OB SEDEMDESETLETNICI AKADEMIKA EMILIJANA CEVCA Že leta 1954, ko so začeli izhajati Loški razgledi, je med prvimi sodelavci s celovito razpravo o umetnostnem pomenu škofjelo škega okoliša nastopil umetnostni zgodovinar Emilijan Cevc. Vse do danes je ostal eden najzvestejših piscev v tem zborniku, saj sko rajda ni številke brez njegovega prispevka. Ob sedemdesetletnici, ki jo je praznoval v septembru 1990, se s priznanjem oziramo na njegovo delo. Znanstveni interes akademika Emilijana Cevca je izredno širok, saj zajema umetnostno snovanje na področju celotne Slovenije od začetkov do današnjih dni; to snovanje opa zuje v luči primerjav z umetnostjo sosednjih dežel in v ozki povezavi z drugimi strokami. V raziskovanju domače umetnosti nadaljuje pot, ki jo je začrtal njegov učitelj France Štele, s pretanjenim posluhom za stilne spre membe pa razvija subtilnejšo metodo znan stvenega spoznavanja. Njegova misel je dina mična, zato se ne zapira v strokovne dogma- tizme in je vedno sprejemljiva za nove varian te. Po objavah je njegovo delo tako obsežno, da mu v stroki zlepa ne najdemo primerjave. Predmet njegovega posebnega interesa je got ska plastika, kiparstvo med gotiko in baro kom ter umetnost 17. stoletja na Slovenskem. Z znanstvenim delom si je pridobil sloves doma in v tujini, kjer je leta 1984 prejel Herderjevo nagrado (glej: LR 31, 1984, str. 159). V razpravah, ki jih Emilijan Cevc objavlja v Loških razgledih in drugih lokalnih in stro kovnih glasilih, se predstavi kot dober pozna valec regionalnih umetnostnih vrednot in za konitosti. Nekatera geografska področja še prav posebej pritegujejo njegov pogled; poleg umetnostnih spomenikov ga prav na te vežejo tudi življenjske poti: na kamniško ga priklepa otroštvo, na novomeško dijaška leta, na loško pa lepi spomini na tamkajšnje meščane, med katerimi zavzema posebno mesto njegov pro fesor Ivan Molinaro, nečak priznanega stav- barskega mojstra Giovannija. Škofja Loka s širšo okolico je tako bogato posejana z umetnostnozgodovinskimi spome niki in prepojena z umetnostno tradicijo, da po Cevčevih besedah »morda med slovenskimi kulturnogeografskimi predeli ni ozemlja, ki bi bilo za umetnostnega zgodovinarja mikav- nejše in zgovornejše«. Že v prvi objavi o umetnosti na Loškem je opredelil značaj tega zaokroženega kulturnega prostora in pokazal na pomen, ki ga ima v širšem slovenskem prostoru. Pozneje je nadrobneje osvetlil us tvarjalni delež loškega ozemlja in njegovih umetnikov v preteklosti. Cevčeva obdelava te problematike ostaja kar vzorčni primer pred stavitve umetnostne mikroregije. Obdelal je tudi niz tem o posamičnih spomenikih, zlasti o gotski plastiki, o umetnikih in umetnostnih naročnikih ter zbirateljih; tako se po njegovi zaslugi v četrtem desetletju izhajanja loškega zbornika že izrisuje pred nami jasnejši umet- nostnozgodovinski profil loškega ozemlja. V sosledju razprav moremo zasledovati, kako Cevc nepretrgoma stopnjo za stopnjo poglablja spoznanje o umetnosti in se ne za ustavlja ob že doseženih rezultatih. Prav pri- čevalen je v tem pogledu primer razrešitve avtorja prezbiterija župnijske cerkve sv. Ja koba v Škofji Loki; od domnevnega Jerneja Junaverja je prek zasledovanja kiparskega deleža mojstra HR v njem identificiral tudi stavbarskega mojstra. Zaradi tega ni čudno, da se k nekaterim temam vedno znova in znova vrača. Posebno rad ima tiste spomeni ke, kjer sluti še neodkrite skrivnosti. Tako nas je s peresom večkrat popeljal na Križno goro, kjer je razreševal uganko stenskih slika rij, k Materi Božji v romarsko crngrobsko cerkev, kjer je razčiščeval zamotan stavbni razvoj in ikonografske probleme, ter k lo škemu sv. Jakobu, kjer je iskal ime stavbarja, vodil pa nas je tudi po poteh Andreja in Jerneja iz Loke, stavbarja Jurka itd. Posebej velja poudariti, da se je v Loških razgledih kljub znanstvenemu nivoju svojih objav s posluhom za lepoto slovenskega jezika 254 in s smislom za mikavno predstavitev obrav navane teme znal približati bralcu, še prav posebno pa takrat, kadar je spregovoril o etnološki problematiki. Z delom, ki ga je Emilijan Cevc posvetil Škof ji Loki, se je tudi sam za vedno vtkal v njen spomin. Ana Lavrič 255