glasilo občinske konference SZDL Ljubljana enter SKUPŠčINSKA PRILOGA št. 3/80 LjuMjana, 3. 7.1980 Gradivo za seje zborov skupščine občine Ljubljana Center 28. seja zbora združenega dela 29. seja zbora krajevnih skupnosti 27. seja družbenopolitičnega zbora Seje zborov bodo v torek, 23. 7.1980 ob 17. uri Na podlagi 44. člena poslovnika za delo skupščine občine Ljubljana Center SKLICUJEM 28. sejo zbora združenega dela skupičine Ljubljana Center, ki bo v sredo, 23. julija 1980 ob 17. uri vveliki sejni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisijeza verifikacijo pooblastil delegatov 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. Potrditevzapisnika 27. seje zborazdruženega dela 4. Obravnava osnutka dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 5. Obravnava osnutka odloka o zazidalnem načrtu za območje zazidalnega otoka CS - 5 »Prule« 6. Obravnavaosnutkaodlokaozazidalnem načrtu za območje zazidalnega otokaCO 1-20 »Žabjak« 7. Obravnava družbenega dogovora o izgradnji in financiranju nove stavbe Muzeja Ijudske revolucije Slovenije v Ljubljani 8. Obravnava predloga sklepa o sestavi občinskih komitejev 9. Obravnava predloga za uvedbo začasnega ukrepa družbenega varstva v ONPZ »Novoplesk« v Ljubljani 10. Obravnava predloga sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za izpolnitev obveznosti SR Slovenije v letu 1980 za plačilo prispevka kot kredit SR Črni gori 11. Volitve in imenovanja 12. Obravnava gradiva in določitev delegatov za sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane 13. Obravnava gradiva iz programa dela zborov skupščine SR Slovenije: a) osnutek zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti b) analiza uresničevanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-1980 c) osnutek dogovora o osnovah družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985 14. Vprašanja delegatov LJubljana, 3/7-1980 PREDSEDNIK ZZD: Marjan Likar, I. r. GRADIVO: - za točke dnevnega reda 3., 4., 5., 6., 8., 9., 10., 11. in 13/a je objavljeno v tej prilogi, - zatočke dnevnega reda 7. in 12. jeobjavljeno vdelegatskem gradivu za seje SML številka 28, - za točko 13/b dnevnega reda je objavljeno v Poročevalcu skupščine SRS, priloga VII, za 13/c pa v prilogi VIII Poročevalca skupščineSRS. Na podlagi 44. člena poslovnika za delo skupščine občine Ljubljana Center SKLICUJEM 29. sejo zbora krajevnih skupnosti skupičine občine Ljubljana Center, ki bo v sredo, 23. julija 1980 ob 17. uri v sejni sobi skupščine občine Ljubljana Center, Mačkova ulica 1, soba 5/I. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. Potrditev zapisnika 28. seje zbora krajevnih skupnosti 4. Obravnava osnutka dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 5. Obravnava osnutka odloka o zazidalnem načrtu za območje zazidalnega otoka CS-5 »Prule« 6. Obravnava osnutka odloka o zazidalnem načrtu za območje zazidalnega otoka CO 1-20 »Žabjak« 7. Obravnava družbenega dogovora o izgradnji in financiranju nove stavbe Muzeja Ijudske . revolucije Slovenije v Ljubljani 8. Obravnava predloga sklepa o sestavi občinskih komitejev 9. Obravnava predloga za uvedbo začasnega ukrepa družbenega varstva v ONPZ »Novoplesk« v Ljubljani 10. Obravnava predloga sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za izpolnitev obveznosti SR Slovenije v letu 1980 za plačilo prispevka kot kredit SR Črni gori 11. Volitve in imenovanja 12. Obravnava gradiva in določitev delegatov za sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljana 13. Obravnava gradiva iz programa dela zborov skupščine SR Slovenije: a. osnutekzakonaosvobodni menjavi delana področju kultumih dejavnosti b. analizauresničevanjadružbenegaplanaSRSIovenijezaobdobje 1976-1980 c. osnutek dogovora o osnovah družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985 14. Vprašanja delegatov LjuMjana, 3/7-198O PREDSEDNIK ZBORA KS: Niko Posačar, I. r. GRAOIVO: - zatočkednevnegareda3.,4.,5.,6.,8., 9., 10., 11. in 13/a jeobjavljeno vtej prilogi, - za točke dnevnega reda 7. in 12. je objavljeno v delegatskem gradivu za seje SML številka 28, - zatočko 13/bdnevnega redajeobjavljeno v Poročevalcu skupščine SRS, priloga VII, za 13/c pavprilogi VIII Poročevalca skupščineSRS. Na podlagi 44. člena poslovnika za delo skupščine občine Ljubljana Center Sklicujem 27. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v sredo, 23. julija 1980 ob 17. uri v banketni dvorani na Magistratu, Mestni trg 1, Ljubljana. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Potrditevzapisnika26. seje družbenopolitičnega zbora 2. Obravnava osnutka dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 3. Obravnava družbenega dogovora o izgradnji in financiranju nove stavbe Muzeja Ijudske revolucije Slovenije v Ljubljani . 4. Obravnavapredlogasklepaosestavi občinskih komitejev 5. Obravnava predloga za uvedbo začasnega ukrepa družbenega varstva v ONPZ »Novoplesk« v Ljubljani 6. Volitve in imenovanja 7. Obravnava gradiva in določitev delegatov za sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljana 8. Obravnava gradiva iz programa dela skupščine SR Sloveniie: a) osnutek zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti b) analiza uresničevanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-1980 c) osnutek dogovora o osnovah družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985 9. Vprašanja delegatov Ljubljana, 3/7-1980 PREDSEDNIK DPZ: Franci Završnik, l.r. GRADIVO: - za točke dnevnega reda 1, 2,4., 5, 6. in8/a jeobjavljeno vtej prilogi, - za točke dnevnega reda 3. in 7. je objavljeno v delegatskem gradivu za seje zborov SML številka 28, - za točko 8/b dnevnega reda je objavljeno v Poročevalcu skupščine SR Slovenije, priloga VII, za točko 8/c pa v prilogi VIII Poročevalca skupščine SRS. Zapisnik 27. se|e zbora združenega dela skupičine občine LjuW]ana Center, ki je bila v torek, dne 24. 6. 1980 ob 17. uri v veliki sejni dvorani na Maglstratu Sejo je vodil predsednik zbora Marjan Likar, zapi-snik pa sekretar zbora Vida Turčinov. Soglasno je bil sprejet in obravnavan naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil dele-gatov 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. Potrditev zapisnika 26. seje zbora 4. Obravnava poročila o izvajanju srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Center za ob-dobje 1976-1980 v letu 1979 z oceno izvajanja v I. trimesečju 1980 5. Obravnava informacije o organizacijah združe-nega dela, ki so v I. trimesečju 1980 poslovale z izgubo 6. Obravnava predloga odloka o spremembi in do-polnitvi odloka o nalogah, sestavi in načinu dela sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ljubljana Center 7. Obravnava poročil o delu in ugotovitvah a) Temeljnega sodišča Ljubljana b) Temeljnega javnega tožilstva Ljubljana c) Sodišča združenega dela Ljubljana d) Družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana e) Mestnega javnega pravobranilca Ljubljana f) Sodnika za prekrške Ljubljana g) Postaje milice Ljubljana Center 8. Obravnava predloga sklepa o sestavi komitejev občine Ljubljana Center 9. Obravnava predloga sklepa o imenovanju komi-sije za ugotavljanje izvora premoženja 10. Obravnava prdloga sklepa o uvedbi redne likvida-cije poslovne interesne skupnosti za ekonomsko, finančno in pravno konzultantstvo pri dolgoroč-nih aranžmajih s tujino 11. Volitve in imenovanja 12. Obravnava gradiva in določitev delegatov za 29. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane 13. Obravnava predloga za izdajo zakona o spre-membah in dopolnitvah zakona o poslovnih stav-bah in poslovnih prostorih 14. Vprašanja delegatov. AD1 IZVOLITEV KOMISIJE ZA VERIFIKACIJO POOBLASTIL DELEGATOV Brez razprave je bil soglasno sprejet SKLEP: V komisijo za verifikacijo pooblastil delega-tov se izvolijo: 1. Kromek Emil, 4. konf. delegacij . 2. Žitnik Anton, 29. konf. delegacij 3. Šlibar Jelka, 18. konf. delegacij AD 2 VERIFIKACIJA POOBLASTIL DELEGATOV Komisija za verifikacijo pooblastil delegatov je pred-lagala pooblastila delegatov in ugotovila, da je od skupnega števila 70 delegatskih mest v zboru, na seji prisotnih 40 delegatov. Zbor je verificiral pooblastila naslednjim delegatom: Štev. Priimek in ime konf. 1 Mirkovič Peter 4 Kromek Emil 6 Lunder Judita Ogrin Franc Hauptman Jože 7 Pirš Stanka 3 Okorn-KovačMarijs Antič Vojislav 11 Potočnik Vinko Ikič Drago Pavlin Jože 12 Pugelj Frančiška Lorenčič Jolanda 15 Artač-llgoAndreja 17 Dobrovoljc Milena 18 ŠribarJelka 20 Lenič Ivanka 21 Tauses-Širaj Marija 24 Strojan Vinko 25 Jelševar Jožica 28 Erjavec Valentin 29 Žitnik Anton 31 špoljarič Nikola 32 Božič Milan 33 Prša Stanislav Hajdarpašič Rasim Šter Ivanka 34 Zanoškar Ljubo 36 SemelbauerAlenka 37 Janež Sonja 38 Kostevc Frida 38 Simič Anica 42 NajdičVida Marolt Zdenka 43 Prus Anton 45 Rožanc Stojan 46 Preželj Branka 48 Silič Marin 49 Glavinovič Jure Obrt Bokal Marian POTRDITEV ZAPISNIKA 26. SEJE ZBORA Brez razprave je bil soglasno sprejet naslednji SKLEP: Potrdi se zapisnik 26. seje zbora. AD4 inAD5 OBRAVNAVA POROČILA O IZVAJANJU SREDNJE-ROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE UUB-UANA CENTER ZA OBDOBJE 1976-1980 V LETU 1979 Z OCENO IZVAJANJA V I. TRIMESEČJU 1980 in OBRAVNAVA INFORMACIJE O ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA, Kl SO V I. TRIMESEČJU 1980 POSLOVALE Z IZGUBO Uvodno obrazložitev je podal Zdenko Mali, predse-dnik IS, ki je zbor informiral, da bodo glavne aktivnosti izvršnega sveta za zagotovitev izvajanja planskih usmeritev in odpravo slabosti, ki so se pokazale v obravnavanem obdobju v prihodnje predvsem nasled-nje: - na področju planiranja, kjer bo čvrsto vztrajal na resolucijski usmeritvi in uresničevanju stabilizacijske politike; - na področju cen, kjer bo vztrajal na principih zvez-nega zakona in ne bo dovolil popuščanja; - na dohodkovnih odnosih med predelovalci in pro-izvajalci surovin; - na drugačnih odnosih trgovinskih in proizvodnih organizacij; - izvršni svet bo v okviru svojih aktivnosti usmerjal AD3 organizacije združenega dela v združevanju dela in sredstev povsod, kjer meni, da za to obstajajo upravi-čeni družbenoekonomski razlogi. Tako bo pospeševal samoupravno dogovarjanje na področju tekstila, ke-mije, avtobranže in trgovine vsmeri specializacije. Prav tako bo izvršni svet podpiral povezovalna prizadevanja v turizmu. Izvršni svet bo vztrajal na izvršitvi pričetega združevanja trgovine iz panoge agroživilstva; - na področju prestrukturiranja gospodarstva, kjer bo vztrajal na že sprejetih usmeritvah v naši občini. Tu bo dan poseben poudarek izpeljavi nekaterih usmeri-tev, ki ne zadevajo samo občine, temveč posegajo v širši prostor mesta, republike in federacije, - na področju nagrajevanja po rezultatih dela ne bo sprejemal uravnilovskih zahtev, predvsem pa nezahtev tistih OZD, katerih produktivnost je pod povprečjem; - na področju skupne porabe, kjer bo vztrajal, da se vsaka poraba lahko giblje le v okviru družbenega proiz-voda. Tu bo še posebej potreben aktiven selektiven pristop ob obravnavi administracije v odnosu na neka-tere druge dejavnosti kot so znanost, šolstvo itd. - na področju odnosov s tujino bo vztrajal na že sprejetih zakonskih načelih in še posebej na usmeri-tvah, sprejetih v naši občini na tem področju; - posebno pozornost bo še naprej posvečal organi-zacijam združenega dela, ki so na robu rentabilnosti oz. so poslovale z izgubo. Na tem področju se bo stanje zaostrovalo in bo treba upoštevati, da je reševanje teh vprašanj možno le z drugačno programsko usmeritvijo teh organizacij. - izvršni svet bo predlagal zborom občinske skup-ščine skladno z določili zakona o združenem delu ukrepe družbenega varstva za vse tiste organizacije združenega dela s področja gospodarstva, ki že dlje časa poslujejo na robu rentabilnosti oz. z izgubo in pri katerih bo IS ugotovil, da ni realnih izgledov, da bi same zmogle v doglednem času odpraviti posledice in vzroke slabega poslovanja; - posebno pozornost bo posvetil nadaljnji stanovanj-ski izgradnji v naši občini ter prenovi starega mestnega jedra; - posebno pozornost bo posvetil vprašanju drob-nega gospodarstva in njegove razvojne usmeritve; V razpravi sta sodelovala delegata 12. in 33. konfe-rence delegacij in Janko Pompe, član IS. : Soglasno sta bila sprejeta naslednja SKLEPA: 1. Sprejme se poročilo o izvajanju srednjeročnega druž^ benega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1976-1980 v letu 1979 z oceno izvajanja v I. trimesečju 1980 in informacijo o organizacijah združenega dela, ki so v I. trimesečju 1980 poslovale z izgubo, skupaj s stališči izvršnega sveta in komisije za družbenoeko-nomske odnose. 2. Zbor podpira akcijsko usmeritev izvršnega svetaza izvajanje planskih usmehtev in odpravo pomanjkljivo-' sti, ki so se pokazale v obravnavanem obdobju. AD6 OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOKA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI OOLOKA O NALOGAH, SESTAVI IN NAČINU DELA SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU OBČINE UUBUANA CENTER Uvodno obrazložitev je podala Zora Ude, podpredse- dnica IS. Brez razprave je bil soglasno sprejet naslednji SKLEP: Sprejme se odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o nalogah, sestavi in načinu dela sveta za pre- ventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ljubljana Center v predlaganem besedilu. AD7 OBRAVNAVA POROČIL O DELU IN UGOTOVITVAH a) Temeljnega sodišča Ljubljana b) femeljnega javnega tožilstva Ljubljana c) Sodišča združenega dela Ljubljana d) Družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljub-Ijana e) Mestnega javnega pravobranilca Ljubljana f) Sodnika za prekrške Ljubljana g) postaja milice Ljubljana Center Stališča izvršnega sveta je podala podpredsednica IS Zora Ude. V razpravi je sodeloval predstavnik sodnika za prekr-ške Ljubljana in delegat 48. konference delegacij. Soglasno sta bila sprejeta naslednja SKLEPA: 1. Sprejmejo se poročila o delu in ugotovi-tvah: Temeljnega sodišča Ljubljana, Temeljnega javnega to-žilstva Ljubljana, Sodišča združenega dela Ljubljana, Mestnega javnega pravobranilca Ljubljana, Sodnika za prekrške Ljubljana, Postaje milice Ljubljana Center, skupaj s stališči IS in odbora za družbenopolitični sistem družbenopolitičnega zbora. 2. Zbor sprejema pobudo za spremembo zakona o prekrških ... AD8 OBRAVNAVA PREDLOGA SKLEPA O SESTAVI KOMITEJEV OBČINE UUBUANA CENTER Uvodno obrazložitev je podalaZora Ude, podpredse-dnica IS. V razpravi je sodeloval delegat 33. konference delegacij. Soglasno je bil sprejet naslednji SKLEP: Sprejme se sklep o sestavi komitejev občine Ljubljana Center v predlaganem besedilu. AD9 OBRAVNAVA PREDLOGA SKLEPA O IMENOVANJU KOMISIJE ZA UGOTAVUANJE IZVORA PREMOŽENJA V razpravi je sodeloval delegat 1. konference delega-cij. Soglasno je bil sprejet naslednji SKLEP: Sprejme se sklep o imenovanju komisije skupščine občine Ljubljana Center za ugotavljanje izvora premoženja v predlaganem besedilu. . . AD10 OBRAVNAVA PREDLOGA SKLEPA O UVEDBI REDNE LIKVIDACIJE POSLOVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA EKONOMSKO, FINANČNO IN PRAVNO KONZULTANTSTVO PRI DOLGOROČNIH ARANŽMAJIH S TUJINO Uvodno obrazložitev je podala Zora Ude, podpredse-dnica IS. V razpravi je sodelovala delegatka 12. konference delegacij. Soglasno je bil sprejet naslednji SKLEP: Sprejme se sklep o uvedbi redne likvidacije poslovne interesne skupnosti za ekonomsko, finančno in pravno konzultantstvo pri dolgoročnih aranžmajih s tujino v predlaganem besedilu. AD11 VOLITVE IN IMENOVANJA Brez razprave sta bila soglasno sprejeta naslednja SKLEPA: 1. Funkcije člana sveta za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skupščine občine Ljubljana Center se razrešita: 1. Milan Gaspari in 2. Slavko Korbar 2. Za člana sveta za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skupščine občine Ljubliana Center se imenujeta: 1. Vid Štempihar in 2, Albin Vengust AD12 OBRAVNAVA GRADIVA IN OOLOČITEV DELEGATOV 2A 29. SEJO ZBORA OBČIN SKUPŠČINE MESTA UUBUANE A Obravnava gradiva k 3. točki: Osnove za uskta-jevanje dogovora o temeljih družbenega plana mesta Ljubljane 1981-1985 Pripombe IS je podal Janko Pompe, član IS. Pismene pripombe so posredovale: 12., 29., 36. in 38. konferenca delegacij. Brez razprave sta bila soglasno sprejeta SKLEPA: T. Zbor sprejema pripombe KS k osnovam za usklajevanje dogovora o temeljihdružbenega plana mesta Ljubljane 1981-1985. 2. Pripombe IS in pismene pripombe se posredujejo skupščini mesta Ljubljane. k 4. točki: Usklajevanje bilanc zaposlovanja za leto 1980 v Ijubljanskih občinah Izvršni svet h gradivu ni imel pripomb. Razprave ni bilo. Soglasno je bil sprejet SKLEP: Zbor nima pripomb k usklajevanju bilanc zaposlovanja za leto 1980 v Ijubljanskih občinah k 9. točki: Predlog odloka o najvišji najemnini za poslovne stavbe in poslovne prostore na območju Ijub-Ijanskih občin V razpravi sta sodelovala delegata 12. in 43. konfe-rence delegacij. Stališča IS je podala Zora Ude, podpredsednica IS. Soglasno je bil sprejet naslednji SKLEP: Zbor predlaga amandma k 2. členu odloka, ki se glasi. »Pravne pisarne se prenesejo iz IV v t skupino.« B Ooločitev delegatov ' ' "- Brez razprave so bili soglasno sprejeti SKLEPI: 1. Na 29. sejo zbora občin SML delegirajo: --3 delegate zbor krajevnih skupnosti - 2 delegata zbor združenega dela in - 1 delegata družbenopolitični zbor. 2. Zbor združenega dela delegira na 29. sejo zbora občin SML naslednje delegate: 1. Prus Anton, 43. konf. delegacij 2. Pugelj Frančiška, 12. konf. delegacij 3. Delegirana delegata imata pooblastilo tudi za ude-ležbo na seji zbora občin skupščine mesta Ljubljane, v kolikor bo seja sklicana dne 17. 7. 1980. AD13 OBRAVNAVA PREDLOGA ZA IZDAJO ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POSLOVNIH STAVBAH IN POSLOVNIH PROSTORIH Stališče IS je podal Janez Čadež, namestnik načel-nika. Pismeno pripombo je posredovala 22. konf. delega-cij. Brez razprave je bil sprejet naslednji SKLEP: Pripombe IS in pismene pripombe se posre-dujejo skupščini SR Slovenije. AD14 VPRAŠANJA DELEGATOV Delegatskih vprašanj ni bilo. Seja je bila zaključena ob 18.15 uri. Sekretar ZZD Vida Turčinov, l.r. Predsednik ZZO Marjan Likar, I. r. Zapisnik 28. seje zbora krajevnih skupnosti, ki je bila dne 24/6-1980 ob 17. uri v sejni sobi SO Lj. Center, Mačkova ulica 1. Sejo je vodil predsednik zbora KS Niko Pogačar, zapisnik pa sekretar zbora Marjan Kavčnik. Predsednik zbora je predlagal, da se dnevni red 28. seje razširi z novo točko, ki bi jo obravnavali kot 11. točko dnevnega reda, in sicer. VOLITVE INIMENOVA-NJA. Pismeni predlog so delegati dobili pred sejo. Dosedanje točke 11., 12. in 13. se obravnavajo kot 12., 13. in 14. točka dnevnega reda. Delegati so sprejeli in obravnavali naslednji DNEVNI RED. 