrej z družinami Dragomer, april 2018 Hvala za vse lepe dni, ko smo skupaj še bili. Spomini bodo vedno ostali, nikdar ne bodo s tabo zaspali. (Ajda) Po hudi bolezni se je od nas poslovila naša draga žena, mami, babica in prababica ANDREJA RATKOVIC, rojena Grom, učiteljica v pokoju (1935-2018) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in sovaščanom Stare Vrhnike ter vsem drugim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in nam izrekli besede sočutja. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju ZD Vrhnika, UKC Ljubljana in Negovalne bolnišnice Ljubljana za vso zdravniško oskrbo. Osebju Centra starejših Horjul hvala za zdravniško in negovalno oskrbo ter vse prijazne in sočutne besede, ki ste jih namenili Andreji in nam v tolažbo. Zahvaljujemo se tudi gospe Mileni, Andrejini sostanovalki v domu Horjul, ki je s svojimi toplimi nasmehi obdarovala njo in tudi nas. Zahvaljujemo se Pogrebnemu podjetju Vrhovec, pevcem in trobentaču za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi Marini Mohar in Lidiji Rajer za čudovit govor. Žalujoči: mož Boško, sin Dušan z ženo Virno, hči Irena z možem Boštjanom, vnukinji Ajda in Manca, vnuk Jernej z ženo Evo ter pravnuka Liza in Benjamin Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal. A v naših srcih za vedno boš ostal! ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je zapustil JOŽE GABROVŠEK z Zaplane (1928 - 2018) Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga obiskovali, vsem sosedom, ki ste mi pomagali in sočustvovali, še posebno hvala Mihu Brajniku, Marini Musec, Gregorju Mesecu, osebju Doma upokojencev Vrhnika, župniku za opravljen obred, Cerkvenemu pevskemu zboru Zaplana in Pogrebni službi Vrhovec. Vsem, ki ste darovali za svete maše, cvetje in sveče, in vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku, še enkrat iskrena hvala. Sestra Marija, svakinja Vika ter nečaki Janez, Jožica in Nina Zaplana, Brezovica Haščasopis 28. maj 2018» yo elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si POGREBNE STORITVE VRHOVEC DRENOV GRIČ 128, VRHNIKA 0)01/755 14 37 C« 041 637 617 24 - RRNK DOSEGLJIVOST C» 031 637 617 KAMNOSEŠTVO - OKENSKE POLICE - STOPNICE -KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI - PORTALI - 3ALKONSKE OBROBE - NAC9ROI3NI SPOMENIKI Dolničar d.O.O..Sinja Gorica 34 1360 VRHNIKA,tel.: 01/7552 950 mob.: 040 223 105 e-mail: marko.dolnicar@siol.net Lavanda pogrebne storitve MARJAN ZVOKELJ S.P. PODOLNICA 33, HORJUL 041 747 646 dosegljivi 24 UR www.usluge-lavanda.si FUMIHtO KOSILA, MALICE, PIZZE, CATERING 051 66 22 11 Spremljajte nas na facebooku in portalih www.mojaobcina.si ZAHVALA . letu starosti se je od nas poslovila draga mama, babica in prababica ANICA SLABE, rojena Fortuna, iz Smrečja pri Vrhniki Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, besede tolažbe, sveče, cvetje in darove. Posebna zahvala velja sosedom Skoblovim, Slabetovim, Trčkovim in Stantovim za pomoč pri obredu pokopa. Hvala trobentaču Juriju, Neži za lepo pesem na violini, Urši za ganljive poslovilne besede. Hvala Kvartetu Raskovec za lepo petje, gospodu župniku za opravljeno mašo in hvala Pogrebni službi Lavanda za njihov iskren odnos v naših težkih trenutkih. Žalujoči: hčerki Slavka z možem Vinkom in Anka z možem Janezom ter vnuki in pravnuki Smrečje, maj 2018 ZAHVALA 2. maja 2018 nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oči, dedi, sin in brat GORAN PIVK V težkih trenutkih slovesa ste nam nesebično stali ob strani in nam nudili vsestransko pomoč dragi sosedje s Čolnarske ulice, dobri prijatelji, nekdanji sodelavci in Goranovi gimnazijski sošolci. Vsem se iskreno zahvaljujemo za vso pomoč in podporo, ki ste nam jo nudili. Zahvaljujemo se dr. Primožu Rusu in sestri Metki za dolgoletno skrb in moralno podporo v času njegove bolezni. Lepa hvala tudi Pogrebni službi Vrhovec za izvedbo pogreba.Hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega. Ohranite ga v lepem spominu. Družina Pivk Vrhnika, maj 2018 Srce je omagalo in dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedija ZVONKA SOTLERJA s Ceste Krimskega odreda (15. 