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delega-tov 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. Potrditev zapisnika 27. seje zbora 4. Obravnava poročila o izvajanju srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Center za ob-dobje 1976-1980 z oceno izvajanja v I. trimesečju 1980 5. Obravnava informacije o organizacijah združe-nega dela, ki so v I. trimesečju 1980 poslovale z izgubo 6. Obravnava predloga odloka o spremembi in dopol-nitvi odloka o nalogah, sestavi in načinu delasveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ljubljana Center 7. Obravnava poročil o delu in ugotovitvah: - Temeljnega sodišča Ljubljana - Temeljnega javnega tožilstva Ljubljana - Sodišča združenega dela Ljubljana - Družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana - Mestnega javnega pravobranilca Ljubljana - Sodnika za prekrške Ljubljana - Postaje milice Ljubljana Center 8. Obravnava predloga sklepa o sestavi komitejev občine Lj. Center 9. Obravnava predloga sklepa o imenovanju komisije za ugotavljanje izvora premoženja 10. Obravnava predloga sklepa o uvedbi redne likvida-cije Poslovne interesne skupnosti za ekonomsko, finančno in pravno konzultanstvo pri dolgoročnih aranžmajih s tujino 11. Volitve in imenovanja 12. Obravnava gradiva in določitev delegatov za 29. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljana 13. Obravnava gradiva iz programa dela skupščine SR Slovenije: a) predloga za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o poslovnih stavbah in poslov-nih prostorih, b) osnutek zakona o pogojih in postopku za usta-novitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin in območjih posebnih družbenopolitičnih skupnosti 14. Vprašanja delegatov AD1 IZVOLITEV KOMISIJE ZA VERIFIKACIJO POOBLASTIL DELEGATOV Brez razprave je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP: V komisijo za verifikacijo delegatov so bili izvoljeni: Francka Strmole-Hlastec, delegatka KS Kolodvor, Uroš Istenič, delegat KS Gradišče in Katarina Petrič, dele-gatka KS Stari Vodmat. AD2 VERIFIKACMA POOBLASTIL DELEGATOV Komisija za verifikacijo pooblastil delegatov je verifi-cirala pooblastila naslednjim delegatom: . .- ¦ KS AJDOVŠČINA. 1. Tone Kerč 2. Janez Škerjanc 3. Mirko Kmet 4. Bojan Polak 5. Miha Prihoda KS KOLODVOR: 1. Tine Logar 2. Mičo Jeremič 3. Marija Benčič 4. Francka Strmole-Hlastec KS PRULE: 1. Franc Peterca 2. Viktor Korošec 3. Miroslav Škofljanec KS STARI VODMAT: 1. Edmund Škerbec 2. Milica Škvarča 3. Bojan Kos 4. Katarina Petrič 5. Mirko Jotanovič KS GRADIŠČE: 1. Janez Božič 2. Edo Brajnik 3. Maja Vahtar 4. Vid Štempihar 5. Uroš Istenič KS POUANE: 1. Hilda Herzog 2. Boris Šajina 3. Mirko Žargi 4. Uroš Djurič KS STARA UUBUANA: 1. Jurij Kobe 2. Damjan Mlakar KSTABOR: 1. Miro Naglič 2. Vida Smrekar 3. Jože dr. Kobe 4. Janez Koželj Opravičeno odsotni so bili: - Vida Šuštar, delegatka KS Prule, - Branko Horjak, delegat KS Poljane in - Franc Hribernik, delegat KS Tabor. Odsotnosti niso opravičili: Romana Primožič, delegatka KS Prule, Jelka Ladiha, delegatka KS Stara Ljubljana, Vinko Zabukovec, delegat KS Stara Ljubljana, Ivan Strmole, delegat KS Stara Ljubljana. AD3 POTRDITEV ZAPISNIKA 27. SEJE ZBORA Brez razprave je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP: Potrdi se zapisnik 27. seje zbora krajevnih skupnosti. AD4 AD5 OBRAVNAVA POROČILA O IZVAJANJU SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA CENTER ZA OBDOBJE 1976-1980 V LETU 1979 Z OCENO IZVAJANJA V I. trimesečju 1980 OBRAVNAVA INFORMACIJE O ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA, Kl SO V I. TRIMESEČJU 1980 PdSLOVALE Z IZGUBO Uvodno obrazložitev je podal Vekoslav Potočnik, podpredsednik IS, ki je zbor informiral, da bodo glavne aktivnosti izvršnega sveta za zagotovitev izvajanja planskih usmeritev in odpravo slabosti, ki so se poka-zale v obravnavanem obdobju v prihodnje predvsem naslednje: - na področju planiranja, kjer bo čvrsto vztrajal na resolucijski usmeritvi in uresničevanju stabilizacijske politike; —' na področju cen, kjer bo vztrajal na principih zvez-nega zakona in ne bo dovolil popuščanja; - na dohodkovnih odnosih med predelovalci in proiz-vajalci surovin; - na drugačnih odnosih trgovinskih in proizvodnih organizacij; - izvršni svet bo v okviru svojih aktivnosti usmerjal organizacije združenega dela v združevanju dela in sredstev povsod, kjer meni, da za to obstajajo upravi-čeno družbenoekonomski razlogi. Tako bopospeševal samoupravno dogovarjanje na področju tekstila, ke-mije, avtobranže in trgovine v smeri specializacije. Prav tako bo izvršni svet podpiral povezovalna prizadevanja v turizmu. Izvršni svet bo vztrajal na izvršitvi pričetega združevanja trgovine iz panoge agroživilstva; - na področju prestrukturiranja gospodarstva, kjer bo vztrajal na že sprejetih usmeritvah v naši občini. Tu bo dan poseben poudarek izpeljavi nekaterih usmeritev, ki ne zadevajo samo občine, temveč posegajo v širši prostor mesta, republike in federacije; - na področju nagrajevanja po rezultatih dela ne bo sprejemal uravnilovskih zahtev, predvsem pa nezahtev tistih OZD, katerih produktivnost je pod povprečjem; - na področju skupne porabe, kjer bo vztrajal, da se vsaka poraba lahko giblje le v okviru družbenega proiz-voda. Tu bo še posebej potreben aktiven selektiven pristop ob obravnavi administracije v odnosu na neka-tere druge dejavnosti kot so znanost, šolstvo itd. - na področju odnosov s tujino bo vztrajal na že spre-jetih zakonskih načelih in še posebej na usmeritvah sprejetih v naši občini na tem področju; - posebno pozornost bo še naprej posvečal organiza-cijam združenega dela, ki so na robu rentabilnosti oz. so poslovale z izgubo. Na tem področju se bo stanje zaostrovalo in bo treba upoštevati, daje reševanjeteh vprašanj možno le z drugačno programsko usmeritvijo teh organizacij. - izvršni svet bo predlagal zborom občinske skup-ščine in skladno z določili zakona o združenem delu ukrepe družbenega varstva za vse tiste organizacije združenega dela s področja gospodarstva, ki že dlje časa poslujejo na robu rentabilnosti oz. z izgubo in pri katerih bo IS ugotovil, da ni realnih izgledov, da bi same zmogle v doglednem času odpraviti posledice in vzroke slabega poslovanja; - posebno pozornost bo posvetil nadaljnji stano-vanjski izgradnji v naši občini ter prenovi starega mest-nega jedra; - posebno pozornost bo posvetil vprašanju drob-nega gospodarstva in njegove razvojne usmeritve; Razpravljali so: - Janez Škerjanc, delegat KS Ajdovščina, - Jože Kobe, delegat KS Tabor, _: '- ¦ - Miro Naglič, delegat KS Tabor, :. • v - Uroš Istenič, delegat KS Gradišče, - Edmund Škerbec, delegat KS Stari Vodmat, - Vid Štempihar, delegat KS Gradišče. Po končani razpravi je zbor z enim vzdržanim glasom sprejel naslednje SKLEPE: 1. Sprejme se poročilo o izvajariju srednje-ročnega družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1976-1980 v letu 1979 z oceno izvajanja v I. trimesečju 1980 in informacijo o organizacijah združe-nega dela, ki so v I. trimesečju 1980 poslovale z izgubo, skupaj s stališči izvršnega sveta in komisije za družbe-noekonomske odnose. 2. Zbor podpira akcijsko usmeritev izvršnega sveta za izvajanje planskih usmeritev in odpravo pomanjklji-vosti, ki so se pokazale v obravnavanem obdobju. 3. Delegatom zbora naj se posreduje v informacijo: - informacijo o gibanju splošne porabe v letu 1980 in - stabilizacijski program, ki ga je sprejel IS. AD6 OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOKA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O NALOGAH, SESTAVI IN NAČINU DELA SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU OBČINE UUBUANA CENTER Uvodno obrazložitev je podal Stane Curk, član IS. Razpravljal je Miro Naglič, delegat KS Tabor. Po razpravi je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP: Sprejme se odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o nalogah, sestavi in načinu dela sveta za pre-ventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ljubljana Center. AD7 OBRAVNAVA POROČIL O DELU IN . UGOTOVITVAH: - TEMEUNEGA SODIŠČA Ljubljana - TEMEUNEGA JAVNEGA TOŽILSTVA Ljubljana - SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA Ljubljana - DRUŽBENEGA PRAVQBRANILCA SAMOUPRAV-UANJA Ljubljana - MESTNEGA JAVNEGA PRAVOBRANILCA Ljub-Ijana - SODNIKA ZA PREKRŠKE Ljubljana - POSTAJA MILICE Ljubljana Center Delegati so pred sejo dobili pismena stališča izvrš- nega sveta in predlog stališč odbora za družbenopoli-tični sistem družbenopolitičnega zbora. Uvodne obrazložitve k posameznim poročilom so podali: - Brane Likar, pomočnik komandirja Postaje milice Ljubljana Center, - Gabrijela Jelen, predstavnica Družbenega pravo-branilca samoupravljanja Ljubljana in - Tatjana Bohinc, predstavnica Sodnikaza prekrške Ljubljana. RAZPRAVLJALI SO: - Uroš Istenič, delegat KS Gradišče, - Stane Curk, član IS, - Francka Strmole-Hlastec, delegatka KS Kolodvor, - Janez Koželj, delegat KS Tabor, - Miro Naglič, delegat KS Tabor, - Jurij Kobe, delegat KS Stara Ljubljana, - Niko Pogačar, predsednik zbora. Po razpravi je zbor soglasno sprejel naslednja SKLEPA: 1. Sprejmejo se poročila o delu in ugotovi-tvah: Temeljnega sodišča Ljubljana, Temeljnega jav-nega tožilstva Ljubljana, Sodišča združenega dela Ljubljana, Družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana, Sodnika za prekrške Ljubljana, Postaje mi-lice Ljubljana Center skupaj s stališči izvršnega sveta in odbora za družbenopolitični sistem družbenopolitič-nega zbora. 2. Zbor je sprejel tudi naslednje pripombe, predtoge k stališčem IS: K 3. točki: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljub-Ijana Center naj v bodoče posveča več pozornosti in bolj budno spremlja problematiko nasilnih vselitev. K 4. točki: Za nemoteno delo je nujno potrebno, da se prostor-ski problemi rešijo čim hitreje, tcfje v letošnjem letu. K 6. točki: V novih KS naj čimhitreje zaživijo poravnalni sveti. K 7. točki: Pri organiziranju pravne pomoči naj se vključi tudi odvetniška zbornica. K 8. točki: Vsi organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj morajo delovati maksimalno preventivno. Opozoriti je potrebno pravosodne organe, da v svo-jem konkretnem delu upoštevajo stališča, ki so bila oblikovana na posameznih posvetih SZDL v zvezi s kratkoročnim in srednjeročnim programom o reorga-nizaciji pravosodja. AD8 OBRAVNAVA PREDLOGA SKLEPA O SESTAVI KOMITEJEV OBČINE UUBUANA CENTER Uvodno obrazložitev je podal Stane Curk, član IS. Razpravljali so: - Janez Koželj, delegat KS Tabor, - Jurij Kobe, delegat KS Stara Ljubljana, - Vid Štempihar, delegat KS Gradišče in - Niko Pogačar, presednik zbora. Po razpravi je zbor z večino glasov sprejel naslednji SKLEP: 1. Sprejme se sklep o sestavi komitejev ob-čine Ljubljana Center z naslednjimt dopolnitvami: a) V Komite za družbene dejavnosti delegira enega člana tudi SIS za kulturo. b) V Komite za urbanizem, komunalo in gradbene za-deve delegira člana tudi Društvo arhitektov Ljubljana. AD 9 OBRAVNAVA PREDLOGA SKLEPA O IMENOVANJU KOMISIJE ZA UGOTAVUANJE IZVORA PREMOŽENJA Uvodno obrazložitev je podal Stane Curk, član IS. , Razpravljal je Uroš Istenič, delegat KS Gradišče. Po razpravi je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP: Sprejme se sklep o imenovanju komisije skupščine občine Lj. Centerza ugotavljanje izvora pre-moženja v predlaganem besedilu. AD10 OBRAVNAVA PREDLOGA SKLEPA O UVEDBI REDNE LIKVIDACIJE POSLOVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA EKONOMSKO, FINANČNO in PRAVNO KONZULTANTSTVO PRI DOLGOROČNIH ARANŽMAJIH S TUJINO Uvodno obrazložitev je podal Vekoslav Potočnik, podpredsednik IS. Razpravljal je Miro Naglič, delegat KS Tabor. Po razpravi je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP: Sprejme se sklep o uvedbi redne likvidacije poslovne interesne skupnosti za ekonomsko, finančno in pravno konzultantstvo pri dolgoročnih aranžmajih s tujino v predlaganem besedilu. AD11 VOLITVE IN IMENOVANJA Brez razprave je zbor soglasno sprejel naslednja SKLEPA: 1. Funkcije člana sveta za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skupščine občine Ljubljana Center se razrešita: - Milan Gaspari in - Slavko Korbar. 2. Za člana sveta za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skupščine občine Ljubljana Center se imenujeta: - Vid Štempihar in - Albin Vengust. AD12 OBRAVNAVA GRADIVA IN DOLOČITEV DELEGATOV ZA 29. SEJO ZBORA OBČIN SML a) OBRAVNAVA GRADIVA Razpravljali so: - Vekoslav Potočnik, podpredsednik IS, - Uroš Istenič, delegat KS Gradišče, - Miro Naglič, delegat KS Tabor, . - Janez Koželj, delegat KS Tabor, - Jože Kobe, delegat KS Tabor, - Jurij Kobe, delegat KS Stara Ljubljana, - Boris Šajina, delegat KS Poljane, - Franc Peterca, delegat KS Prule in - Vid Štempihar, delegat KS Gradišče. Zbor je obravnaval celotno gradivo za 29. sejo zbora občin SML in sprejel naslednje pripombe, predloge in stališča. K 3. točki: OSNOVE ZA USKLAJEVANJE DOGOVORA O TEMEUIH DRUŽBENEGA PLANA MESTA UUBUANA 1981-1985 Zbor krajevnih skupnosti je sprejel pripombe IS skupščine občine Ljubljana Center k osnovam za us- klajevanje dogovora o temeljih družbenega plana me-sta Ljubljana za leto 1981-1985. Zbor krajevnih skupnosti je sprejel še naslednje: Delegati so mnenja, da so osnove za usklajevanje do-govora o temeljih družbenega plana mesta Ljubljana za obdobje 1981-1985 bolj informacija kot dokument, saj obsegajo seznam vsega kar bi v Ljubljani morali ali pa celo samo želeli imeti, jasno pa je že sedaj, da to ne bo možno realizirati v tem obdobju. Delegati so v razpravi tudi poudarili, da je vprašljivo ali je o tako pripravljenem gradivu, ki nima možnosti realizaciie, sploh potrebno razDravljati. K5. točki: GIBANJE CEN IN IZVAJANJE POLITIKE CEN V PRVIH ŠTIRIH MESECIH LETA 1980 Delegati ugotavljajo, da dosedanje prizadevanje na področju cen ni uspešno. V gradivu je omenjeno, da začne v juliju veljati nov zakon o družbeni kontroli cen. Priprave na izvajanje nove censke zakonodaje pa v Ljubljani še niso stekle. Oelegati prosijo za pojasnilo izvršni svet SML, zakaj reševanju tega izredno pomembnega področja ne po-sveča ustrezne pozornosti? K 7. točki: OSNUTEK ODLOKA O JAVNEM MESTNEM POTNIŠKEM PROMETU V UUBUANI K 3. členu: - . ^ . Delegati zbora krajevnih skupnosti sprašujejo, kaj pomeni, da je »vozilo prirejeno za mestni javni potniški promet« in v katerem aktu je to normativno urejeno? K 12. členu: V 12. členu mora biti določena maksimalna višina stopnic oz. »platoja« avtobusa. K 22. členu: V 22. členu je potrebno bolj podrobno specificirati za kakšno prtljago se plača voznina, kajti samo določilo, da je potrebno plačati voznino za prtljago večjo od velikosti 50 x 40 x 30 je neprimerno. K 28. členu: Delegati sprašujejo, kako in na kakšen način OZD Mestni potniški promet plačuje denarno kazen od 5000 , do 30.000 din, ker je znano, da ni vedno zagotovljen udoben prevoz potnikov itd., kar jedoločeno v4. členu tega osnutka odloka. Delegati zbora predlagajo tudi, da bi bil v prometnih konicah organiziran brezplačen prevoz. - K 9. točki dnevnega reda: PREDLOG ODLOKA O NAJVIŠJI NAJEMNINI ZA ROSLOVNE STAVBE IN POSLOVNE PROSTORE NA OBMOČJU LJUBLJANSKIH OBČIN Zbor je sprejel naslednji AMANDMA k 2. členu: »PRAVNE PISARNE SE PRENESEJO IZ IV. v I. SKUPINO«. K ostalim točkam dnevnega reda delegati niso imeli pripomb. Po končani razpravi za 29. sejo zbora občin SML je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP: Vsa stališča, predlogi in pripombe k 3., 5., 7. in 9. točki dnevnega reda 29. seje zbora občin SML, se posredujejo na seji zbora občin. B) DOLOČITEV DELEGATOV Zbor je brez razprave soglasno sprejel naslednja SKLEPA: 1. Na 29. sejo zbora občin SML delegirajo: - 3 delegate zbor krajevnih skupnost - 2 delegata zbor združenega dela, - 1 delegata družbenopolitični zbor. 2. Zbor krajevnih skupnosti deleaira naslednje delegate: 1. Franc Peterca, delegat KS Prule, 2. Mirko Žargi, delegat KS Poljane, 3. Jože dr. Kobe, delegat KS Tabor. AD13 OBRAVNAVA GRADIVA IZ PROGRAMA DELA SKUP-ŠČINE SR SLOVENIJE: a) PREDLOGA ZA IZDAJO ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POSLOVNIH STAVBAH IN POSLOVNIH PROSTORIH b) OSNUTEK ZAKONA O POGOJIH rN POSTOPKU ZA USTANOVITEV, ZDRUŽITEV OZ. SPREMEMBO OB-MOČJA OBČINE TER OBMOČJIH OBČIN IN OBMOČ-JIH POSEBNIH DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI Razpravljala sta Martin Zorec, član IS in Miro Na- glič, delegat KS Tabor. Po razpravi je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP:'Pripombe iz razprave se posredujejo skup- ščini SR Slovenije. AD14 VPRAŠANJA DELEGATOV Hilda Herzog, delegatka KS Poljane: Ker je na Cesti slovenskih kmečkih uporov (Cesta na grad) odstranjen prometni znak prepovedi vožnje z motornimi kolesi, delegati zbora postavljajo vpraša-nje ponovne postavitve tega znaka in omejitve hitro-sti na 40 km/h, ter da se prepove »ekshibicijske« vožnje z motornimi kolesi. Miro Naglič, delegat KS Tabor: Vprašanje lastninskih odnosov na ograjenem grad-bišču javnega zaklonišča na Vidovdanski ulici niti po dveh letih ni rešeno, čeprav so v ta namen priprav-Ijeni ustrezni načrti in zagotovljena potrebna fi-nančna sredstva za začetek gradnje. Delegacija KS Tabor postavlja vprašanje izvršnemu svetu, kaj ovira pristojne upravne organe občinske skupščine, da še ni izdano lokacijsko dovoljenje in kdaj bo ta problem rešen? Seja je bila zaključena ob 19.30 uri. SEKRETAR ZBORA KS: PREDSEDNIK ZBORA KS: Marjan Kavčnik, I. r. Niko Pogačar, I. r. Zapisnik 26. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Center, ki je bila dne 24. 6.1980 ob 17. uri v banketni dvorani na Magistratu, Mestni trg 1. Sejo je vodil Franci Završnik, predsednik zbora, zapi-snika pa Janez Grad, sekretar zbora. PRISOTNI: 1. Destovnik Karel 2. Dovgan Ljuba 3. Draksler Miha 4. Drofenik Franček 5. Furlan-Lipovec Marjeta 6. Gaspari Milan 7. Gradišar Milena 8. Jugovič Ljubica 9. Kavčič Anica 10. Kozjak Franci 11. Mirkovič Milena 12. Mlinar Andrej 13. Obštetar Zmaga 14. Rozman Jaka 15. Rupena-Osolnik Mara 16. Samardžija Miroslav 17. Sikirič Edo 18. Stopajnik Marjeta 19. Studen Slobodan 20. Šager Jože 21. Šenk Vladimir 22. Troha Josip 23. Valentinčič Vesna 24. Završnik Franc 25. Makovec Igor ODSOTNOST SO OPRAVIČILI: 1. Bertoncelj Marjan 2. Korbar Slavko 3. Kraigher-Šenk Dragana 4. Kogovšek Katja 5. Samec Tatjana 6. Sušnik Ivan 7 Sušnik Viljem ODSOTNOSTI NISO OPRAVIČILI: 1. Nered Jože 2. Žavbi Rudi Sprejet in obravnavan je bil naslednji dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 25. seje zbora 2. Obravnava poročila o izvajanju srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Center za ob-dobje 1976-1980 v letu 1979 z oceno izvajanja v I. trimesečju 1980 3. Obravnava informacije o organizacijah združe-nega dela, ki so v I. trimesečju 1980 poslovale z izgubo 4. Obravnava predloga odloka o spremembi in dopol-nitvi odloka o nalogah, sestavi in načinu dela sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ljubljana Center 5. Obravnava poročil o delu in ugotovitvah: Temelj-nega sodišča Ljubljana, Temeljnega javnegatožil-stva Ljubljana, Sodišča združenega dela Ljubljana, Družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljub-Ijana, Mestnega javnega pravobranilca Ljubljana, Sodnika za prekrške Ljubljana, Postaje milice Ljubljana Center 6. Obravnava predloga sklepa o sestavi komitejev občine Ljubijana Center 7. Obravnava predloga sklepa o imenovanju komisije za ugotavljanje izvora premoženja 8. Volitve in imenovanja 9. Obravnava gradiva in določitev delegatov za 29. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane 10. Obravnava osnutka zakona o pogojih in postopku za ustanovitev, združitev oz. spremembo območja občine ter o območjih občin in območjih posebnih družbenopolitičnih skupnosti 11. Vprašanja delegatov. AD1 POTRDITEV ZAPISNIKA 25. SEJE ZBORA Soglasno je bil sprejet naslednji SKLEP: Potrdi se zapisnik 25. seje zbora. AD2 inAD3 OBRAVNAVA POROČILA O JZVAJANJU SREDNJEROČNEGA ORUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA CENTER ZA OBDOBJE 1976-1980 V LETU 1979 Z OCENO IZVAJANJA V I. TRIMESEČJU 1980 in OBRAVNAVA INFORMACIJE O ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA, Kl SO V I. TRIMESEČJU 1980 POSLOVALE Z IZGUBO Uvodno obrazložitev je podal Zdenko Mali, predse-dnik IS, ki je zbor informiral, da bodo glavne aktivnosti izvršnega sveta za zagotovitev izvajanja planskih usmeritev in odpravo slabosti, ki so se pokazale v obravnavnem obdobju v prihodnje predvsem nasled-nje: - na področju planiranja, kjer bo čvrsto vztrajal na resolucijski usmeritvi in uresničevanju stabilizacijske politike; - na področju cen, kjer bo vztrajal na principih zvez-nega zakona in ne bo dovolil popuščanja; - na dohodkovnih odnosih med predelovalci in pro-izvajalci surovin; - na drugačnih odnosih trgovinskih in proizvodnih organizacij; - izvršni svet bo v okviru svojih aktivnosti usmerjal organizacije združenega dela v združevanju dela in sredstev povsod, kjer meni, da za to obstajajo upravi-čeno družbenoekonomski razlogi. Tako bo pospeševal samoupravno dogovarjanje na področju tekstila, ke-mije, avtobranže in trgovine v smeri specializacije. Prav tako bo izvršni svet podpiral povezovalnaprizadevanja v turizmu. Izvršni svet bo vztrajal na izvršitvi pričetega združevanja trgovine iz panoge agroživilstva; - na področju prestrukturiranja gospodarstva, kjer bo vztrajal na že sprejetih usmeritvah v naši občini. Tu bo dan poseben poudarek izpeljavi nekaterih usmeri-tev, ki ne zadevajo samo občine, temveč posegajo v širši prostor mesta, republike in federacije; - na področju nagrajevanja po rezultatih dela ne bo sprejemal uravnilovskih zahtev, predvsem pa nezahtev tistih OZD, katerih produktivnost je pod povprečjem; - na področju skupne porabe, kjer bo vztrajal, dase vsaka poraba lahko giblje le v okviru družbenega proiz-voda. Tu bo še posebej potreben aktiven selektiven pristop ob obravnavi administracije v odnosu na neka-tere druge dejavnosti kot so znanost, šolstvo itd. - na področju odnosov s tujino bo vztrajal na že sprejetih zakonskih načelih in še posebej na usmeri-tvah sprejetih v naši občini na tem področju; - posebno pozornost bo še naprej posvečal organi-zacijam združenega dela, ki so na robu rentabilnosti oz. so poslovale z izgubo. Na tem področju se bo stanje zaostrovalo in bo treba upoštevati, daje reševanjeteh vprašanj možno le z drugačno programsko usmeritvijo teh organizacij. - Izvršni svet bo predlagal zborom občinske skup-ščine skladno z določili zakona o združenem delu ukrepe družbenega varstva za vse tiste organizacije združenega dela s področja gospodarstva, ki že dlje časa poslujejo na robu rentabilnosti oz. z izgubo in pri katerih bo IS ugotovil, da ni realnih izgledov, da bi same zmogle v doglednem času odpraviti posledice in vzroke slabega poslovanja; - posebno pozornost bo posvetil nadaljnji stano-vanjski izgradnji v naši občini ter prenovi starega mest-nega jedra; - posebno pozornost bo posvetil vprašanju drob-nega gospodarstva in njegove razvojne usmeritve; V razpravi so sodelovali: Milena Mirkovič, Zdene Mali, Mara Rupena Osolnik, Edo Sikirič in Franček Drofenik. Soglasnc sta bila sprejeta naslednja SKLEPA: 1. Sprejeme se poročilo o izvajanju srednje- ročnega družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1976-1980 v letu 1979 z oceno izvajanja v I. triijiesečju 1980 in informacijo o organizacijah združe- nega deia, ki so v I. trimesečju 1980 poslovale z izgubo, skupaj s stališči izvršenga sveta in komisije za družbe- noekonomske odnose. 2. Zbor podpira akcijsko usmeritev izvršnega sveta za izvajanje planskih usmeritev in odpravo pomanjkljivo- sti, ki so se pokazale v obravnavanem obdobju. AD 4 OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOKA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O NALOGAH, SESTAVI IN NAČINU DELA SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU OBČINE UUBUANA CENTER Uvodno obrazložitev je podal Dušan Djukanovič, član IS. Zbor je brez razprave soglasno sprejel naslednji SKLEP: Sprejme se odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o nalogah, sestavi in načinu dela sveta za pre- ventivo in vzgojo v cestnem prometu občineLjubljana Center v predlaganem besedilu. AD5 OBRAVNAVA POROČIL O DELU IN UGOTOVITVAH: a) TEMEUNEGA SODIŠČA LJUBLJANA b) TEMEUNEGA JAVNEGA TOŽILSTVA UUBUANA C) SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA UUBUANA d) DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SAMOUPRAV-UANJA UUBUANA e) MESTNEGA JAVNEGA PRAVOBRANILCA UUB-LJANA f) SODNIKA ZA PREKRŠKE UUBUANA g) POSTAJE MILICE LJUBLJANA CENTER Pri obravnavi poročil so na seji prisostvovali nasled- nji predstavniki: Marija Domjan, Temeljno sodišče Ljubljana Božo Janhuba, Temeljno javno tožilstvo Ljubljana Jože Baloh, Sodišče združenega dela Bogdan Šturm, družbeni pravobranilec samouprav- Ijanja Ljubljana Sonja Rus, mestni javni pravobranilec Ljubljana Maruša Tavčar, sodnik za prekrške Ljubljana Drago Kupnik, Postaja milice Ljubljana Center. V razpravi so sodelovali: Milan Gaspari, Mara Ru- pena-Osolnik, Dušan Djukanovič, Vladimir Šenk, Božo Janhuba, Drago Kupnik, Zbor je soglasno sprejet naslednje SKLEPE: 1. Sprejmejo se poročila o delu in ugotovi-tvah Temeljnega sodišča Ljubljana, Temeljnega jav-nega tožilstva Ljubljana, Sodišča združenega dela Ljubljana, Družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana, Mestnega javnpga pravobranilca Ljubljana, Sodnika za prekrške Ljubljana, Postaje milice Ljub-Ijana Center. 2. Zbor sprejema stališča k poročilom o delu in ugotovitvah odbora za družbenopolitični sistem pri družbenopolitičnem zboru. 3. Zbor sprejema stališča izvršnega sveta SO Ljub-Ijana Center k poročilom o delu pravosodnih organov in Postaje milice Ljubljana Center. 4. Zbor priporoča izvršnemu svetu in upravnim orga-nom občine Ljubljana Center, da proučijo postopek določanja namembnosti poslovnih prostorov, tersprej-mejo ustrezne ukrepe pri določanju obratovalnega časa, zlasti ob dela prostih dnevih, ter da poostri nad-zor nad opravljanjem predmeta poslovanja v skladu z izdanimi dovoljenji. AD6 OBRAVNAVA PREDLOGA SKLEPA O SESTAVI KOMITEJEV OBČINE UUBUANA CENTER Uvodno obrazložitev je podal Dušan DjukanoviČ, član IS. V razpravi je sodeloval Karel Destovnik. Zbor je soglasno sprejel naslednji SKLEP: Zbor predlaga, da se v delo komiteja družbe-nih dejavnosti vključi član samoupravne interesne skupnosti za kulturo. AD 7 OBRAVNAVA PREDLOGA SKLEPA O IMENOVANJU KOMISIJE ZA UGOTAVUANJE IZVORA PREMOŽENJA Uvodno obrazložitev je podal Dušan Djukanovič, član IS. Brez razprave je bil soglasno sprejet naslednji SKLEP: Sprejme se sklep o imenovanju komisije skupščine občine Ljubljana Center za ugotavljanje izvora premoženja v predlaganem besedilu. AD8 VOLITVE IN IMENOVANJA Zbor je soglasno sprejel naslednja SKLEPA: 1. Funkcije člana sveta za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skupščine občine Ljubljana Center se razrešita: 1. Milan Gaspari in 2. Slavko Korbar. 2. Za člana sveta za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skupščine občine Ljubljana Center se imenujeta: 1. Vid Štempihar in 2. Albin Vengust. AD9 OBRAVNAVA GRADIVA IN DOLOČITEV DELEGATOV ZA 29. SEJO ZBORA OBČIN SKUPŠČINE MESTA UUBUANE A) Obravnava gradiva k 3 točki: Osnove za usklajevanje dogovora o teme-Ijih družbenega plana mesta Ljubljane 1981-1985 V razpravi je sodelovat Karel Destovnik. Zbor je soglasno sprejel naslednja SKLEPA: 1. Zbor sprejema pripombe izvršnega sveta k osnovam za usklajevanje dogovora o temeljih druž-benega plana mesta Ljubljane 1981-1985 in predlaga izvršnemu svetu SML, da pri pripravi osnutka dogovora upošteva vse pripombe, ki so bile podane v dosedanjih razpravah. 2. Pripombe izvršnega sveta se posredujejo skup-ščini mesta Ljubljane. k 9. točki: Predlog odloka o najvišji najemnini za poslovne stavbe in poslovne prostore naobmočju Ijub-Ijanskih občin V razpravi je sodeloval Milan Gaspari. Zbor je soglasno sprejel naslednji SKLEP: Zbor sprejema predlog, da se pravne pisarne \z IV. skupine prenesejo v I. skupino, ter da IS SO Ljubljana Center pripravi amandma k 2. členu odlokao najvišji najemnini za poslovne stavbe in poslovne pro-store na območju Ijubljanskih občin. B) Določitev delegatov Zbor je soglasno sprejel naslednje SKLEPE: 1. Na 29. sejo zbora občin SML delegirajo: - 3 delegate zbor krajevnih skupnosti - 2 delegata zbor združenega deia - 1 delegata družbenopolitični zbor 2. Družbenopolitični zbor deleaira na 29. sejo zbora občin SML Furlan-Lipovec Marjeto. 3. Delegat ima pooblastilo tudi za udeležbo na seji zbora občin skupščine mesta Ljubljane, v kolikor bo seja sklicana dne 17. 7. 1980. AD10 OBRAVNAVA OSNUTKA ZAKONA O POGOJIH IN POSTOPKU ZA USTANOVITEV, ZDRUŽ1TEV OZ. SPREMEMBO OBMOČJA OBČINE TER O OBMOČJIH OBČIN IN OBMOČJIH POSEBNIH DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI V razpravi sta sodelovala Vesna Valentinčič in Dušan Djukanovič. Zbor je sprejel naslednji SKLEP: Pripombe iz razprave se posredujejo skup-ščini SR Slovenije. AD11 VPRAŠANJA DELEGATOV Delegatskih vprašanj ni bilo. Seja je bila zaključena ob 18.30. Sekretar DPZ Janez Grad, I. r. Predsednik OPZ Franci Završnik, I. r. Skupščina občine Ljubljana Center je na 27. seji zbora združenega dela, 28. seji zbora krajevnih skup-nosti in 26. seji družbenopolitičnega zbora dne 24/6-1980 ob obravnavi poročil o delu in ugotovitvah: - Temeljnega sodišča Ljubljana, - Temeljnega javnega tožilstva Ljubljana, - Sodišča združenega dela Ljubljana, - Družbenega pravobranilca samoupravliania Ljub- Ijana, - Mestnega javnega pravobranilca Ljubljana, - Sodnika za prekrške Ljubljana in - Postaje milice Ljubljana Center sprejela naslednfa Stališče in sklepe I. Na predlog odbora za družbenopolitičnl sistem družbenopolitičnega zbora: 1. Občinska skupščina podpira prizadevanja delav-cev v organih po večji učinkovitosti dela in sprotnem odpravfjanju težav. Pri tem daje priznanje delavcem PM Ljubljana Center, ki so kljub težjim pogojem dela in kadrovskim težavam vestno in z veliko zavzetostjo opravljali svoje delo in ugotavfja napredek v delu Sodi-šča združenega dela Ljubljana pri katerem se uveljavlja tako podružbljanje sojenja predvsem z uspešnim de-lom nepoklicnih sodnikov. Občinska skupščina pa pri tem opozarja na dejstvo, da se v Temeljnem sodišču Ljubljana ne izboljšuje učinkovitost dela in da se povečujejo zaostanki in daje pobudo, da se v sodelovanju pristojnih organov mesta \n občin z območja Temeljnega sodišča Ljubljana ter v sodelovanju in s pomočno Republiškega sekretariata za pravosodje, upravo in proračun, Višjega sodišča v Ljubljani ter Vrhovnega sodišča SR Slovenije brez od-lašanja sprejme program ukrepov, ki naj zagotovi večjo učinkovitost dela in hitrejše reševanje sporov pred-vsem z boljšo organizacijo dela, z izkoriščanjem orga-nizacijskih možnosti, ki jih nudi zakonski koncept te-meljnega sodišča ter z izboljšanjem materialnih in ka-drovskih pogojev dela. Občinska skupščina ugotavlja, da je ugotovtjeno stanje deloma posledica zastojev pri, uresničevanju reforme pravosodnega sistema, zlasti pri ustanavljanju in uveljavljanju samoupravnih sodišč; zato je treba glede tega okrepiti dejavnost vseh druž-benopolitičnih dejavnikov. 2. Iz poročil in obvestil izhaja nujna potreba, da se okrepi dejavnost organov skupščine, družbenopolitič-nih organizacij ter samoupravnih organizacij in skup-nosti zlasti pri preprečevanju mladoletniške delink-vence, glede doslednega ukrepanja pri nasilnih vseli-tvah ter pri odpravljanju njihovih vzrokov ter pri pre-prečevanju alkoholizma in narkomanije. 3. Občinska skupščina podpira predloge posamez-nih orgaiiov, da se prouče ovire za doslednejše in učinkovitejše varstvo ustavnosti in zakonitosti in pred-laga izvršnemu svetu, da jih v svojem delu upošteva, da temeljne delegacije organizacij združenega dela in de-lovnih skupnosti predlagajo samoupravnim organom, da podrobneje, glede na razmere v posameznih orga-nizacijah in skupnostih, prouče predloge in opozorila družbenega pravobranilca samoupravljanja, navedene v njegovem poročilu. 4. Izvršni svet SO Lj. Center naj analizira potrebe po pravni pomoči v naši občini ter ugotovi, na kakšen način naj se ta v skladu z novim zakonom o pravni pomoči organizira, da se delovnim Ijudem in občanom v naši občini in v mestu Ljubljani zagotovi ustrezna pomoč pri uveljavljanju njihovih pravic in zakonitih interesov. II. Na predlog izvršnega sveta občinske skupščine: 1. Pravosodni organi in organi pregona morajo v prihodnjem še v večji meri posvetiti pozornost hitrej- šemu reševanju zadev in nalog s svojega delovnega področja, ker le hitro reševanje zadev in nalog vpliva na utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale. 2. Občinska skupščina ugotavlja, da je potrebno od-praviti nepravilnosti pri vročanju pisemskih osebnih pošiljk. Organi naj zato pripravijo ustrezne podatke o nepravilnostih pri vročanju, da bo izvršni svet lahko posredoval pri podjetju za PTT promet Ljubljana ozi-roma predlagal določene ukrepe za izboljšanje stanja. na tem področju. 3. Občinska skupščina ugotavlja, da so nasilne vseti-tve v občini Ljubljana Center postale družbeni pro-blem. Problematiko nasilnih vselitev je možno reševati samo s skupnimi prizadevanji organov milice, občin-skih upravnih organov, tožilstva, sodišča in drugih. Vsak od teh organov mora v okviru svojih pristojnosti ukreniti vse, da se prepreči nasilna vselitev, ki je v teku, nasilno vseljeni storilec pa v upravnem ali sodnem postopku čimhitreje in obenem primerno strogo kaz-nuje in s tem preprečuje kazniva dejanja. 4. Občinska skupščina ugotavlja, da je potrebno na-vedenim organom zagotoviti ustrezne prostorske, druge materialne in kadrovske pogoje za normalno opravljanje njihove funkcije. Zato naj izvršni svet v bodoče še tesneje sodeluje z organi drugih občin za zagotovitev teh pogojev zlasti pri zagotavljanju potreb-nih sredstev. 5. Občinska skupščina podpira predlog mestnega javnega pravobranilca Ljubljana za spremembo pred-pisov (zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči, zakon o javnem pravobranilstvu in ustreznih odlokov) ter pobudo Temeljnega sodišča Ljubljana za spremembo zakona o dedovanju glede poenostavitve zapuščinskega postopka. 6. Čimprej je potrebno ustanoviti ustrezna samou-pravna sodišča pri samoupravnih interesnih skupno-stih družbenih dejavnosti, arbitraže in poravnafne svete v večjih organizacijah združenega dela in ustrezno usposobiti poravnalnesvetev krajevnih skup-nostih. Izvršni svet v okviru svojih pooblastil in pristoj-nosti sodeluje pri njihovem ustanavljanju in usposab-Ijanju. 7. Izvršni svet naj se skupaj s Temeljnim sodiščem Ljubljana aktivno vključi v organiziranje pravne po-moči v občini Ljubljana Center. 8. Občinska skupščina meni, da je Postaja milice Ljubljana Center v preteklem letu, kljub nepopolni ka-drovski zasedbi, uspešno opravila svoje naloge še po-sebej na področju preventivnega delovanja. Izvršni svet naj si prizadeva, da se kadrovska zasedba Postaje milice Ljubljana Center čimpreje izboljša. Dogovor o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981 - 1985 OSNUTEK Na podlagi 38. čiena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije, na podlagi 84. člena Statuta občine Ljubljana Center ter na podlagi Smernic za pripravljanje družbenega plana občine Ljubljana center za obdobje 1981-1985 sprejemajo udeleženci naslednji DOGOVOR O TEMEUIH DRUŽBENEGA PLANA OBČINE UUBUANA CENTER ZA OBDOBJE 1981-1985 I. TEMEUNI RAZVOJNI CIUI IN KRITERIJI 1. člen S tem dogovorom udeleženci dogovora opredelju-jejo skupne cilje in naloge razvoja o naslednjem sred-njeročnem obdobju 1981-1985. 2.člen Udeleženci dogovora se opredeljujejoza usmeritevv dejavnosti, ki imajo primerjalne prednosti za razvoj. Pri izboru investicij bodo upoštevali naslednje gospodar-ske, socialne, prostorske in obrambne pogoje: - nadpoprečni dohodek na zaposlenega v primer-javi s panogo dejavnosti; - izvozno aktivna proizvodnja; - prizvodnja za gospodarno nadomeščanje uvoza; - racionalno in produktivno zaposlovanje; - razvijanje humanih oblik bivanja in dela (investi-cije, ki zaposlujejo visok delež delavcev, ki prebiva na lokacijah v bližini lokacije investicije), -r surovinska, energetska in transportna nezahtev-nost; - varovanje interesov splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite. 3. čten Udeleženci dogovora soglašajo, da imajo pri izpol-njevanju pogojev iz drugega člena prednost poslovni programi v naslednjih dejavnostih: trgovini in drobnem gospodarstvu, gostinstvu in turizmu, elektronski.elek-trooptični in optični industriji, papirnopredelovalni in grafični industriji, inženiringih, prometu in zvezah. Pri načrtovanju naložb s področja dejavnosti poseb-nega družbenega pomena, zlasti agroživilstva ter v okviru tega preskrbe s kmetijskimi izdelki in energe-tike, bodo udeleženci upoštevali širši družbeni interes ter poseben pomen teh dejavnosti. 