1. 1943 - 19. 4. 2018) se iskreno zahvaljujemo za psihično in finančno podporo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Žena Tatjana Milojka in sinova Dejan in Jure z družino Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami... Poslej boš svoje rožice lahko občudovala... ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice in sestre MARIJE JELENC, roj. Kastelic (2. 8. 1934 - 14. 4. 2018) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi osebju Doma upokojencev Vrhnika za nego in skrb ter gospodu duhovniku in Pogrebni službi Vrhovec za poslovilni obred. Iskrena zahvala tudi Društvu upokojencev Vrhnika. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice in tašče MARIJE MARINČ 25.11.1929 - 8.5.2018 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam izrekli sožalje ter ji darovali cvetje in sveče. Iskrena zahvala osebju Doma starejših občanov Vrhnika. Hvala Pogrebni službi Vrhovec in pevcem za lepo zapete pesmi. Hvala tudi župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni! Vrhnika, maj 2018 Kogar imaš rad, nikoli ne umre... Le daleč, daleč je... Ob izgubi moža, očeta, dedka, tasta in brata NIKOLE JOVICA (1940-2018) se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom, sosedom, prijateljem in sorodnikom za izrečeno sožalje, tople objeme in darovano cvetje ter sveče in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku, pevcem, trobentaču in Pogrebni službi Lavanda za lepo opravljen obred. Zahvaljujoči: žena Pavla, hčerka Jasmina z Mihom, sin Marko s Katjo, vnuki Brina, Jaka in Grega, sestri Gospava in Vera, brat Božidar Gabrje, Šabac, april 2018 Bremena v življenju te niso zlomila, a bolezen iz tebe vso moč je izpila za tabo ostala je velika praznina, ki z našim spoštovanjem in mislijo do tebe - se bo polnila. ZAHVALA Tiho se je od nas poslovil sin, brat, vnuk, bratranec in prijatelj ŽIGA KRZIC (27. 8. 1997 -13. 5. 2018) Iskreno se zahvaljujemo osebju Pediatrične klinike in osebju Intenzivnega oddelka Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Mirno in tiho je odšla IVANKA SEDEJ 21. 4. 1929 - 22. 4. 2018 Zahvaljujemo se vsem prijateljem, sosedom, sorodnikom za pomoč in izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvala sosedi Zdenki, med. sestri Zori in patronažni sestri Maji. Iskrena hvala socialni in zdravniški službi, Domu upokojencev Vrhnika. Iskrena hvala Pogrebni službi Vrhovec in g. župniku Janezu Smrekarju za lep obred. Skrbnica Desa Radič z družino Sinja Gorica, april 2018 ZAHVALA V 96. letu nas je zapustil naš dragi ata, stari ata, pradedek in stric ANTON JESENOVEC Zahvaljujemo se vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala tudi osebju DSO Vrhnika, gospodu župniku za lep pogrebni obred z mašo, pevcem in Pogrebni službi Vrhovec. Vsi njegovi Vrhnika, februar 2018 Wasoasopis RAZVEDRILO 28. maj 2018* 9 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradna križanka S U D O K U PRIIMEK IN IME: TOČEN NASLOV: Navodila za igranje: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoč pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. i C 1 t D i i J 3 i 1 f J j 1 « 5 i- i J i » i G fl i 1 ? 