4. člen Udeleženci dogovora bodo izvajali politiko zaposlo-vanja na naslednjih osnovah: - dodatno bodo lahko zaposlovale OZD, ki so priori-tetne za izvedbo planskih nalog - dodatno bodo zaposlovale tudi OZD, ki v skladu z izvozno orientacijo gospodarstva ustvarijo višji odsto-tek celotnega prihodka z izvozom blaga in storitev in tiste, ki z novo zaposlenimi delavci povečajo izvoz; - OZD, ki niso podpisale oziroma ne uresničujejo samoupravnega sporazuma o pogojih zaposlovanja ter minimalnih standardih, ne morejo na novo zaposlovati;, - OZD in delovne skupnosti bodo zaustavile preti-rano rast zaposlovanja na področiu režijskih in admini- strativnih del; - OZD bodo pri prestrukturiranju v razvojnih progra-mih upoštevale možnosti za usposabljanje in pridobi-vanje kadrov ter izdelale programe za prekvalifikacijo in dokvalifikacijo; - občinske m mestna skupnost za zaposlovanje bodo zagotovile letne bilance zaposlovanja, s katerimi bodo usklajevale zaposlovanje z razpoložliivimi ka-.; drovskimi vin. II. TEMEUI RAZVOJA V PROSTORU 5. člen Udeleženci dogovora se zavezujejo, da bodo na po-dročju prostorskega planiranja in gospodarjenja s pro-storom v občini zagotovili dosledno uveljavitev načela, da se vsi procesi v prostoru odvijajo na osnovi samou-pravno sprejetih odločitev v TOZD, KS, SIS, občinah ir» mestu. Pri usmerjanju razvoja urbanizacije terprostor-ske preobrazbe bodo zagotovili enovit in skladen ra-zvoj mesta ter izenačevanje življenjskih pogojev. Udeleženci dogovora bodo inicirali sistemsko reše-vanje nekaterih prostorskih zasnov na ravni mesta. Predvsem pri urejanju prometa in prometnih komuni-kacij, pri preusmerjanju posameznih gospodarskih in infrastrukturnih dejavnosti iz mestnega središča ter pri prenovi namenskoali gradbenofizičnozastarelih mest-nih predelov. Udeleženci dogovora se obvezujejo zaizvajanje poli-tike varstva okolja ter za otiranjanje in varstvo kulturnih spomenikov v občini. 6. člen Udeleženci dogovora se zavezujejo, da bodo zago-tavljali bolj uravnovešeno razporeditev prebivalstva v prostoru Ijubljanskih občin in občin medobčinskega sodelovanja. 7. člen Izvršni svet občine, stanovanjska in komunalna skupnost občine, bodo v sodelovanju z izvršnimi sveti in SIS drugih Ijubljanskih občin in mesta in skupaj z območno vodno skupnostjo Ljubljanica-Sava, ob-močno SIS za PTT promet Ljubljana, SIS za gradnjo cest Ljubljana zagotovili izvajanje postopne prenove starega mestnega središča. Prenova bo usmerjena predvsem na gradbeno dotra-jane večstanovanjske hiše, ki so pretežno v družbenem upravljanju, in na predele, ki so komunalno slabo opremljeni in prometno slabo dostopni in neurejeni. 8. člen Udeleženci dogovora so obvezujejo, da bodo poli-tiko varstva okolja upoštevali pri razvoju in prenovi občinskega prostora in da bodo: - ohranili obstoječe naravne površine Rožnika, Grajskega hriba in Golovca; - ohranili obstoječe urbane zelene površine in jih intenzivirali z dodatnimi ureditvami in zasaditvami; - ozeleneli peš poti, atrije in druge zanemarjene površine; - območje Ljubljanice in Grubarjevega kanafa bodo vključili v intenzivno urejene površine; - zmanjšali ali odpravili vplive onesnaževalcev oko-lia ali jih odstranili (individualna kurišča, nečista proiz- vodnja). 9. člen Udeleženci dogovora se obvezujejo, da bodo ohra-njali in vzdrževali kulturne spomenike in izvajali pre-novo spomeniško varovanih objektov in naprav. Obstoječi mestni prostor bodo oblikovali in dopol-njevali tako, da bo ohranil zgodovinske kakor tudi sodobne značilnosti mestnega okolja. Izdelafi bodo register spomeniško varstvenih objek-tov v občini. III TEMEUI RAZVOJA DEJAVNOSTI S PODROČJA MATERIALNE PROIZVODNJE Trgovina 10. člen Organizacije združenega dela s področja trgovine se bodo dolgoročno, dohodkovno in poslovno povezo-vale s proizvodnjo z namenom, da aktivno sodelujejo: - pri raziskavi trga, - pri proizvodnji blaga, - pri povečanju blagovnih rezerv, - pri skupnih naložbah za zagotovitev navedenih nalog. 11. člen OZD zunanjetrgovinskega poslovanja se bodo v ok-viru GZS in SISEOT samoupravno povezovale za orga-niziran in enotnejši nastop na zunanjem trgu in bodo: - intenzivirale raziskavo trga, - načrtovale skupno nastopanje na tujih trgih, - zmanjševale stroške poslovanja, - povečevale devizni prihodek, - opredelile prednostne naložbe v proizvodnjo za povečanje izvoza, - združevale delo in sredstva s proizvodnimi OZD na osnovi skupnega deviznega prihodka, oziroma do-hodka. Nosilci teh nalog so: Agrotehnika Gruda, Autocomerce, Intertrade, Iskra Commerce, Jugotekstil-impex, Metalka, Polikem -TOZD Kemija-impex, Slovenija les, SET. 12. člen Temeljne organizacije trgovine na debelo bodo: - uveljavljale dohodkovno povezovanje s proizvo-dnimi OZD - specializirale in združevale po panožnem načelu - intenzivneje izrabljale poslovne prostore - opredelile sovlaganja s proizvodnimi OZD po prio-ritetnem redu investicij. .• .". Nosilci teh nalog so: Polikem TOZD Chemo, Autocommerce, Elektrona-bava, SET, Mercator Sadje Zelenjava, IRIS, Agrote-hnika Gruda, Tekstil Liubljana. 13. člen Na osnovi usklajenega programa specializacijetrgo-vin na drobno, dogovorjenega prednostnega reda ob-novitvenih predelov, določenega načina in postopkov revitalizacije lokalov bodo organizacije združenega dela trgovine na drobno postopoma v skladu z razpo-ložljivimi sredstvi uvajale specializacijo drobnopro-dajne mreže na naslednjih območjih: Čopova ulica, Mestni trg, Stari trg, Tromostovje z VVolfovo ulico in Trubarjevo ulico ter nabrežja Ljubljanice od Čevljar- skega do Zmajskega mostu. Nosilci teh nalog so: SO2D Moda, ABC Pomurka, Nama, MK, CZ, Dom, Tekstil, Veletekstil, Emona Centromerkur, Sloveniia- šport, IUV-TOZD Maloprodaja. Udelezenci dogovora se zavezujejo, da bodo v kra-jevnih skupnostih Prule, Stari Vodmat, Poljane in Nove Poljane zgradili manjkajoče prodajalne za preskrbo občanov z osnovnimi živilskimi in drugimi proizvodi. Nosilci teh nalog so: Nama, ABC Pomurka, Mercator-Rožnik TOZD Golo- vec, Emona Merkur TOZD Maloprodaia. 14. člen OZD trgovinske in storitvene dejavnosti bodo v ok-viru komiteja za trgovino, preskrbo in storitveno obrt uskladile obratovalni čas s potrebami potrošnikov. 15. člen Investitorji, vključeni v gradnjo Ploščadi Borisa Kraigherja, bodo zagotovili dograditev I. in II. etape ploščadi, namenjene specializirani trgovini, gostinskim prostorom, poslovnim prostorom, peš potem in parkir- nim prostorom. Investitorji: Metalka, Tkanma, MK, ABC Pomurka -DO Manufaktura, LB-GB, Gostinsko podjetje Ljubljana, Emona Hoteii TOZD Slon, Tranšped. Industrija 16. člen Prostorske in ekološke omejitve postavljajo kritenje razvoja industrije v občini. V naslednjih letih bomo pospeševali razvoj industrije, katere proizvodnja bo ustrezala naslednjim pogojem: - proizvodnja, ki ne potrebuje velikih površin in re-zervatov za razvoj (proizvodnja, ki lahko razvija tehno-logijo v več etaž), ki zaposluje predvsem priučene ozi-roma nekvalificirane delavce in pospešuje spremembo kvalifikacijske strukture v korist višjih kvalifikacij: - proizvodnja, ki je brez emisij (dim, hrup, smrad); - proizvodnja, ki ne zahteva večjega blagovnega in osebnega zunanjega transporta; - proizvodnja, ki ne potrebuje večjih količin vode in energije; - proizvodnja z veliko tehnološko in ekonomsko učinkovitostjo na zaposlenega in na enoto površin; - proizvodnja, ki izkorišča lokacijske prednosti z obstoječimi dejavnostmi (Univerza, trgovina, poslovni in finančni center). Ob nameravani izselitvi ekološko nesprejemljivih obratov je potrebno pravočasno pripraviti programe nadomestne proizvodnje dejavnosti. Nosilec tega programa je: SOZD ISKRA - DO Industrija za telekomunikacijo, elektroniko in elektromehaniko. 17. člen 17. člen Organizacije, ki se ukvarjajo z industrijskim inženi-ringom (Iskra - TOZD Biro za industrijski inženiring, Iskra Avtomatika - TOZD Trženje, Iskra Avtomatika -TOZD Projektiranje in gradnja sistemov) bodo z boljšo organizacijo in koordinacijo dela med velikim številom aktivnosti in izvajalcev v kompleksni ponudbi spodbu-jale trajno sodelovanje izvajalcev in uporabnikov in tako pospeševale rast industrijske proizvodnje v bolj zahtevne in devizno uravnotežene programe, ki omo-gočajo večjo stopnjo povezanosti v širšem družbenem okolju. V ta namen bodo s samoupravnimi sporazumi uredile dolgoročno poslovno tehnično sodelovanje: - med vsemi izvajalci v kopletni ponudbi in uporab-niki; - med izvajalci OZD iz različnih dejavnosti gospo-darstva in razvojno-raziskovalnimi organizacijami. Gostinstvo in turizem 18. člen Gostinstvo in turizem " 18. člen ' ' Organizacije združenega dela gostinstva bodo: - razvijale dohodkovno in medsebojno poslovno so-delovanje, - razvijale dohodkovno in poslovno sodelovanje s turističnimi, prometnimi in drugimi OZD vključenimi v celovito turistično ponudbo, - poslovno in dohodkovno povezovale s proizvo-dnimi OZD za zagotovitev materialne osnove turistične ponudbe, - izboljšale kakovost gostinskih storitev; - sodelovale v organizaciji sodobnejše družbene prehrane; - s širjenjem gostinske dejavnosti sodelovale tudi v prenovi Stare Ljubljane; - združevale sredstva za prednostno dogovorjene investicije. Nosilci teh nalog so: Gostinsko podjetje Ljubljana, Emona Hoteli, Hotel Turist, Hotel Lev, TTG. 19. člen OZD turističnega posredovanja se zavezujejo, da bodo nadaljevale proces združevanja z namenom: - specializacije dela, - enotnejšega nastopa na turističnem trgu, - večjega medsebojnega dohodkovnega in poslov-nega sodelovanja v turistični ponudbi, - dviga strokovnosti turističnih storitev. Nadalje se zavezujejo, da bodo skrbele za večji dotok tujih gostov v Ljubljano ter povečale obseg kongre-snega in poslovnega turizma, sodelovale pri organiza-ciji turističnih prireditev (prireditve na Ljubljanici, Kmečka ohcet, Ljubljanske poletne igre itd.) in stro-kovnih posvetov v okviru kongresnih dejavnosti. Nosilci teh nalog so: Kompas, Emona Globtour. Gradbeništvo 20. člen Organizacije združenega dela za izvajanje gradbe-nega inženiringa se bodo vključile v vse faze gradbe-ništva, kar bo omogočilo OZD gradbeništvo (projek-tiva, operativa, montaža) enoten in učinkovit nastop na domačem in zunanjem trgu. 21. člen Pri svojem delu bodo gradbene organizacije: - zagotavljale pravočasno in celovito izvajanje pro-jektivnih storitev; - nadaljevale z modernizacijo proizvodnih procesov in uvajanjem novih tehnologij; - nadaljevale dohodkovno povezovanje z industrijo gradbenega materiala, zlasti z industrijo cementa; - pospeševale raziskovalno delo, ki bo prispevalo k racionalizaciji in bolj ekonomični gradnji; - skrajšale bodo rok izgradnje stanovanjskih objek-tov; - pospeševale bodo uvajanje industrijskih gradbe-nih elementov, novih materialov in elementov, zlasti pri izvajanju zaključnih del; - nadaljevale bodo z integracijskimi procesi na po-dročju projektive, operative, instalacije, zaključnih del in industrije gradbenega materiala. Nosilci teh nalog so: Slovenija ceste - Tehnika, Gradis - TOZD Gradbena enota, LIZ, Splošno projektivno podjetje Ljubljana. IV TEMEUIRAZVOJA GOSPODARSKIH OEJAVNOSTI POSEBNEGA POMENA Energetika 22. člen Udeleženci dogovora, ki so zadolženi v okviru celot-nega območja Ljubljane za preskrbo z energijo, bodo izdelali dolgoročno energetsko bilanco Ljubljane. Udeleženci se bodo pri porabi energije preusmerjali na domače eneraetske vire. Vodno gospodarstvo 23. člen Skupščina občine se bo skupaj z drugimi Ijubljan-skimi občinskimi skupščinami in SML, Območno vo-dno skupnostjo Ljubljanica-Sava ter z Zvezo komunal-nih skupnosti na območju Ijubljanskih občin zavze-mala za zaščito vodnih virov in zagotovitev potrebnih količin pitne in tehnološke vode ter za zaščito pred škodljivim delovanjem vode. Preskrba z živili 24. člen Za dobro oskrbo z živili bo potrebno: - pospeševati samoupravno organiziranost pre-skrbe v okviru SIS za preskrbo Ljubljane, - sodelovati pri skupnih naporih Ijubljanskih občin za čimboljšo izrabo kmetijskih zmogljivosti in poveča-nje tržnih viškov namenjenih za preskrbo Ljubljane; - z nadaljnjim vključevanjem velikih proizvajalcev še zlasti iz vse Slovenije in Jugoslavije, izboljševati izbor in oskrbljenost trga; - sodelovati pri oblikovanju in hranjenju skupnih mestnih, posebnih blagovnih rezerv tergradnji potreb-nih skladiščnih zmogljivosti; - združevati sredstva v Skfad za intervencije v kme-tijstvu in pri porabi hrane; - sofinansirati tiste programe podpisnic družbe-nega dogovora o organizirani proizvodnji in preskrbi Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridelki, ki bodo na-menjeni boljši preskrbi občanov; - združevati finančna sredstva za izvajanje enot-nega programa pospeševanja kmetijstva na celotnem območju Ijubljanskih občin inzaoblikovanje in vzdrže-vanje blagovnih rezerv. Nosilci tega programa so: Agrotehnika Gruda, Emona Merkur-TOZD Malopro-daja, Mercator - TOZD TMI, Emona - DO Blagovni center, DO Žito Ljubljana, KIT - DO Ljubljanske mle-karne. 25. člen Preskrbovalni organizaciji Mercator TOZD TMI in Mercator TOZD Sadje - zelenjava bosta poglobili do-hodkovne povezave z agroživilskimi TOZD iz Slovenije in iz drugih repubfik in si s tem zagotovili dovolj živine, sadja in vrtnin in drugih živilskih proizvodov. Mercator TOZD Tovarna mesnih izdelkov bo rekon-struirala proizvodne obrate, TOZD Sadje - zelenjava pa bo posebno pozornost posvetila izboljšanju priprave blaga in drobno prodajne mreže. Drobno gospodarstvo 26. člen Na območju občine bodo udeleženci dogovora po-speševaii razvoj tistih deficitarnih storitvenih dejavno-sti, ki ne zahtevajo velikih površin za poslovne pro-store, ki niso hrupne in ki ne onesnažujejo okolja: - steklarstvo, - instalaterstvo za vodovod, plinske napeljave, cen-tralno kuriavo in klimatske naprave, - elektroinstalaterstvo, - mehanika koles, - finomehanika - elektromehanika za gospodiniske aparate, - radio in TV mehanika, - dimnikarstvo, —¦ šiviljstvo, - vulkanizacija, - optika, - pralnica in likalnica; Razvoj ostalih, za potrebe prebivalstva občine tudi potrebnih dejavnosti (tesarstvo, krovstvo, soboslikar-stvo in pleskarstvo, pečarstvo in oblaganje s plošči-cami, kamnoseštvo, stavbno kleparstvo in ključavni-čaFStvo, avtoservisne dejavnosti, mizarstvo, žaganje drv, tapetništvo in dekoraterstvo), bo IS občine usklaje-val v sodelovanju z IS ostalih Ijubljanskih občin; IS občine bo v sodelovanju z IS ostalih Ijubljanskih občin oblikoval skupen pristop k usmerjanju kadrov (zlasti zdomcev) v drobno gospodarstvo, k ustreznemu reševanju prostorske problematike, problematike cen, kreditiranja in obdavčitve ter kooperacije s proizvo-dnimi O2D; Samoupravna stanovanjska skupnost bo pri izvaja-nju programa revitalizacije starega mestnega jedra in v načrtih za nove stanovanjske soseske, prednostno upoštevala potrebe po poslovnih prostorih za defici-tarne dejavnosti drobnega gospodarstva. Stavbno-zemljiško gospodarstvo 27. člen Na osnovi sprejete urbanistične dokumentacije bo skupnost za urejanje stavbnih zemljišč občine v ob-dobju 1981-1985: - načrtno pripravljala in opremljala stavbna zemljišča za obdobje 1981-1985 ter pridobivala stavbna zemlji-šča za obdobje 1986-1990; - usmerjala promet s stavbnimi zemljišči v skladu s planiranimi potrebami; - oblikovala sistem zajemanja in razporejanja mestne rente. Skupnost za urejanje stavbnih zemljišč bo zagotoviia ureditev naslednjih obstoječih in novih površin za sta-novanjsko graditev: CO-1/8 Igriška ulica, CO-1/17 Moša Pijade, CO-1/21 Plinarna, CO-1/22 Njegoševa, Masarykova, CO-1/23 Komenskega ulica, CS-2 Rog, CS-6 Nove Poljane. 28. člen Občinska SIS za urejanje stavbnih zemljišč bo v srednjeročnih planih razvoja podrobneje določila prio-riteto, dinamiko, roke in ostale obveznosti v zvezi z nalogami stavbno-zemtjiškega gospodarstva. Udeleženci dogovora se bodo na podlagi sprejetih samoupravnih sporazumov za izgradnjo stanovanjskih sosesk, posameznih objektov in industrijskih con do-govorili o deležu pokrivanja stroškov urejanja stavbnih zemljišČ. 29. člen Potrebna sredstva za realizacijo bodo združevali udeleženci dogovora po naslednjih pogojih: - za osnovno urbanistično dokumentacijo iz prora-čuna skupščine občine; - za odkup in pripravo stavbnih zemljišč bodoči upo-rabniki in poslovne banke v naslednjem sorazmerju: 25% lastna udeležba uporabnikov, 75% poslovne banke z 6-8% obrestno mero in do 5-letno odplačilno dobo, - za opremljanje stavbnih zemljišč s kolektivnimi ko-munalnimi napravami bodoči uporabniki in poslovne banke v naslednjem sorazmerju: 50% lastna udeležba uporabnikov, 50% poslovne banke r 6-10% obrestno mero in do 5- letno odplačilno dobo, - za opremljanje stavbnih zemljišč z individualnimi komunalnimi napravami stavbno-zemljiške skupnosti in poslovne banke v naslednjem sorazmerju: - 40% sredstva stavbno-zemljiških skupnosti, - 60% poslovne banke s 6% obrestno mero in 15-letno odplačilno dobo, - za pridobitev, pripravo in opremo zemljišč najpo-membnejših objektov mestnega pomena, bodoči upo-rabniki - investitorji s sofinanciranjem stavbno-zemlji-ških skupnosti po spofazumih in pogodbah. Navedeni pogojih se bodo spreminjali skladno s spremembo naložbene politike poslovnih bank in te-kočo stanovanjsko politiko. Komunalno gospodarstvo 30. člen Večina komunalnih objektov in naprav v občini je dotrajanih, zato bo DO IPK TOZD Mestni vodovod, TOZD Kanalizacija in TOZD Plinarna v sodelovanju s Samoupravno komunalno interesno skupnostjo dajala prednost predvsem sanaciji dotrajanega razvodnega omrežja vodooskrbe, kanalizacije in plina v starem mestnem jedru v skladu s sprejetimi sanacijskimi načrti posameznih predelov in v skladu 2 zahtevami očuvanja naravne in kulturne dediščine. 31. člen Komunalna skupnost občine Center bo skupaj z zvezo komunalnih skupnosti na območju Ijubljanskih občin in Komunalnimi TOZD zagotovila izgradnjono-vega infrastrukturnega omrežja za načrtovano stano-vanjsko in poslovno gradnjo po sprejetih terminskih planih. Predvsem bo z razširitvijo komunalne infrastrukture omogočena gradnja na novo pridobljenih površinah CS-6 Nove Poljane, z dograditvijo sekundarnega omrežja pa še na naslednjih površinah: CO-1/8 ob IgriŠki cesti, CI/1 Dom medicinskih sester na Njego-ševi, CO-1/21 na Resljevi cesti (sedanja Plinarna), CS-2 Rog, CO-1/17 Moša Pijade in CO-1/23 Komenskega cesta. 32. člen Območje občine Ljubljana Center bo ogrevano s plinom in toplo vodo po naslednji razmejitvi: TOZD Plinarna bo oskrbovala Prule in Staro Ljubljano (meja je reka Ljubljanica-Gruberjev prekop-Ulica Pod Tran-čo-Grad), ostali del Centra pa bo ogrevala TOZD Ko-munalna energetika. Z izgradnjo toplotne črpalne postaje Center bo omo-gočena oskrba z zadostnimi količinami toplotne ener-gije iz Toplarne Moste in KEL iz Šiške za obstoječe in bodoče uporabnike, ki se bodo morali pospešeno prik-Ijučevati na centralne vire ogrevanja in s tem ukinjati individualna kurišča in lokalne kotlovnice. 33. člen Povečali bomo intenzivnost vzdrževanja vseh objek-tov kolektivne komunalne porabe ter zviševali raven javne higiene na vseh javnih površinah. Pri dovozu smeti bo TOZD Javna higiena v sodelovanju s Komu-nalno skupnostjo občine Center na celotnem območju občine uvedla zbiranje odpadkov v vrečke in manjše kontejnerje. 34. člen Komunalna skupnost občine Center bo skupaj z OZD Komunalno podjetje Ljubljana rekonstruirala in sani-rala: - večje parkovne površine Tivolija z delom Rožnika, del Golovca in Grajskega hriba; - javno razvetljavo sočasno z obnovo večjih parkovnih površin in v skladu s programom prenove starega dela mesta (posebej bo zagotovljeno, da bo osvetljenost tega dela mesta ustrezala ambientu); - dotrajane ceste in ulice predvsem tiste, ki so pro-, metno najbolj obremenjene. 35. člen TOZD Mestni vodovod in Komunalna skupnost ob-čine Center bosta usposobila zasute vodnjake za pitno vodo za potrebe izrednih razmer. • • 36. člen Komunalna skupnost občine Center bo na podlagi sporazuma z bodočimi uporabniki omogočila gradnjo novih parkirnih hiš ob Aškerčevi cesti in ob Šaranovi-čevi ulici ter parkirnih prostorov (med Prešernovo ce-sto in železnico). 37. člen Komunalna skupnost občine Center bo skupaj z OZD Komunalno podjetje Ljubljana zagotovila enotnejši iz-gled mestnega središča z ureditvijo in vzdrževanjem ter z enotno parterno opremo javnih površin (zelene površine, cestna obeležja, razsvetljenost, kioski itd.). 38. člen OZD Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Rast bo skupaj s Komunalno skupnostjo Ljubljana Center in zvezo komunalnih skupnosti na območju Ijubljanskih občin povečala skrb za parkovne površine in mestne varovalne gozdove na Rožniku, Grajskem pobočju in na Golovcu. Obnovila bo propadajoče kostanjeve se-stoje in okrepila gojitev gozdov. Poleg rednega vzdrže-vanja bo urejala in opremljala tudi nove sprehajalne poti in počivališča. Stanovanjsko gospodarstvo 39. člen Udeleženci dogovora in podpisniki sporazuma o te-meljnih plana stanovanjskega gospodarstva bodo dol-goročneje planirali in usklajevali stanovanjsko graditev z drugimi uporabniki prostora. Samoupravna stano-vanjska skupnost občine Ljubljana Center bo z vključe-vanjem bodočih uporabnikov, izvajalcev in drugih ude-ležencev v stanovanjski graditvi dograjevala samo-upravne družbeno-ekonomske odnose, dosegla boljšo samoupravno organiziranost in nadalje uresničevala svobodno menjavo dela. 40. člen Z družbenim planom občine in s spremembami ter dopolnitvami urbanistične dokumentacije bodo sa-moupravna stanovanjska skupnost in udeleženci do-govora usmerjali stanovanjsko graditev na naslednjih površinah: - CO-1/8 Igriška, CS-2 Rog-kare med llirsko, Rozma-novo, Maistrovo, Prisojno in Njegoševo, CO-1/17 Moša Pijade-kare med Trgom OF, Miklošičevo, Ljubljanico in Resljevo, CO-1/21 Plinarna, CO-1/22Njegoševa-Masa-rykova, CO 1/23 Ob Komenskega v podaljšku Vidov-danske, CI-1 Dom medicinskih sester ob Njegoševi ulici, CS-6 stanovanjska soseska Nove Poljane. - prenovo in sanacijo obstoječih stanovanjskih povr-šin pa bodo usmerili na območje starega mestnega jedra - zazidalni otok Mestni trg - Cankarjevo nabrežje in na ostala območja nekvalitetnih stanovanjskih ob-jektov. V srednjeročnem obdobju bo na navedenih površi-nah zgrajenih 1000 stanovanj ter s prenovo pridoblje-nih 100 stanovanj in 60 stanovanj z adaptacijo podstre-šij. 41. člen Samoupravne stanovanjske skupnosti občine in me-sta bodo v sodelovanju z izvršnimi sveti skupščin občin in mesta, združenim delom in krajevnimi skupnostmi pospeševali družbeno-ekonomsko prenovo starega mestnega jedra v skladu s sprejetimi sanacijskimi na-črti za prenovo posameznih mestnih predelov in skle-nili dogovor o prednostnem vrstnem redu izvajanja prenovitvenih del, vključenih v usmerjeno stanovanj-sko gradnjo. 42. člen Izvršni svet občine bo omejeva! spreminjanje na-membnosti stanovanjskih prostorov v poslovne. 43. člen Za gradnjo, prenovo in modernizacijo ter družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu bodo združevali finančna sredstva: - delavci v združenem delu in delavci, ki samostojno opravljajo dejavnosti z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov; - občani z lastno udeležbo iz privarčevanih in lastnih sredstev; - banka iz kreditnih skladov in sredstva drugih udele-žencev v stanovanjski gradnji; - bodoči uporabniki družbenih najemnih stanovanj in sedanji najemniki družbenih stanovanj preko ekonom-skih stanarin. . 44. člen Materialno osnovo za gospodarjenje s stanovanj-skimi hišami in stanovanji bodo samoupravna stano-vanjska skupnost in udeleženci dogovora zagotovili s postopnim prehodom na ekonomske sfanarine, ki bodo uveliavliene do konca leta 1985. Promet In zveze s prometno infrastrukturo 45. člen Usmeritve in naloge Železniškega gospodarstva Ljubljana bodo za srednjeročno obdobje 1981-1985 začrtane z Družbenim planom SR Slovenije. ŽTO Ljub-Ijana bo nadaljevala z akcijami, ki bodo zagotavljale hitrejši razvoj potniškega in blagovnega prometa. Ob zagotovljenih pogojih za normalno tekoče poslovanje bo pdtrebno hitreje uveljavljati dohodkovne odnose z uporabniki železniških storitev. ŽTO Ljubljana bo uresničevala svoj razvojni plan z izvrševanjem investicijskih programov, ki so predvi-deni v srednjeročnem obdobju v Ijubljanski regiji, in bo na področje občine Ljubljana Center in Ljubljana Beži-grad v sklopu izgradnje potniške postaje pristopila k realizaciji vozlišča Ljubljana. O načinu financiranja in obsegu naložb v železniške zmogljivosti bo potekalo dogovarjanje v SIS za železni-ški in luški promet SR Slovenije. 46. člen Za zadovoljevanje potreb potniškega prometa se bo etapno gradila potniška postaja Ljubljana, kjer bodo angažirane organizacije združenega dela za avtobusni, železniški, letališki, javni mestni potniški in taksi pro-met ter PTT promet kot subjekti, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena. Potniška postaja bo locirana na širšem prostoru stare železniške postaje in avtobusne postaje med Trgom OF in Vilharjevo cesto. Nosilci izgradnje potniške postaje bodo: - OZD v sestavi Železniškega gospodarstva Ljub-Ijana, ki bodo nosilci vseh investicijskih objektov in naprav, ki so potrebni za izvajanje železniškega tran- sporta; - O2D v sestavi SAP-VIATOR, ki bodo nosilci in povezovalci izgradnje vseh investicijskih objektov in naprav, ki služijo cestnem prometu; - kot sovlagatelji se bodo v program izgradnje vklju-čevale tudi ostale zainteresirane OZD (uslužnostne, trgovske, agencijske in podobno); - IS skupščine mesta Ljubljana bo omogočil realiza-cijo tiste spremljajoče infrastrukturne objekte, ki so izključno mestnega pomena. 47. člen SIS za promet Ljubljane, IS skupščine mesta Ljub-Ijane, IS skupščine občine Ljubljana Center, Zveza komunalnih skupnosti na območju Ijubljanskih občin, Komunalna skupnost občine Ljubljana Center, SOZD SAP-VIATOR Ljubljana, SIS za izgradnjo cest Ljubljane bodo zagotavljali izboljšanje prometnih razmer v cen-tru Ljubljane in tako omogočili dinamičen razvoj in oživitev mestnega iedra, kar bo doseženo: - z uresničevanjem nalog z 10-letnega programa gradnje cest v Ljubljani s čimer bodo preusmerjeni tranzitni tokovi skozi mesto na obvoznice bo tako bi-stveno razbremenjen center mesta; - z uvedbo enotnega semaforskega sistema in z izgradnjo centra za avtomatsko vodenje prometa; - z večjo propustnostjo prometa, še zlasti avtobu-snega v mestnem središču; - s prepovedjo motornega prometa v določenih de-lih mesta; - z ureditvijo kolesarskih stez in opredelitvijo povr-šin za pešce 48. člen SIS za promet Ljubljane, IS skupščine mesta Ljub-Ijane, IS skupščine občine Ljubljana Center, Zveza komunalnih skupnosti Ljubljane, Komunalna skupnost občine Ljubljana Center, SOZD SAP-VIATOR - TOZD Mestni potniški promet, Železniško gospodarstvo Ljubljana, bodo izboljšali organizacijo in kvaliteto sto-ritev mestnega in primestnega avtobusnega potni-škega in ostalega prometa s ciljem zagotoviti hiter in varen prevoz. To bo doseženo: - s preusmeritvijo individualnega potniškega na or-ganizirani mestni promet, kjer bo imel javni promet splošno prednost; - s povezovanjem mestnega s primestnim prome-tom; - z zagotavljanjem hitrejše in boljše povezave jav-nega mestnega prometa med pretežno bivalnimi in delovnimi območji v dogovoru z delovnimi organizaci-jami in krajevnimi skupnostmi; - z izdelavo študij novih oblik možnega javnega prometa; - z vključitvijo železnice v primestni potniški pro-met. 49. člen Podjetje za PTT promet Ljubljana in Območna SIS za PTT promet Ljubljana bosta nosilca razvoja kapacitet PTT sistema v občini Ljubljana Center. Za novi poštno - prometni center bo pridobljena v tem srednjeročnem obdobju celotna dokumentacija za gradnjo (odkup zemljišča, tako da se bo lahko po letu 1985 pričelo z realizacijo tega zahtevanega objekta, ki po svoji tehno-logiji deia zahteva navezavo na železniški in cestni promet - navezavo na bodočo potniško postajo Ljub-Ijana). Nove telefonske kapacitete, ki jih predvideva projek-cija razvoja telefonskih central v obdobju 1981-1985, bodo zagotovile občini Center skupno kapaciteto 36.000 telefonskih prikliučkov. V. PREDNOSTNE INVESTICIJE V SREDNJEROČNEM OBOOBJU 1981-1985 50. člen Na osnovi kriterijev iz 2. člena tega Dogovora bodo udeleženci usmerjali lastna, združena in bančna sred-stva v naslednje investicije: NOSILEC NAMENINVESTICIJE Industrija Kom. pod. TOZD pr. kom. opreme Tiskarna Toneta Tomšiča Elektro Ljubljana Koteks Tobus TOZD Koprod Mercator. TOZD TMI razširitev, rekonstrukcija in graditev novih zmogljivosti povečanje, modernizacije dispečersko sl. center modernizacija kafilerijskih zmogljivosti, izgradnja kafilerije razširitev linije za klanje in skladišča Tiskarna Ljudske pravice Mercator, TOZD TMI Angora Pletenina Rog Kartonažna tovarna, TOZD Kartonažna Kartonažna tovarna, TOZD papirnakonfekcija Kmetijstvo in ribištvo Emona ribarstvo Qr*db*ni*tvo GIP Gradis, TOZD Gradbena enota Slovenija ceste - Tehnika Slikoplesk Termoplast Tegrad Promet STOZD SAP - VIATOR Podjetje za PTT promet Trgovlna Elektronabava Kemofarmacija Dom Ljubljana KoteksTobusTOZD KOtRADE Emona Merkur - TOZD Maloprodaja Trg. podj. Na-ma, TOZD Veleblagovnica Mladinska knjiga, TOZD Papir. in knjige Metalka, TOZD Prodaja na drobno KoteksTobusTOZD KOTRAOE ABC Pomurka Mavrica Cvetličarne TP izvoz - uvoz Slovenija šport Trgovska del. org. Modna hiša Mercator Velepreskrba Agrotehnika - Gruda Sadje zelenjava Trg. podj. Bonboniera Moda trg. podj. Volna Galeb Gostinstvo Magistrat - gostinstvo GP Ljubljana, TOZD g. Maček GP Ljubljana, TOZD g. Maček GP Ljubljana, OAJ-DAM Kompas TOZD inozemski turizem Hotel lev Gostinsko podjetje Šestica Mercator - Kavarna Evropa Mercator - TOZD Kavarna bar Nebotičnik zamenjava izstrošene opreme razširitevtrgovinskih lokalov strojna oprema graditev oplemenitil in skladišč razširitev proizvodnje koles razširitev proizvodnje razširitev proizvodnje modernizacija ribogojnice Dragomelj kamnolom Predole razširitev rekonstrukcije proizv. rekonstrukcija proizv prostorov rekonstrukcija, adaptacija proiz. avtobusna postaja stavba za novo glavno ATC modernizacija skladišč izgradnja skladišč razširitev izvoz in detajl. mreže nakup štirih trg. lokalov trgovina na drobno trgovini nadrobnobno izgradnjaštirih knjigarn izgradnja lokala naložba v pospeševanje zunanjetrgovine izgradnja lokala izgradnja steklenikov in hladilnice za rezano cvetje nakup in oprema sedmih prod. adaptacija blagovmce distribucijsko skladišče razširitev in rekonstrukcija skladišč kmet. mehanizacije in kmet. repromat. zamenjava opreme nakup lokala v Potrčevi, ureditev trgovine Mestni trg skupna vlaganja v Ploščad Borisa Kraigherja rekonstrukcija blagovnice Mestni trg prenova Plečnikovega hrama ureditev pivopivnice Cank. nabr. gradnja prenočišča ureditevgost. Breg, preureditev lokala Rio graditevturist. poslovalnic. obnova Hotela Lev, izgr. stekl. restavracije obnova restavracije Emona zimski vrt preureditev 12. in 13. nadstr. GP Delavski dom obnovitev in preureditev Emona Hoteli - Slon izgr. parkirišča na PBK GPTurist Ljub. grad - gostišče Obrt Brivnice in česalnice gradnja frizerskih lokalov FotoTivoli delovni prostori Labod - kemična čistilnica gradnja lokalov Flnančno-tehnične poslovne storitve Jugoreklam rekonstrukcija tiskarske linije Mercator - Sadje zelenjava, nakup opreme za predelavo TOZD Hladilnice Tranšped skupna vlaganja v PBK Izobraževanje, znanost, kultura, informacije RTV Ljubljana, TOZD Prod. nakup, adaptacija dveh kaset trgovin RTV Ljubljana, TOZD nakup reportažnega Televizija avtomobila RTV Ljubljana, TOZD Radio adaptacija in oprema radio doma RTV Ljubljana, TOZD gradnja in oprema oddajniki inzveze oddajnikov Družbenopolltične skupnosti Samoupr. interesna skup. za rekonstrukcija cest v Centm gradnjo cest VI. TEMEUI RA2VOJA DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Družbena vzgoja in varstvo predšolskih otrok 51. člen Skupnost otroškega varstva občine bo v srednjeroč-nem obdobju 1981-1985 zagotovila: - vzgojo in varstvo predšolskih otrok vključenih v vzgojnovarstvene organizacije; - izvajanje 80-urnega vzgojnega programa za otroke stare 4 do 5 let, ki niso vključeni v vzgojnovar-stvene organizacije; - dnevno varstvo otrok v varstvenih družinah (tri nove varstvene družine); - dnevno vzgojo in varstvo predšolskih otrok vklju-čenih v razvojne oddelke vzgojnovarstvenih organiza-cij; - izvedbo vzgojnega programa za otroke vključene v oddelkih za pripravo na osnovno šolo; - druge oblike vzgojnega dela za predšolske otroke - povprečno 50% k ceni oskrbnih stroškov na otroka v WO; - denarne pomoči (otroški dodatek) na osnovi meril dogovorjenih v Skupnosti otroškega varstva SR Slove-nije; - skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi sredstva za sofinanciranje programa de-javnosti občinskih društev in družbenih organizacij (RK, ZPM, Ljudska tehnika); - skupaj s komunalno skupnostjo občine, telesno-kulturno skupnostjo, krajevnimi skupnostmi in izvrš-nim svetom skupščine občine izgradnjo in širjenje otroških igrišč in sicer: v KS Prule (na Grajski jasi, ob Prijateljevi ulici), v KS Stara Liubljana (Osoje), v KS Kolodvor (ob Resljevi cesti, ob Cufarjevi ulici, v okviru stanovanjskega zazidalnega načrta CO 1-17), v KS Po-Ijane in v KS Tabor (v okviru nove stanovanjske grad-nje); - skupaj z izvršnim svetom skupščine občine in skupnostjo otroškega varstva mesta Ljubljane gradnjo vzgojnovarstvenega objekta za 220 otrok v okviru grad-nje stanovanjske soseske CS 6 ter sanacijo matične enote WO Dr. France Prešeren; - skupaj z občinskimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja zdravstva, socialnega skrbstva, vzgoje in izobraževanja in telesne kulture adaptacijo in obnovo počitniške baze Gorje. Otnovno solstvo 52. člen Izobraževalna skupnost občine bo v srednjeročnem obdobju 1981-1985 uresničila naslednje naloge: - postopno ustanavljanje enot samoupravne intere-sne skupnosti pri osnovnih šolah z namenom preobra-zbe osnovne šole v kulturno-izobraževalno in športno-rekreacijsko središče vseh krajanov; - postopno zmanjševanje števila učencev v oddelku v skladu z zakonskim normativom (32 učencev na od-delek), zagotovitev ene učne izmene ter 60 % vključitev učencev v celodnevno osnovno šolo in podaljšano bivanje; - vsebinsko in organizacijsko prilagajanje dejavno-sti osnovne šole potrebam in zahtevam usmerjenega izobraževanja; - usmerjanje investicijskih vlaganj iz sredstev zdru-žene amortizacije v sanacijo dotrajanih osnovnošol-skih objektov ter večje investicijsko vzdrževanje (iz teh sredstev je predvidena adaptacija podstrešja osnovne šole Prežihov Voranc); - zagotavljanje vključevanja programa dejavnosti glasbenih šol v program dela celodnevne osnovne šole; - dogovor med osnovnimi šoiami v občini glede povezovanja šolskih svetovalnih delavcev (v okviru do-govorjenega normativa enega svetovalnega delavca na 420 učencev) v strokovne skupine, ki bodo celostno obravnavale učence. Usmerjeno izobraževanje 53. člen Občinska izobraževalna skupnost se bo v posebnih izobraževalnih skupnostih zavzemala, da bodo izobra-ževalne organizacije v občini in Ljubljani zagotovile izobraževanje za delo že vpisanim učencem in študen-tom ter na novo vpisanim v tistih vzgojno-izobraževal-nih programih usmerjenega izobraževanja, kateri bodo opredeljeni v dogovoru omrežij šol usmerjenega izo-braževanja v SR Sloveniji za Ljubljano. Raziskovalna dejavnost 54. člen Raziskovalna skupnost občine bo izvajala programz naslednjimi aktivnostmi: - ugotavljanje, spodbujanje in usmerjanje razisko-valnih pobud in interesov v občini; - sodelovanje pri izvajanju skupnega raziskoval-nega programa v okviru mestne raziskovalne skupno-sti, ki vsebuje raziskovalne potrebe, ki so skupne vsem občinam v Ljubljani in pomembne za razvoj mesta kot celote. Kultura 55. Člen Udeleženci dogovora se zavezujejo, da bodo pospe-ševali izvajanje zlasti naslednjih nalog: - nadaljnjo kvalitetno rast programov, ki jih izvajajo organizacije združenega defa, delovne organizacije in skupnosti, društva in delavci, ki samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost, racionalno izrabo obsto-ječih zmogljivosti in večjo dostopnost kulturnih do-brin; - postopno izboljševanje delovnih pogojev za opravljanje storitev in doseganje umetniških dosežkov ter v tem smislu redno investicijsko vzdrževanje in nekatere gradnje poslopij in prostorov, v katerih oprav-Ijajo svoje programe organizacije združenega dela s področja kulture; - nadaljnjo rast števila »uporabnikov« kulture (gle-dalcev, bralcev, obiskovalcev razstav), Ijubiteljskih kul-turnih društev v organizacijah združenega dela in kra-jevnih skupnostih, ob istočasnem usposabljanju pro-storov za kulturne dejavnosti zlasti v novih stanovanj-skih naseljih; - intenzivnejšo ohranjanje in prezentacijo zgodo-vinske in kulturne dediščine, v sodelovanju z drugimi dejavniki na območju Ijubljanskih občin; - začetek in uveljavitev delovanja kulturnega doma Ivana Cankarja; - načrtno in kakovostno medmestno, medrepubli-ško in mednarodno sodelovanje na področju kulture; - usposobitev prostorov na Ijubljanskem gradu za zbirko Zgodovina Ljubljane Mestnega muzeja s sprem-Ijajočimi dejavnostmi; - postavitev novih spomenikov oziroma spomeni-ških obeležij v skladu z družbenim dogovorom o ureja-nju, vzdrževanju in varstvu spominskih obeležij NOB. Telesna kultura 56. člen Na področju telesne kulture, bo telesno-kulturna skupnost občine zagotavljala: - izvajanje športno-rekreacijskih programov tele-snokulturnih organizacij; - izvajanje programov redne rekreacijske telesno-kulturne vadbe v krajevnih skupnostih; - skupaj s krajevnimi skupnostmi izvajanje telesno-kultumih akcij; - skupaj z občinskimi skupnostmi s področja otro-škega varstva, izobraževanja in zdravstva ter krajev-nimi skupnostmi, interesno telesno kulturno dejavnost za predšolske otroke in mladino na vseh nivojih izobra-ževanja; - gradno cenejših objektov za izvajanje množičnih rekreaciiskih programov v krajevnih skupnostih Gradi- šče, Poljane, Prule in Ajdovščina: Zdravstveno varstvo 57. člen Občinska zdravstvena skupnost bo zagotavljala: - prednost razvoju osnovnega zdravstvenega var-stva in prehod na dispanzerski način zdravljenja v splošnih ambulantah; - zdravstveno