1 a 3 r i J i J 1 S n t U J t J t a t S i E 1 J s T t t B t i ) a t f 1 ■ J 1 i 9 J 5 a 3 J 4 1 2 5 6 9 2 5 9 7 1 2 7 3 5 6 7 2 1 3 9 7 5 8 5 1 JUNIOR t 1 r ■ C 1 1 ) i 3! G a a ? L j T J L 1 3 i 1 H 3 t 1 v J s i t 6 5- 1 1 t 1 a 1 J i 1 a 9 t 1 z » ( f 9 t • 3 i J J D 1 ? 1 e i 1 b S ? p 4 T, ? 1 6 8 3 2 9 4 6 5 9 3 1 6 3 2 6 2 3 4 4 5 2 6 7 3 7 1 2 9 2 7 4 8 1 6 RESI ME Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom Zavoda Ivana Cankarja Vrhnike, se je glasilo: »Kava vam lahko polepša dan«. V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami. Praktične nagrade, ki jih podarja zavod so prejeli: Kristina Stanič iz Horjula, Zora Svetličič z Vrhnike in Sašo Brejc iz Logatca. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 12. junija na naslov Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«. Trije izžrebani bodo prejeli praktične nagrade, ki jih poklanja Zavod Ivana Cankarja z Vrhnike. TELEFON: -X Bomba Vnuk, ki je služil vojsko, pošlje babici paket v katerem je ročna bomba, zraven pa listek: »Babica, če potegneš za zanko, dobim dva dni dopusta.« Zadetek On: Draga, kaj bi storila, če bi zadel na loteriji? Ona: Vzela bi polovico denarja in se nemudoma odselila. On: Zadel sem štirico, evo ti 2 eura pa se nemudoma odpelji !!! Šesti Zakonski par je imel šest otrok. Mož je bil na to tako ponosen, da je ženo začel klicati Mati šestih, četudi je ona temu nasprotovala. Nekega večera sta bila na zabavi in je mož želel vprašati ženo, če bi sla domov, zato je na ves glas zavpil : »Ali greva domov, Mati šestih?«. Ona, vsa jezna, mu odgovori : »Kadarkoli želiš, Oče štirih!« Kuhanje Blondinka drži dojenčka nad velikim loncem vrele vode in za vsak slučaj še enkrat bere navodilo v knjigi o do- jenčkih: »Če otrok noče piti kravjega mleka, ga prekuhamo.« Plavalca Debeli Miro in suhi Marko se učita plavat. Marko hrabri Mirkota: »Brez skrbi, maščoba vedno plava na vodi.« Mirko odgovori: »Trska tudi.« Registrska Janez iz Nakla si je zelo želel imeti registrsko tablico s svojim imenom (KR - JANEZ). A ker se mu je zdelo škoda dati toliko denarja, se je raje oglasil na upravni enoti in spremenil ime iz Janez v A4-72C. Afrika Sine: Oči, a mogoče veš kje je Afrika? Oče: Ne vem, pojdi mami vprašat, ona je pospravljala. Delo Mujo in Haso se sprehajata po hangarjih na letališču in si ogledujeta ogromna potniška letala. Pa vpraša Mujo: »Le kako lahko ugrabijo tako veliko letalo?« Haso odgovori: »Bedak, saj ga ne ugrabijo na tleh, ampak v zraku ko je čisto majhen!« Vrhn'ške isk'ce Lublanca je včasih b'la tud' zlu dost močna pamoč kmetam pr' žagarij'. Je b'lo na n'e in prtokih pred druga Svetovna vojska skor štrdeset žag. Kva pa zdej. Nabene,k' bi žagala. Par padrtij še staji t'm na Hribskm patok, pa t'm u malm Mačivnku,k' bo glih zdej razpadla, namest, d'je bi mal abnovl in ahranil k't naša tehnaloška dediščna. Zdej sam še hribovci žagaje. Na štrom! (J. Sulc) Naščasopis Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote ča sopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: 01 7506 638, telefon tajništva: 01 7506 630. elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Celostna grafična podoba Našega časopisa: Studio OKUSI - Vrhnika, oblikovalec Jani Govekar. Grafična realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 13 640 izvodov. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Anja Sedej. Cena zahvale: 68,72 evra. ISSN: 2536-4073 N ascûsopis OGLAS 28. maj 2018» yo elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 DATA SHOCK PAKET PAKET VEC * HAMESCC 71 HA HEHC ZA OSTALE UPORA INI 13 € NA MBSBC 1Ü C HA MESEC TA OSTALE KLICI IH SPOROČILA unin uniFI 21 € NA MESEC 26 t PU MESECU OSTALE UPORABNIH F Pooblaščeni srod ajj icc Molek^St d.O.O., Wt^njôVrhniiij. Tel.: 070 26 44 44