varstvo aktivnega prebivalstva s pou-darkom na preventivni dejavnosti in zmanjševanju od-sotnosti z dela (povečanje števila ordinacij medicine dela); - nadaijnjo krepitev zdravstvenega varstva borcev NOV z uveljavljanjem dispanzerjev za borce, ki bodo postopoma prehajali v posebno obliko zdravstvenega varstva starejših občanov; - večanje kvalitete dela na področju medicine dela, splošne medicine in mladinskega zobozdravstva; - uvajanje in širjenje zdravljenja obolelih na domu zagotavljanju nege na domu, predvsem za starejše občane; - razvijanje zdravstvenega varstva v vzgojnovarstve-nih organizacijah in domovih za starejše občane; - razvijanje zdravstvene vzgoje; - prostorske in kadrovske zmogljivosti zdravstva v občini bodo še nadalje služile tudi uporabnikom zdrav-stvenega varstva izven občine; - zdravstvene dejavnosti, za katere je smotrna cen-tralna organiziranost za večje število uporabnikov, bodo premeščene v nov objekt Zdravstvenega doma Center in sicer specialistično, otroško in šolsko zdrav-stveno varstvo, dispanzer za žene, nekatere speciali-stične dejavnosti v okviru osnovnega zdravstvenega varstva (okulistika, psihiatrični dispanzer); - izvajanje nalog, ki so skupne vsem občinskim zdravstvenim skupnostim mesta. Socialno varstvo 58. člen Skupnost socialnega varstva občine bo izvajala: - usklajevanje socialnovarstvenih programov, ki se izvajajo na posameznih področjih družbenih dejavno-sti in na področju varstva borcev in invalidov NOV; - uresničevanje nalog v zvezi z usposabljanjem in zaposlovanjem invalidnih oseb v občini; - skupaj z ostalimi občinskimi skupnostmi social-nega varstva v Ljubljani se bo vključevala v uresničeva-nje investicijskih nalog dogovorjenih v mestu in dogo-vorjenih nalog v skupnosti socialnega varstva Slove-nije. Socialno skrbstvo 59. člen Skupnost socialnega skrbstva občine bo v obdobju 1981-1985 zagotovila: - izvajanje določb zakona o zakonski zvezi in dru-žinskih razmerjih, predpisov o izobraževanju in uspo-sabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter nekaterih določb zakonov in drugih predpisov s področja kazenske zakonodaje; - svetovanje v zvezi z načrtovanjem družine, oskrbo in vzgojo otrok, pri urejanju odnosov v družini in šir-šem okolju in v zvezi z zdravljenjem alkoholizma in drugih oblik odvisnosti; - obravnavo vedenjsko motenih otrok, mladostni-kov in odraslih; - urejanje sprejema odraslih v socialne zavode in druge družine; - oskrbo in varstvo starejših občanov v domu upo-kojencev Center Tabor-Poljane ter izvajanje programa dejavnosti za občane, ki živijo izven doma; - usklajenost družbeno denarnih pomoči, še pose-bej edinega vira z rastjo življenjskih stroškov; - novo obliko družbeno denarne pomoči za du-ševno in telesno prizadete občane, ki imajo dokazano invalidnost do 15. leta starosti; - v domu upokojencev razširitev kapacitet družbene prehrane za izvendomske abonente od 300 do 450 obrokov dnevno in razvijanje dnevnega varstva starej-ših občanov. Zaposlovanje 60. člen Občinska skupnost za zaposlovanje bo v sodelova-nju z mestno skupnostjo izvajala naslednje naloge: - usklajevala letne in srednjeročne plane kadrov, v katerih bo poudarek na uskladitvi globalnih potreb po kadrih in kvalifikacijski strukturi zaposlenih; - posredovala zaposlitev brezposelnim osebam in jim zagotovila denarno nadomestilo in pomoč; - posredovala zaposlitev delavcem, ki se vračajo iz začasnega dela v tujini; - zagotovila usposabljanje in zaposlovanje invali-dnim osebam brez statusa, pri čemer bodo sodelovali samoupravna interesna skupnost socialnega varstva, izobraževalna skupnost, osnovne šole s prilagojenim učnim programom, invalidske organizacije in društva ter Zavodi za usposabljanje in rehabilitacijo invalidnih oseb; - organizirala usposabijanje in izobraževanje za iskalce zaposlitev, ki jih ni mogoče zaposliti brez pri-prave za zaposlitev; - v poklicno informiranje in svetovanje zajela skupaj z izvajalci celotno generacijo učencev v osnovnih in srednjih šolah, zagotovila usklajevanje pri usmerjanju vpisa v šole, organizirala svetovanje kandidatom za študij ob de'u in iz dela ter sodelovala pri usmerjanju v vojaške poklice; - skladno z nalogo prestrukturiranja gospodarstva spodbujala, organizirala in sodelovala z organizacijami združenega dela pri prekvalifikacijah, dokvalifikacijah in drugih oblikah izobraževanja zaposlenih delavcev; - sodelovala v okviru mestne skupnosti za zaposlo-vanje pri zagotovitvi organizacije in izvajanja računal-niške obdelave podatkov in planske analitike za enotno spremljanje in proučevanje gibanja zaposlovanja v Ljubljani. Obrambne priprave OZD gospodarstva in družbenih dejavnosti 61. člen OZD gospodarstva in družbenih dejavnosti bodo v okviru splošnih obrambnih priprav: - organizirale proizvodnjo (zlasti industrijsko in obrtno) za njeno nemoteno delovanje v vojnih razme-rah; - zagotavljale kadrovske, materialne in organizacij-ske pogoje za nemoteno funkcioniranje družbenih de-javnosti v vojni (zlasti zdravstva, socialnega varstva in šolstva); - usposobile gradbene in komunalne dejavnosti za vzdrževanje in gradnjo cestnih in drugih pomembnih objektov, sanacijo terena in druge naloge, ki so po-membne za vodenje splošne Ijudske obrambe; - izvajale naloge na področju požarne varnosti, var-nosti pri delu, varstva okolja, varovanja delavcev in delovne organizacije, hranjenja dokumentov in zaup-nih podatkov, in izvajale druge dejavnosti družbene samozaščite; - izpopolnile povezovanje samozaščitne aktivnosti med TOZD in KS, predvsem pri izvajanju nalog za zagotovitev večje javne in prometne varnosti, prepre-čevanje in odkrivanje sovražne, zlasti psihološke pro-pagandne aktivnosti in njihovih nosilcev, preprečeva-nje nesamoupravnega delovanja, preprečevanje krimi-nalitete, zmanjševanje nevarnosti požarov, poplav in organizacije odstranjevanja posledic itd. VII. TEMEUI RAZVOJA SPLOŠNE UUDSKE OBRAMBE 1N DRUŽBENE SAMOZAŠČITE 62. člen Udeleženci Dogovora bodo z izgradnjo učinkovitega obrambnega sistema v občini prispevali k skupnim prizadevanjem celotne Jugoslovanske družbene skup-nosti na področju nadaljnje graditve in utrjevanja celo-vitega obrambnega sistema. Obrambne priprave bodo obravnavali kot integralni del razvojne in tekoče poli-tike TOZD in drugih samoupravnih organizacij in skup-nosti, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti ter družbenopolitičnih in drugih organizacij v občini.- Udeleženci Dogovora bodo na podlagi samouprav-nega sporazuma zagotovili sredstva za pokrivanje po-treb Ijudske obrambe in družbene samozaščite in za realizacijo obveznosti, ki so opredeljene s tem Dogovo-rom. Pri tem bodo izhajali iz dosežene stopnje obramb-nih priprav in splošnega gospodarskega, socialnega in prostorskega razvoja občine, upoštevali njene kadrov-ske, materialne in druge pogoje in možnosti ter stopnjo ogroženosti občine. 63. člen Organi skupščine občine bodo za potrebe terito-rialne obrambe: - nabavili sredstva oborožitve in drugo vojaško opremo; - strokovno usposabljali in urili enote in štabe TO; - izvajali vzdrževanje in skladiščenje orožja, opreme in drugih materialno-tehničnih sredstev. 64. člen Orgaiai skupšfiine občine bodo za potrebe civilne zaščite: - kadrovsko krepili civilno zaščito v KS in TOZD, tako, da bo v enote in štabe vključeno najmanj 18% vseh prebivalcev; - ustanavljali in opremljati specializirane enoteCZ, odpravljali neskladja v njihovi opremljenosti in organi-zirali splošne enote vCZv stanovanjskih objektih; - nadaljevali s strokovnim usposabljanjem enot in štabov CZ ter jim zagotavljali 80% opremljenost s pred-pisano opremo; - nadaljevali z načrtnim izvajanjem obrambne vzgoje delovnih Ijudi in občanov; - nadaljevali z organiziranim usposabljanjem žen-ske in moške mladine za obrambo in zaščito pred hudimi naravnimi nesrečami in vojnimi učinki. 65. člen Organi skupščine občine bodo skupaj z drugimi ude-leženci zagotovili programsko razširitev gradnje javnih zaklonišč z dvostransko uporabnostjo na območju ob-čine ter zagotovili izgradnjo zaklonišč pri vseh novo-gradnjah z usmeritvijo v dvonamensko uporabo. VIII. PODPISNIKI DOGOVORA O TEMEUIH DRUŽBENEGA PLANA OBČINE UUBUANA CENTER ZA OBDOBJE1981-1985 Podpisniki dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 so: - Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center - Vse krajevne skupnosti na območju občine Ljub-Ijana Center - Organizacija združenega dela z območja občine Ljubljana Center - investitorji - Občinski svet Zveze sindikatov Ljubljana Center - Vse občinske samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih in gospodarskih dejavnosti - Gospodarska zbornica občin Ijubljanskega ob-močja - Ljubljanska banka, Gospodarska banka, Ljubljana - Ljubljanska banka, Stanovanjsko-komunalna banka, Ljubljana - Jugobanka, Temeljna banka, Ljubljana - Samoupravna interesna skupnost za gradnjo cest Ljubljana - Samoupravna interesna skupnost za preskrbo me-sta Ljubljana - Območna samoupravna interesna skupnost za ptt promet Ljubljana - Komunalno podjetje Ljubljana - DES - TOZD Elektro Ljubljana - mesto - IPK Ljubljana - Vse organizacije združenega dela in samoupravne skupnosti, ki v tem dogovoru neposredno prevzemajo obveznosti Odlok o zazidalnem načrtu za območje zazidalnega otoka CS-5 »Prule« OSNUTEK Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. I. SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 173. člena statuta občine Ljubljana-Center (Ur. I. SRS, št. 2/78) je skupščina občine Ljubljana-Center na.....seji zbora združenega dela, dne.....in na...... seji zbora krajevnih skupnosti, dne......sprejela ODLOK O ZAZIDALNEM NAČRTU ZA OBMOČJE ZAZIDAL-NEGA OTOKA CS-5 »PRULE« 1. člen Sprejme se zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka CS-5 »Prule«, ki obsega predel med Karlovško cesto, Gruberjevim prekopom, reko Ljubljanico in Hre-novo ulico, ki ga je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane v februarju 1980 pod številko projekta 2516. 2. člen Zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka CS-5 »Prule« obšega programski in tehnični del ter pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta v smislu 2. odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju. 3. člen Zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka CS-5 »Prule« je stalno na vpogled občanom in organizaci-jam združenega dela pri upravnem organu skupščine občine Ljubljana-Center, pristojnem za urbanizem in gradbene zadeve, strokovni službi za urbanizem pri Skupščini mesta Ljubljane, Zavodu za družbeni razvoj Ljubljane in Geodetski upravi pri Skupščini mesta Ljubljane. 4. člen Investitor je za arhitektonsko obdelavo in vključitev novih objektov k že zgrajeni okolici dolžan predložiti k zahtevi za gradbeno dovoljenjepotrdilo, da je namera-vana gradnja v skladu s prostorskim načrtom in njego-vimi elementi. Potrdilo izda upravni organ Skupščine občine Ljubljana-Center, pristojen za urbanizem. 5. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja ur-banistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER Številka: 351-36/75 PREDSEDNIK Datum: Miroslav SAMARDŽIJA, I. r. PRAVILNIK ZAIZVAJANJE ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA OBMOČJE ZAZIDALNEGA OTOKA CS-5 »Prule« 1. člen Obseg in značaj območja Mejo zazidalnega otoka CS-5 je grafično opredelil dokument Spremembe in dopolnitve GUP 1972. Po-drobna obdelava v okviru zazidalnega načrta priklju-čuje na vzhodni strani brežino med Gruberjevim na-brežjem in Gruberjevim prekopom, na jugu brežino med Prulami in Ljubljanico in Špico, tako da obdelava integralno zajema vse površine do jugovzhodnih meja občine Ljubljana Center. Po generalnem planu iz I. 1966 in 1972 in podrobnih prostorskih načrtih občine Center je površina zazidal-nega otoka CS-5 opredeljena kot - površina za stanovanja, spremljajoče in ostale javne dejavnosti - območje Špice in Gruberjevega nabrežja do Gru-berjevega prekopa kot večje urejene rekreacijske povr-šine. K urejenim rekreacijskim površinam se dodaja ob-močje med Prulami in Ljubljanico, ki v GUP ni bilo tako opredeljeno, a je njegovo dejansko stanje že danes tako. Zazidalni načrt za zazidalni otok CS-5 v pričujoči obdelavi podrobno razčlenjuje in opredeljuje namemb-nost območij in program razvoja in ureditev v skladu z globalnimi opredelitvami po GUP. 2. člen Enotno pretežno stanovanjsko območje CS-5 Prule členi zazidalni načrt na naslednja razvojnazazidalnain ureditvena območja: - na stanovanjska območja starejše individualne in mlajše blokovne zazidave označene z S, - S9 - na območja spremljajočih stanovanjskih progra-mov Š - osemletka Prule WU - vzgojnovarstveno ustanovo Prule in vzgojno ustanovo Janeza Levca - na območja javnih površin, ki vključujejo: centralne površine C, - C6 urejene rekreacijske površine R, - R3 3. člen Razvojna območja stanovanj S, - S9 so dokončno oblikovana in zazidana z individualno in blokovno zazi-davo. Vsi objekti pretežno stanovanjske namembnosti se ohranijo in vključijo v zazidalni načrt. Režim za obstoječe objekte: - ohranjene objekte ni možno nadzidati ali prizidati, možne so notranje adaptacije, modernizacije v smislu izboljšanja sanitarno higienskega standarda povečanja funkcionalnih objektov - sprememba namembnosti objektov iz stanovanj-ske v nestanovanjsko ni možna razen ob Karlovški cesti (hrup, onesnaženje zraka, promet). Tu je možna le dejavnost sestavljiva s stanovanji (mirna, čista, brez prometa) - v okviru pripadajočih zemljišč k individualnim ob-jektom je možno zgraditi 1 garažni objekt na stanova-nje - obstoječe objekte in njihovo zunanjost, pripada-joče javne in zelene površine in ograje je obvezno redno vzdrževati - obstoječe javne in zelene površine ni možno zazi-dati s pomožnimi objekti (lope, drvarnice, provizorji). Obstoječe tovrstne objekte je potrebno ali redno vzdr-ževati ali porušiti. 4. člen Razvojna območja spremljajočih stanovanjskih pro-gramov: S - osemletka Prule: obstoječe objekte ni možno nadzidati ali dozidati; možne so notranje funkcionalne adaptacije in modernizacije iz naslova pedagoškega razvoja; potrebno je redno vzdrževanje objekta; zuna-nje športno rekreacijske površine je potrebno redno vzdrževati; možne so funkcionalne ureditve in preure-ditve rekreacijskih in športnih površin; po normativih minimalno 15 m2 šolskega zemljišča na učenca ima šola z ... učenci ... m2 površin torej ... m2 na učenca premalo pbvršin. WU - vzgojnovarstvena ustanova Prule in vzgojna ustanova Janeza Levca: obstoječe objekte ni možno nadzidati ali dozidati; možne so notranje funkcionalne adaptacije in modernizacije iz naslova pedagoškega razvoja; potrebno je redno vzdrževanje objekta; zuna-nje športno rekreacijske površine je potrebno redno vzdrževati; možne so funkcionalne ureditve in preure-ditve rekreacijskih in športnih površin; po normativih minimalno 18 m2 šolskega zemljišča na varovanca ima WU s 324 varovanci 6731 m2 povr-šin, torej 20.07 m2 na varovanca površina zadošča. 5. člen Razvojna območja Javnih površin: C, - razvojno območje tribuna obsega predel med Karlovško cesto, Zvonarsko ulico, Tesarsko ulico in južno mejo zemljišča severno od Prijateljeve ulice ob-sega cca 4.690 m2 površine zemljišča. Obstoječi objekti tribune so programirani za po-stopno rušenje. Zazldalni program: Klet: 1-2 kleti skupaj cca 9.380 m2 za parkiranje za stanovalce Prul skupaj cca 350 motornih vozil. Pritličje: maksimalno do 50% zazidana površina za servise, trgovino, gostinstvo, poslovno dejavnost, ostala površina javna peščena površina in zelenica. Predel mora biti dostopen za pešpromet neposredno s Karlovške ceste in s Prul. Prednost pri izboru programa imajo lokalne potrebe Prul. Etaže: nad pritličjem je možna ena do največ dve etaži. Program: nestanovanjske površine. C2 -.Razvojno območje med Vožarskim potom, Kar-lovško cesto, Zvonarsko ulico in Žabjakom obsega cca 2.520 m2 površine zemljišča. Predel je večji del zazidalno oblikovan: - poslovno prodajni objekt pasarstvo Pirnat - proizvodni in stanovanjski objekt pasarstvo Pirnat - stanovanjski objekt - garažni objekt triplex. C3 - Ravzojno območje med Prijateljevo ulico, Zvo-narsko ulico severno od stanovanjskega bloka Prijate-Ijeva 7, 9, 11, 13, Prijateljeve ulice in vzhodno od stanovanjskega bloka Praprotnikova ulica 14 skupaj cca 7.000 m2 površine zemljišča. Predel je zazidan z enoetažnim objektom, ki obsega: ambulanto Prule, prostore KS Prule, bife in samopostrežno trgovino. Objekt je možno v celoti nadzidati za 1 etažo in razširiti (dozidati) proti vzhodu ob Prijateljevi ulici do največ 50% zazidanosti zemljišča C3. V predel je možno usme-riti zazidavo: - povečanje trgovine . - nov lokal za sadje, zelenjavo - nov lokal za mlečne zajtrkovalnice - nov lokal pošte (alternativno v C,) - nov lokal banke (alternativno v C,) . - nove družbene prostore KS. Celoten predel C3 je treba obravnavati kot javno peS površino in zelenico. V predelu je potrebno urediti manjše otroško igrišče. C4 - Razvojno območje objektov Grudnovo nabrežje 21 in 23 in Vožarski pot 14. Predel obsega markantna zgodovinska in arhitekturna objekta z zemljiščem s cca 2.360 m2. Nekoliko izolirana lokacija in stavbna struk-tura omogočata vsebinsko prevrednotenje v aktivnejši program stanovanjske soseske: za družabne, druž-bene, kulturne, zabavne potrebe soseske in tega dela mesta. Potrebna je temeljita gradbeno-tehnična sanacija objektov in ureditev pripadajočega zemljišča - vse v sodelovanju in soglasju s spomeniško službo. C5 - Razvojno območje Statistike. Objekt se ohrani, dejavnost se predvidoma seli na novo lokacijo. Z ozi-rom na preurejenost objekta za birojske potrebe dela je treba računati na naselitev sorodne dejavnosti, mirne, čiste z malo osebnega in blagovnega prometa. Pred-prostor pred objektom na Vožarskem potu je potrebno urediti kot zelenico. Objekte ni možno nadzidati in dozidati, možne so notranje funkcionalne preureditve. C6 - Razvojno območje gostinskega pod)et|a Urška. Nadzidave in dozidave objekta niso možne, možne so notranje funkclonalne preuredltve. Potrebna je uredi-tev propadajočega zemlji&ča kot zelenica za potrebe gostinstva. 6. člen Razvojno območje urejenih javnih rekreacijskih po-vršin obsega območja: R, - Špica R2 - nabrežje Gruberjevega prekopa R3 - obrežje Ljubljanice R^ - Špica je sestavni del večjega mestnega športno rekreacijskega območja v sotočju Ljubljanice, Grada-ščice, Malega grabna, in Iščice in Gruberjevega pre-kopa. Zaradi izrazito južne lege v zavetju gradu, lahke dostopnosti iz Prul in središča mesta lege ob Ljublja-nici in Gruberjevim prekopom ima predel osnovne predpogoje za oblikovanje športno rekreacijskega ob-močja krajevnega in širšega pomena za: - dnevno rekreacijo prebivalcev Prul - sezonsko rekreacijo prebivalcev Prul in ostalega mesta. Obstoječe barake podjetja Ingrad je potrebno rušiti. Celotno območje je potrebno obravnavati kot javna, peščeva in zelena površina. R2 - Obrežje Gruberjevega prekopa je v večji meri urejeno kot od prometa ločena mirna sprehajalna ob-vodna pešpot. Tej že oblikovani javni rekreacijski povr-šini je potrebno na severni strani dodati večjo urejeno javno zeleno površino, danes pripadajočo objektu Gru-barjevo nabrežje 6. Tu je na južni strani programirano otroško igrišče, v ostalem javen park - zelenica. Na-membnost objekta naj se uskladi s tako namembnostjo okolja. R3 - Obrežje Ljubljanice je že urejeno kot javna rekreacijska površina s sprehajalno pešpotjo in klopmi. Tak karakter želimo razširiti tudi na Prule s tem, da reduciramo prometne površine na enosmerno cesto. Južni pločnik za pešce se lahko razširi proti severu in uredi širša vzdolžna peš-površina s počivališči, klopmi, peskovniki, skutpturami ipd. Oblikovno in smiselno naj postane obrežje vis a vis Plečnikovi ureditvi Trnov-skega pristana. 7. člen Promet Motorni, mirujoči, pešpromet, kolesarski promet Motorni: območje Prul in CSS vsebuje tri funkcio-nalne kategorije cest za motorni promet in sicer: - primarni mestni cestni sistem obsega Karlovško cesto in Cesto za gradom, ki so 4 pasovne ceste. Dnevne obremenitve 1979 znašajo od 18.434 vozil na dan na Karlovškem mostu in naraste v območju Prul na 19.577 vozil na dan. Primarne mestne ceste v tem območju so dokončno urejene; - sekundarne mestne ceste obsegajo Privoz v funk-ciji glavnega motornega vstopa in izstopa Prul in pove-vezave s sosednjimi naselji Poljanami, Štepanjskim naseljem, Rudnikom, Trnovim, Staro L/ubijano ter mestnim središčem. Zveza proti jugu je preko eno-smernega novega mostu čez Ljubljanico v podaljšku Janežičeve na Opekarsko cesto; most je opremljen s semaforjem in služi za enosmerni osebni motorni pro-met, za kolesarje in pešce. Nosilnost mostu in fizična zapora pa morata onemogočiti prevoz preko mostu tovornjakom. - sekundama cestna zveza je tudi Gruberjevo na-brežje na stari Karlovški most in Hradeckega cesto do Prul. Sakundame ceste so dvosmerne, dvopasovne ceste; - vse ostale ceste naselja so notranje stanovanjske ceste. Stanovanjske ceste so eno ali dvosmerne, eno ali dvopasovne. Mirujoči: območje KS Prule CO 1/20 in CS 5 ima cca 917 lastnikov osebnih vozil, cca 250 zgrajenih garažnih objektov in cca 400 parkirnih mest znotraj naselja. Primanjkuje torej: cca 650 garažnih mest ali cca 250 parkimih mest za domicilne prebivalce. Z ozirom na okoliščino, da je naselje večji del dokončno zazidano, ugotavljamo večjo možnost za izgradnjo garažnih ka-pacitet le v okviru razvojnega območja C 1 za cca 350 parkirnih mest v dveh kletnih etažah. Največji delovni organizaciji na območju Prul sta Statistika s cca 320 zaposlenimi in Tribuna s cca 130 zaposlenimi. V bližini teh objektov se pojavljajo vpraša-nja parkimih mest za delavce, skupaj cca 100 - 150 parkirnlh mest. Območje Prul ni atraktivno območjeza parkiranje na robu mestnega središča niti za uslužbence niti za obi-skovalce. Pešpromet: glavna notranja peš-ulica, ki je obenem vozna za motorni promet je Prijateljeva ulica, Žabjak ter Zvezdarska ulica, ki se navezuje na Staro Ljubljano oz. mestno središče. Programirana pešpot ob obrežju Ljubljanice in Gruberjevega nabrežja ima prvenstveno sprehajalno-rekreacijski karakter - mestni in krajevni. Vse ulice naselja imajo eno ali dvostranske pločnike za krajevni pešpromet. V vseh stanovanjskih in obstoječih in novih javnih površinah naselja je potrebno promet tako organizirati, da ima prednost pešpromet in motorni promet podre-jeno in skladno vlogo in pomen. Kolesarski promet: območje Prul ni pomembno tranzitno območje za kolesarski promet razen Karlovške ceste in Privoza. V ostalem naselju je možen kolesarski promet na vseh cestah in ulicah kot enakovreden udeleženec v pro-metu. Ob šoli Prule je potrebno urediti večje parkirišče za kolesa. 8. člen Varstvo naravnih in grajenih spomenikov: - območje zazidalnega otoka CS5 obsega naslednje objekte varstva narave. 5 naravnih spomenikov 5 spomenikov oblikovane narave 8 spomenikov naravne dediščine lokacije, obseg in podrobna določila so razvidna v elaboratu. Spomeniško varstvene smernice za zazi-dalni otok CS5 Prule - LR ZSV januar 1980. - spomeniki delavskega gibanja in Ijudske revolu-cije: 3 spomeniki lokacije, obseg in podrobna določila razvidna ibid. - arheološki spomeniki: 4 lokalitete tri območja ar-heoloških spomeniških terenov. lokacije, obseg in podrobna določila razvidna ibid - umetnostni spomeniki na območju CS5: režim prve stopnje objektov Cimpermanova 4 režim druge stopnje objekti Karlovška c. 3, 9, 15, Prule27 režim tretje stopnje objekti Karlovška c. 3a, 3b, 5, 7, 11,13,18,20,22,24 Grubarjevo nabrežje 6, 14, 16 Prijateljeva ulica 16 Prule 14, 19 režim 4 stopnje - rušenje: vsi objekti »tribuna« Prija-teljeva 10, Cimpermanova 10 vsi objekti Ingrad - Špica lokacije, obseg in podrobna določila so razvidna ibid. 9. člen Za razvojna območja C,, C2, RID21 je potrebno izde-lati podroben ivesticijski program in projekt za posa-mezno območje na osnovi katerega se izdelajo lokacij-ska dokumentacija za postopno izgradnjo in ureditev predela. Za ostala razvojna območja po zazidalnem načrtu se izdela dokumentacija na nivoju in v obsegu, ki jo spo-razumno določijo KS, LZSV in ZDRL. 10. člen V stanovanjskih objektih ob Karlovški cesti je po-trebno izvesti protihrupno zaščito v skladu z dovoljeno ravnijo hrupa za stanovanjske objekte (nočna raven). 11. člen Zaklanjanje prebivalstva je urejeno s posebnim pla-nom, ki je sestavni del zazidalnega načrta. Zazidalni načrt zagotavlja zaklonišča za polovico prebivalstva tj. za 1.600 Ijudi in del obiskovalcev v novem servisnem centru ob Karlovški cesti. OBRAZLOŽITEV Na pobudo krajevne skupnosti Prule je občlnski upravni organ naročil izdelavo zazidalnfh načrtov za zazidalna otika CS-5 (območje med Karlovško cesto, Gruberjevim prekopom, Ljubljanico in Hrenovo ulico) in CO-1/20 (območje med Hrenovo ulico, Ljubljanico in Karlovško cesto), ki ju je izdelal zavod za družbeni razvoj. Ker je območje obeh zazidalnih otokov tako pove-zano in funkcionalno enotno, je tudl obdelava zazi-dalnih načrtov povezana v celoto. Ob izgradnji novega Kariovikega mostu so se ra-zmere v kra|evni skupnosti Prule bistveno spremenile in pokazala se je potreba po nadaljnji izgradnji in uredJtvi naselja. Zazidalna načrta sta blla od vsega začetka delana v tesnem sodelovanju s krajani in organi KS Prule in zajemata predvsem ukrepe v smeri humanizacije in ureditve okolja. Od novogradenj je predvidena izgradnja manjkajo-Lih kapacitet parkirnih mest in pa manjfta zazidava za potrebe servisnih dejavnosti na območju Tiibune in dopolnitev družbenih prostorov, banke, trgovine, ter uredttev zelenice z otrošklmi Igrišči ob Prijateljevi ulici, ter na območju Špice. Predlagana je tudl kom-pletna prenova Žabjaka in nekoliko spremenjena pro-metna zasnova. Krajanom je bil osnutek obeh zazidalnih načrtov že predstavljen na enotedenski neformalni razgrnitvi in so o njem razpravljali na zboru krajanov dne 15/11 -1979. Glavne prfpombe krajanov so bile vnešene v osnutek zazidalnega načrta, M je bil po sklepu izvrš-nega sveta dan v enomesečno |avno razgrnltev. V času razgmitve so bile podane naslednje bi-stvene pripombe: - ureditev območja Špice za dnevno rekreacijo (drevje, zelenice, brez športne rekreacije z dvora-nami in igrišči, ki povzročajo hrup in zahtevafo parki-ranje), - rekonstrukcija in razsiritev mostu na obstoječi lokadji v podaljiku Janežičeve ulice, - Prijateljeva ulfca naj ostane prometno nespre-men|ena za pešce in za dvosmerni motorni promet. Zavod za družbeni razvoj Ljubljane TOZD Urbani-zem je navedene pripombe upošteval ter jih vnesel v zazidalni načrt. Dne 9/6-1980 je bil sklican zbor obča-nov na katerem so bile ponovno obravnavane vse podane prlpombe v času javne razgrnitve. Občani so se z osnutkom zazidalnega načrta strinjali s tem, da se vse pripocnbe v zvezi s protnetno ureditvijo upo-števajo in vnesejo v zazidalni načrt. Posebno je bila poudarjena zahteva, da se preko Prulskega mostu dovoli samo lokalni promet, nikakor pa ne tranzitni. Osnutka odloka o sprejetju zazidalnih načrtov za zazldalna otoka CS-5 in C01-20 je izvršni svet obrav-naval na 99. seji dne 18/6-1980 in sprejel sklep, da osnutka odlokov predložf v obravnavo občinski skup-ščinl. Ljubljana, junij 1980 IZVRSNISVET Odlok o zazidalnem načrta za območje zazidalnega otoka CO 1-20 Žabjak OSNUTEK Na podlagi 12. In 13. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je skupščina občine Ljubljana Center na.......seji zbora združenega dela dne..... in na------seji zbora krajevnih skupnostl dne.....spre- iela ODLOK o žazidalnem načrtu za območje zazidalnega otoka CO1-20»Žabjak«. 1. člen Sprejme se zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka CO 1-20 »Žabjak«, ki obsega predel med Hre-novo ulico, reko Ljubljanico in Karlovško cesto, ki ga je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane v februarju 1980 pod štev. projekta 2516. 2. člen Zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka CO 1 -20 »Žabjak« obsega programski in tehnični del ter pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta v smislu 2. odstavka 8. člena Zakona o urbanističnem planiranju. 3. člen Zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka CO 1-20 »Žabjak« je stalno na vpogled občanom in organiza-cijam združenega dela pri upravnem organu (škup-ščine občine Ljubljana Center, pristojnem za urbani-zem in gradbene zadeve, strokovni službi za urbanizem iskupščine mesta Ljubljana, Zavodu za družbeni razvoj Ljubljane in Geodetski upravi 'skupščine mesta Ljub-Ijane. 4. člen Investitor je za arhitektonsko obdelavo in vključitev novih objektov k že zgrajeni okolici dolžan predložiti k zahtevi za gradbeno dovoljenje potrdilo, da je namera-vana gradnja v skladu s prostorskim načrtom in njego-vimi elementi. Potrdilo izda upravni organ skupščine občine Ljubljana Center, pristojen za urbanizem. 5. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja ur-banistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb skupščine mesta Ljubljane. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Stevilka: 351-36/75 Datum: Predsednik skupščine občine Ljubljana Center Miroslav SAMARDŽMA, I. r. PRAVILNIK ZAIZVAJANJE ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA OBMOČJE ZAZIDALNEGA OTOKA CO1-2O »ŽABJAK« 1. člen Mejo zazidalnega otoka CO 1 -20 je grafično opredelil dokument Spremembe in dopolnitve GUP 1972. Po-drobna obdelava v okviru zazidalnega načrta vključuje tudi pripadajoče obrežje Ljubljanice kot sestavni del območja. Po Generalnem planu iz 1.1966 in 1972. in podrobnih prostorskih načrtih občine Center je površina zazidal-nega otoka CO 1-20 funkcionalno opredeljena kot: - centralna površina z varstvom nepremičnih kultur-nih spomenikov in narave. 2. člen Enotno območje zazidalnega otoka je funkcionalno členjeno, in sicer na - pretežno stanovanjsko območje Rožne in Hrenove ulice - na območje Državnega arhiva SRS. Območje Državnega arhiva SRS tvori zaključeno funkcionalno razvojno in ureditveno območje, ozna-čeno z DAS; pretežno stanovanjsko območje pa je razvojno možno deliti v sanacijski ureditveni del, ozna-čen s S-S (sanacija) in v zazidalno ureditveni del ob Karlovški cesti med Rožno in Hrenovo ulico, označenz S-R (rekonstrukcija). 3. člen Razvojno območje S-S obsega pretežno stanovanja. Zgodovinska in arhitekturna vrednost predela je v zasnovi, zazidalni, fizični in vsebinski strukturi. Ker gre v obravnavanem območju za spomeniško urbanistično in stavbno dediščino, uveljavljamo kot temeljno obliko urbanistične preobrazbe načela var-stva, vzdrževanja in sanacije ovrednotenega tkiva po dogovorjenem načinu in programu izrabe, deloma v obliki pravilnika in sanacijskega načrta prenove ob-močja, ki bo sledil. Gradbene, zazidalne, sanitarne, funkcionalne, ko-munalne, socialne in ekonomske posege v predel je možno izvajati le na osnovi in v skladu s podrobnim sanacijskim programom oz. projektom. Temeljni namen sanacije je dvigniti urbanistično in spomeniško vrednost območja, aktivirati njegove mestne funkcije, predvsem pa vloga, ki jo imaobmočje kot povezovalni člen med Staro Ljubljano in moderno stanovanjsko sosesko na Prulah. V to vlogo je obvezno maksimalno vključiti obstoječe vrednoteno stavbno strukturo, prostore, program ter zelenje. Razvojno območje ob Karlovški cesti med Rožno in Hrenovo ulico je zazidalno območje za novo zazidavo višine pritličje + 1 etaža + izrabljeno podstrešje (mak- simalno). Namembnost objektov: na Hrenovo ulico sta-novanja, na Karlovško cesto nestanovanjska namemb-nost. Izraba na vrtno stran mora biti smiselno in gaba-ritno sorodna obstoječi. Ob Karlovški cesti mora zazi-dava omogočiti ureditev zelenja (drevesa, grmičevje) na južni strani ob pločniku. Pločnik je širine 3-4 metre. Razvojno območe Državnega arhiva Slovenije je na novo zazidljivo med Zvezdarsko ulico in Grudnovim nabrežjem do zazidalne črte južne fasade Gruberjeve palače in do požarne stene objektov Rožna ulica 6 in 8. Vertikalni gabarit zazidave: pritličje + etaža z izrab-Ijenim podstrešjem. Namembnost nove zazidave: funkcionalni prostor DAS. V kleti pod Zvezdarsko ulico je možno zgraditi povezavo med novo zazidavo na Gfuberjevo palačo. Severno od nove zazidave je obvezno urediti stilni park kot predprostor pred Gruberjevo palačo. Park se razteza med Zvezdarsko ulico, ki jo je po-trebno urediti kot peščevo površino v sedanji širini, med južnirn pločnikom Levstikovega trga, širine 4,0 m, med dopolnjenim drevoredom s pločnikom ob Gru-dnovem nabrežju do nbve zazidave. Gruberjeva in Virantova palača s silosom ob Rožni ulici sta dokončno arhitektonsko in gabaritno izobliko-vani. 4. člen V ulici Žabjak med Rožno in Hrenovo ulico je v pritličjih potrebna sanacija lokalov in programska oži-vitev in popestritev z dejavnostmi za krajevne potrebe (servisna dejavnost). 5. člen Promet Motorni promet: Vse obstoječe ulice - Rožna ulica, Hrenova ulica, Žabjak ostanejo v sedanjih dimenzijah in sedanjih funkcijah kot notranje stanovanjske ulice za funkcionalni in urgentni dvosmerni promet brez parkiranja. - Grudnovo nabrežje je enosmerna stanovanjska ulica za notranji promet. - Karlovška cesta je primarna mestna štiripasovna dvosmerna cesta. Mirujoči promet: Zaradi goste zazidanosti zazidal-nega otoka ni možno zagotoviti ustreznih parkirnih mest za stanovalce in uslužbence predela. Parkirne kapacitete je potrebno realizirati v sklopu nove zazi-dave servisnega centra C 1 ob Zvonarski ulici in Karlov-ški cesti. Pešpromet: Zvezdarska ulica je urejena za peš pro-met. Ostale ulice: Hrenova, Rožna, Zabjak so prven-stvenp za notranji peš in kolesarski promet. OBRAZLOŽITEV k predlogu zazidalnega načrta za zazidalni otok CO-1/20 Žabjak (predel med Karlovško cesto do Šentjakobskega mostu, Grudnovim nabrežjem oz. Ljubljanico in Hrenovo ulico v Ljubljani). Za predel je bil leta 1963 izdelan zazidalnl načrt od katerega je realizlrana predvsem I. in II. faza Držav-nega arhiva SRS (prizidek Silosa in prenova Gruber-jeve palače). Sorazmerno majhen danes pretežno stanovanjski predel z Gruberjevo in Vlrantovo palačo, kjer domuje Državni arhiv SRS na severozahodu Prul v stičišČu s Staro Ljubljano in mestnim srediičem na eni stranl in Prulami na drugi vsebuje vrsto problemov od social-nih, sanitarno tehničnih, komunalnlh, kulturno zgodo-vinskih do ekonomskih in vprašanj okolja trga do vprašanj oblikovania boljših bivalnih in delovnih po-gojev za življenje in počutje prebivalcev v najširšem pomenu besede. Temeljita vsestranska sanacija obstoječega kul-turno zgodovinskega stavbnega tkiva je seveda predpogoj za dosego tega cllja, za humanizadjo na-selja. S tem bodo ustvarjenl novl boljši pogoji za bivanje in delo. To pomeni najbrže v okviru sanacije objektov zmanjšanje današnje gostote Stevila prebivalcev, itevila stanovanj, saj bo treba očistiti zazidavo mno-gih dozidav, prezidav, provizorijev, lop, očistiti in ure-diti dvorišča kot dragocen dnevni odprt nezazldan prostor v izjemno gosti in strnjeni zazidavi. Zaradi zgodovinske in kulturne vrednostl predela kot celote, manj posameznega objekta, bo potrebno to sanacijo opraviti po načelih in smernicah spomeni-škega varstva. Ker je to ekonomsko, gradbeno tehnično, komu-nalno, spomeniško in organizacijsko zelo zahtevna naloga, bodo ob tem doseženi tudl določenl soclalnl premiki v smeri mlajšega, delovno aktivnega In vse-stransko ustvarjalnega prebivalstva, bol) enakovre-dno vključenega v dogajanja In cllje krajevne skup-nosti Prule. Poleg zahtevne naloge celovite prenove Žab|aka pa so odprta še nekatera druga vprašanja, celo vpra-šanja nove zazidave. Gre predvsem za nadaljnji ra-zvoj in možnosti Državnega arhlva SRS, temeljito so bili vsestransko pretreseni predlogi nove zazldave za potrebe Arhiva južno od Gruberjeve palače v stičišču Rožne, Zvezdarske ulice in Žabjaka. tzluščilo se je spoznanje, da je treba v duhu sodob-nega spomeniškega varstva, okolja in sožltja starega oz. obstoječega z novim, novo zazldavo h Gruberjevi palači za potrebe Državnega arhiva SRS vi&lnsko, flzično in oblikovno popolnoma prilagodtti drobnemu zazidalnemu tkivu Zabjaka In podredlti Gruberjevl palači. Gre za manj agresivno in voluminozno novo stavbo kot razširitev Državnega arhlva. Pred palačo je potrebno urediti stilnl park do Ljubljanlce oz. Gru-dnovega nabrežja. • V vogalu Hrenove ulice in Karlovške ceste se na mestu dotrajanih in spomeniiko nevrednlh prttličnih objektov, Hrenova ulica 6, ponuja zanimiva možnost nove zazidave viiine prltličje + 1 etaža z izrabtjenlm podstrešjem. Ta zazidava mora oblikovatl tudl ustre-zen arhitektonski zaključek na Kariovško cesto med Hrenovo in Rožno ulico. Vzporedno s prenovo Žabjaka je potrebno Izvestl temeljito komunalno sanacljo predela - kanallzaci|o, vodovod, predvsem pa ogrevanje predela na plin. Prometna ureditev ostane enaka današnji, sa| mo-ramo tudi v pogojih ozkih ulic zagotovitl dostopnost vsakega stanovanjskega objekta za motorna vozlla, predvsem pa za urgentna vozlla (gasilci, smetl, am-bulanta, milica, selitev Ipd.). Seveda pa ne moremo dopustltl parkiranja. Ljubljana, junij 1980 IZVRŠNISVET Sklep o sestavi občinskih komitejev Na podlagi 172. člena statuta občine Ljubljana Cen-ter (Ur. list SRS, št. 2/78), 8. člena odloka o organiza-ciji in delovnem področju upravnih organov občine Ljubljana Center (Ur. list SRS, št. 2/80) ter v skladu s 30. členom zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter republi-ških upravnih organih (Ur. list SRS, št. 24/78) je skup-ščina občine Ljubljana Center na. . . seji zbora zdru- ženega dela dne..........na . . . seji zbora krajevnih skupnosti...........na . . . seji družbenopolitičnega zbora dne .......... sprejela SKLEP o sestavi občinskih komitejev 1. člen S tem sklepom se določijo občinski upravni organi in organizacije, samoupravne interesne skupnosti za ob-močje občine, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti (v nadaljnjem besedilu: organi, organizacije in skupnosti), ki delegi-rajo svoje predstavnike v posamezne občinske komi-teje. 2. člen Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center ugo-tavlja, koga so v skladu s tem sklepom v občinske komiteje delegirali organi, organizacije in skupnosti. Izvršni svet imenuje tudi v posamezni občinski komite s tem sklepom določeno število članov. 3. člen Glede na skupen pomen upravnih zadev na po-dročju, za katerega je ustanovljen občinski komite, zagotavljajo organi, organizacije in skupnosti preko svojih predstavnikov v ustreznem komiteju stalno in organizirano sodelovanje in usklajevanje dela pri opravljanju upravnih zadev z delovnega področja ob-činskega komiteja. 4. člen Predsednik občinskega komiteja, povabi na sejo predstavnike drugih občinskih komitejev, samouprav-nih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih in družbenih organizacij glede na vprašanja, ki se obrav-navajo na seji komiteja. Ti lahko sodelujejo v razpravi o vprašanjih, ki so na dnevnem redu, nimajo pa pravice odločati. 5. člen Občinski komite obravnava na seji vsezadeve načel-nega značaja \z svoje pristojnosti, zlasti pa analize, informacije in druga gradiva o stanju in pojavih na svojem delovnem področju, odloke ter predpise in druge splošne akte, ki jih pripravlja oziroma predlaga izvršnemu svetu skupščine občine Ljubljana Center ali neposredno občinski skupščini, predpise in druge - PREDLOG splošne akte, ki jih sam izdaja ter mnenja in predloge, ki jih daje v zadevah iz svojega delovnega področja, odloča o ukrepih za katere je pooblaščen ter opravlja druge naloge, ki so po zakonu ali drugem predpisu v njegovi pristojnosti, razen zadev, za katere je z zako-nom ali odlokom občinske skupščine sprejetim na podlagi zakona pooblaščen predsednik komiteja. ik 6. člen S poslovnikom občinskega komiteja se podrobneje določi način njegovega dela in postopek sprejemanja odločitev na seji občinskega komiteja, pravice in dolž-nosti predsednika občinskega komiteja v zvezi s pri-pravo in vodenjem sej, način sodelovanja občinskega komiteja z organi, organizacijami in skupnostmi, ki delegirajo svoje predstavnike v občinske komiteje, ka-kor tudi z drugimi organi, organizacijami in skup-nostmi s katerimi sodeluie občinski komite pri svojem delu. 7. člen V komite za družbeno planiranje in gospodarstvo delegirajo po enega člana: - Komite za družbene dejavnosti - Komite za urbanizem, komunalo in gradbene za-deve - Zavod za družbeno planiranje Ljubljana - Služba družbenega knjigovodstva - Podružnica Ljubljana - Ljubljanska banka-Gospodarska banka Ljubljana Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center ime- nuje 4 člane. 8. člen V komiteje za družbene dejavnosti delegirajo po enega člana: - SIS za kulturo - SIS za socialno varstvo - SIS za vzgojo in izobraževanje - SIS za zdravstvo - SIS za telesno kulturo - SIS za otroško varstvo - Zavod za družbeno planiranje Ljubljana - Zavod za šolstvo SR Slovenije - enota Ljubljana - ZZB NOV občine Ljubljana Center Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center ime-nuje 4 člane. ' 9. člen V komite za urbanizem, komunalo in gradbene za-deve delegirajo po enega člana: - Sekretanat za občo upravo - Stanovanjska skupnost - Komunalna skupnost - Ljubljanski urbanistični zavod - Zavod za spomeniško varstvo Ljubljana - Društvo za varstvo okolja - Društvo arhitektov Ljubljana Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center ime-nuie 2 člana. 10. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER St.: PREDSEDNIK SKUPŠČINE Datura Miroslav Samardžija OBRAZLOŽITEV Občinska skupščina je decembra 1979 sprejela nov odlok o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Ljubljana Center. Z navedenin odlokom so bili ustanovljeni indivi-dualni in kolegijski upravni organi. Ker je odlok dolo-čil le delovno področje upravnih organov, je potrebno na podlagi 8. člena odloka o organizaciji in delovnem področju upravnlh organov občine Ljubljana Centerz aktom občinske skupščine določiti sestavo komite- Sestavo komitejev določi na predlog izvrinega sveta občinska skupščina v skladu s 30. členom za-kona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih. Določeno število članov komiteja pa ime-nuje, v skladu z aktom občinske skupščine, izvrini svet. Zbori občinske skupščine so sklep o sestavi občin-skih komitejev obravnavali na sejah dne 24. 6. 1980. Zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor sta k 8. in 9. členu sklepa predlagala, da v delu komlteja za družbene dejavnosti sodeluje tudi član SIS za kulturo, v delu komiteja za urbanizem, komunalo in gradbene zadeve pa član društva arhitektov. Izvršni svet je pri sestavi predloga sklepa o sestavl občinskih komltejev upošteval predloge zborov in predlaga občinski skupščini, da predlog sklepa obravnava in sprejme. Ljubljana,junij1980 IZVRŠNI SVET Predlog za uvedbo začasnega ukrepa družbenega varstva v ONPZ »novoplesk« Ljubljana, Kersnikova 5 Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center, na temelju 2. člena odloka o izvršnem svetu skupščine občine Ljubljana Center (Ur. I. SRS, št. 8/77) in 148. člena statuta občine Ljubljana Center v skladu s 623. členom zakona o združenem delu (Ur. I. SFRJ, št. 53/76) predlaga skupščini občine Ljubljana Center, da predlog za uvedbo začasnega ukrepa družbenega varstva v Obrtno nabavno-prodajni zadrugi »Novoplesk« Ljub-Ijana, Kersnikova 5, obravnava in sprejme naslednji SKLEP: 1. Skupščina občine Ljubljana Center ugo-tavlja, da so v ONPZ »Novoplesk« Ljubljana, Kersni-kova 5, nastale bistvene motnje v samoupravnih odno-sih in da so huje oškodovani družbeni interesi, kar predstavlja izredno hudo kršitev v smislu določil 619. in 620. člena zakona o združenem delu. 2. Skupščina občine Ljubljana Center ugotavlja, da so podani razlogi za uvedbo začasnih ukrepov družbe-nega varstva v ONPZ »Novoplesk«, Ljubljana, Kersni-kova 5 3. Sprejme se predlagani sklep o začasnem ukrepu družbengga varstva v Obrtno nabavni zadrugi Novo-plesk, Ljubljana, Kersnikova 5. Obrazložitev. Oddelek za gospodarstvo in finance na osnovi - ugotovitev inšpektorata za inšpekcijo dela in tržne inšpekcije Uprave inšpekcijskih služb Skup-Sčine mesta Ljubljane; - informacij Službe družbenega knjigovodstva o izplačilih osebnih dohodkov za mesec januar in fe-bruar 1980; - ugotovitev Službe družbenega knjigovodstva po zapisniku o pregled finančno-materialnega poslova-nja pri ONPZ Novoplesk, Ljubljana, Kersnikova 5; - vpogleda v dokumentacijo, s katero razpolagajo upravni organi skupščine občlne LJubljana Center in Uprava javne varnosti v Ljubljani ter - razgovora s predstavniki zadruge, ugotavlja: 1. Obrtno nabavno-prodajna zadruga »Novoplesk« Ljubl|ana, Kersnikova 5 je bila ustanovljena 24/11-1961 in je vpisana v registru podjetij in obrtl pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, enota v Ljubljani pod št. Rg XI 1210 od 8/7-1971 dalje, z naslednjlm pred-metom poslovanja: 1. prodaja svojim članom reprodukdjskl material zaobrtne storitve in za izdelavo izdelkov ter oskrbuje svoje člane z opremo, stroji, delovniml prlpravami in orodji, 2. prodaja izdelke in storitve svojih članov, 3. kupufe reprodukcijski material tn ga daje svojim članom v predelavo, dodelavo in Izdelavo, 4. organlzira prolzvodnjo in storitve za svoje člane, 5. prevzema obrtnlška dela od posameznlh naroč-nikov, od delovnih in drugih organizacfj in organizlra izvršitev naročenih del po svojih članih, 6. organizira kooperacijo med svojiml članl in dru-gimi proizvajalnimi organizaci|ami. Na podlagi sklepa št. RG XI 1210/9 z dne 10/1-1977 bivšega Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani je vpisan kot: direktor BRUNČIČ Janez Za zadrugo pa podpisujejo: BRUNČIC Janez, direktor, MARTINC Franc, predsednik poslovnega odbora, ŠEŠOK Antonija, računovodja, sopodpisuje finančne listine. Zadruga določa v statutu pogoje, ki jih mora izpol-njevati direktor zadruge, način imenovanja, postopek za javni razpis, izbiro kandidatov in sklenitev delov-nega razmerja za nepoln delovni čas ter 4-letno man- datno dobo, za katero je imenovan. Statut je zadruga sprejela 20/6-1974. Sedanji direktor Janez Brunčič opravlja funkcijo di-rektorja zadruge od 14/12-1976 dalje. To funkcijo opravlja na osnovi pogodbe o delu s tem, da se po-godba o delu praviloma vsak mesec sklepa na novo. Vpis v sodni register direktorja ONPZ Janeza BRUN-ČIČA je bil izvršen 10/1-1977 pod št. Rg XI 1210/9 na podlagi naslednje dokumentacije: - ponudbe za razpisano mesto direktorja Janeza BRUNČIČA z dne 8. 12. 1976; - izvlečka iz zapisnika zadružnega sveta z dne 12.12. 1976; - zapisnika sestanka razpisne komisije, ki so jo se-stavljali trije člani zadruge z dne 26. 11.1976. Zadruga inšpektorju dela Inšpektorata za inšpekcijo dela UIS SML ni predložiladokumentacije, ki bi izkazo-vala kdaj in kako je zadružni svet podal predlog za razpis prostih del in nalog direktorja; kdaj in kako je imenoval razpisno komisijo; kateri od članov razpisne komisije so zunanji člani, mnenje družbenopolitičnih organizacij; kdaj in kje je bila izvršena objava javnega razpisa, razpisni pogoji, način izbire itd. Ugotovljeno je tudi, da je direktor zadruge tov. Janez BRUNČIČ nosilec samostojnega osebnega dela kot samostojni obrtnik z obrtnim dovoljenjem pristojnega upravnega organa št. 03-7-BU-14/2 z dne 31.10.1960 in ima svojo obratovalnico registrirano v registru sa-mostojnih obrtnikov SOb Ljubljana Moste-Polje pod št. 298 s poslovnim predmetom: pleskarstvo in poslovnim sedežem v Ljubljani, Ob potoku 9. Iz teh ugotovitev izhaja, da postopek za imeriovanje direktorja v letu 1976 ni bil izveden v skladuz 82. in 83. členom statuta zadruge in da se vsa dokumentacija, predložena Okroženemu gospodarskemu sodišču v Ljubljani, sklicuje na neresnične podatke. Direktor zadruge tudi ni sklenil delovnega razmerja z zadrugo. S tem je kršen 80. člen statuta zadruge, 508. člen zakona o združenem delu in 34. ter 35. člen zakona o delovnih razmerjih (Ur. I. SRS, št. 24/77 in 30/78). Zadruga je s sklepanjem pogodbe o delu z BRUNČIČ Janezom, direktorjem zadruge, mesečno kršila dolo-čilaod213. do217. členazakonaodelovnih razmerjih. Izvršni svet ugotavlja, da zadruga nima poslovo-dnega organa oz. sedanji poslovodni organ, ker ni sklenil delovnega razmerja z zadrugo, in je hkrati sa-mostojni obrtnik, z vsako odločitvijo prekoračuje svoja pooblastila in s tem bistveno krši samoupravne pravice ter so v smislu 619. člena zakona o združenem delu (tč. 9.,) nastale bistvene motnie v samoupravnih odnosih v zadrugi. 2. V zadrugi je zaposlenih 5 delavcev v delovnem ra-zmerju. Zadruga ima 138 članov. Dokumentacija, ki predstavlja pogoj za pridobitev članstva, t. j. obrtno dovoljenje, potrdilo o strokovni usposobljenosti in prošnja za članstvo, ni v celoti kompletirana za vse člane. Delavci zadruge nimajo svojega delegata v zadruž-nem svetu, kar je v nasprotju z določili 55. člena statuta zadruge in s 66. členom obrtnega zakona (Ur. I. SRS, št. 1/79). S tem so nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih zadruge v smislu 619. člena zakona o združe-nem delu. 3. Žadruga posluje v poslovnih prostorih v Ljubljani, Kersnikova ul. 5, ki so last zadruge po kupoprodajni pogodbi z dne 2. 10. 1972. Dne 22. 1. 1973 je zadruga zaprosila oddelek za gradbene in komunalne zadeve tuk. občinske skupščine samo za zamenjavo električne napeljave v teh prostorih. Dne 25. 1. 1973 je tuk. upravni organ izdal ustrezno potrdilo. Zadruga pa si za te poslovne prostore ni pridobita potrebnega soglasja k namembnosti poslovnih prosto-rov, kot je določal takratni odlok o poslovnih prostorih (Giasnik, št. 19/69 in Ur. I. SRS, št. 19/73), niti si ni pridobila dovoljenja pristojnega upravnega organa o tem, da poslovni prostori izpolnjujejo pogoje glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu ter druge predpisane pogoje v smislu določil 412. člena zakona o združenem delu za opravljanje njihove dejavnosti. S tem je nastala tudi kršitev 620. člena zakona o združenem delu (tč. 7), in je zadruga oškodovala druž-bene interese. 4. ONPZ Novoplesk je na zahtevo poslala skupščini občine Ljubljana-Center, dne 11. 3. 1980, naslednje samoupravne splošne akte: - statut zadruge z dne 20. 6.1974 z dopolnitvijo 105. člena z dne 23. 2. 1976; - samoupravni sporazum o združevanju dela v obrtno zadrugo (brez datuma sprejema); - samoupravni sporazum o skupnih osnovah in meri-Hh za razporejanje čistega dohodka in delitev sred-stev za osebne dohodke in skupno porabo (brez da-tuma sprejema); - samoupravni sporazum o združevanju dela in sred-stev, o skupnih stroških poslovanja, o pridobivanju in delitvi dohodka iz naslova združenega dela in sred-stev, ter o medsebojnih odnosih v obrtni zadrugi Novoplesk, Ljubljana, Kersnikova 5 (zadružni svet ga je sprejel na seji, dne 15. 12 1977); - pravilnik o medsebojnih finančnih odnosih v obrtni zadrugi Novoplesk (zadružni svet ga je sprejel na seji, dne 15. 12. 1977). Inšpektor dela Inšpektorata za delovno inšpekcijo Uprave inšpekcijskih služb SML je pri pregledu ugoto-vil, da ima zadruga še: - pravilnik o delovnih razmerjih, ki ga je zadružni svet sprejel, (brez datuma sprejema); - opis del in nalog delavcev zadruge, ki pa nima datuma, ni podpisan in ni razvidno, kdo in na kakšen način je ta akt sprejet. SDK, podružnica v Ljubljani, je pri pregledu finanč-nomaterialnega poslovanja v zadrugi ugotovila, da za-druga do 24/12-1979 ni uskladila svojih samoupravnih aktov s področja finančnega poslovanja, t.j. - pravilnika o finančnem poslovanju, o inventuri sredstev fn njihovih virov z dofožbami 38. člena pra-vilnika o inventuri, ki pravi, da mora uporabnik druž-benih sredstev v 60 dneh od dneva objave pravilnika o inventuri uskladiti svoje akte o inventuri z dolož-bami pravilnika o inventuri (popisa) (Ur.l. SFRJ, it. 59/77). Oddelek za splošne zadeve tuk. občinske skupščine na podlagi poobiastila iz 641. člena zakona o združe-nem delu. - ugotavlja, da samoupravna splošna akta, t.j. - samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev, o skupnih stroških poslovanja, o pridobiva-nju in delitvi dohodka; - samoupravni sporazum o združevanju v obrtno zadrugo nista usklajena z obrtnim zakonom. Samoupravni spo-razum o združevanju v obrtno zadrugo, ki naj bi bil temeljni samoupravni splošni akt zadružnikov in de- lovne skupnosti, ne ureja razmerja in cilja med njimi, kot jih določa 61. člen obrtnega zakona, temveč bolj ureja medsebojna razmerja delavcev delovne skupno-sti. Tako v prvem kot v drugem samoupravnem spora-zumu ni določenih osnov in meril za delitev čistega dohodka, ki pripada članom zadruge glede na obseg, stopnjo in raznovrstnosti delovne povezanosti. Člani zadruge imajo pravico le do ostanka čistega dohodka, ko se pokrijejo obveznosti za osebne dohodke, za stanovanjsko izgradnjo ter formira sklad skupne po-rabe. Če zadruga ne dosega dovolj čistega dohodka, da bi pokrila vse naštete obveznosti, morajo člani do-pJačati svoj prispevek zadrugi po višini opravljenega prometa ali se pripadajoči del posameznega člana na-domesti iz sredstev njegovega deleža«. V skladu z zakonom o združenem delu, zakonom o skupnih osnovah svobodne menjave dela ter obrtnim zakonom pa tudi ni samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Uresničevanje svobodne menjave dela ni uresni-čeno, saj so delavci delovne skupnosti opredelili s tem samoupravnim splošnim aktom, da pridobivajo doho-dek iz celotnega prihodka, ki ga delovna skupnost ustvari s prodajo proizvodov in storitev na domačem in zunanjem trgu, z udeležbo pri skupaj ustvarjenem do-hodku, s svobodno menjavo dela, kooperacijo , regre-som, premijo, dotacijo ali na kakšni drugi podlagi, torej iz vseh podlag, kot sicer pridobivajo dohodek delavci v združenem delu \z 60. člena zakona o združenem delu. Iz pregledanih samoupravnih splošnih aktov ni razvi-dno, kako je oblikovana delovna skupnost, niti niso bili predloženi splošni akti delovne skupnosti, razen sta-tuta zadruge, ki pa je bil sprejet v letu 1974 in ni usklajen z določili zakona o združenem delu niti z določili obrtnega zakona. Iz teh ugotovitev izhaja, da zadruga ni uskladila sa-moupravnih splošnih aktov v zakonskem roku, t.j. do 21/1-1980, po 146. členu obrtnega zakona (Ur.l. SRS, št. 1/79) in je s tem kršila tudi določila 660. člena zakona o združenem delu. Zaradi nesprejetih samoupravnih splošnih aktov oz. zaradi neuskladitve cit. samoupravnih splošnih aktovz določili zakona o združenem delu in določili obrtnega zakona so nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih v zadrugi v smislu 619. člena zakona o združe-nem delu (tč. 5). ,. .. ..... . 5. ONPZ »Novoplesk« Ljubljana, Kersnikova 5, ni obve-stila in poslala občinski skupščini Ljubljana Center planskih aktov, t.j. smernic za sprejem srednjeročnega plana za obdobje 1981 -1985 o razvoju zadruge, plana za leto 1980 in programa varčevanja v letu 1980. Poslovanje zadruge brez samoupravno sprejetega planskega akta za leto 1980, usklajenega s 4. členom zakona o planiranju SRS in 76. členom zveznega za-kona o planiranju, pomeni kršitevsamoupravnih pravic in družbene lastnine. Tako stanje in ravnanje zadruge povzroča motnje v družbeni reprodukciji, kar povzroča hujše oškodovanje družbenih interesov v smislu 620. člena zakona o zdru-ženem delu. Zadruga zaradi nesprejema smernic za sprejem srednjeročnega plana zadruge za obdobje 1981 -1985 ni vzpostavila vsebinske podlage za pripravo planskih aktov po 29. členu Zakona o sistemu družbenega plani-ranja in o družbenem planu SRS. S takim ravnanjem zadruga preprečuje uresničevanje zakonskega načela sočasnega planiranja in onemogoča tudi drugim sub- jektom planiranja, da pripravijo srednjeročne planske akte v zakonskem roku, kateri morajo biti sprejeti naj-kasneje do konca letošnjega leta. V okviru prizadevanj za izvajanje politike ekonomske stabilizacije zadruga ni izvršila svoje naloge v smislu 4. točke zvezne resolucije in 6. točk republiške resolucije, ker ni sprejela programa varčevanja v poslovanju za-druge v letu 1980. S tem v zvezi ne izvaja sklepov zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana-Center in ne izpol-njuje smernic uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1976 - 1980 v letu 1980. 6. Zadruga je po Informaciji o izvajanju resolucije in dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razpo-rejanja dohodka v letu 1980 SDK - podružnica v Ljub-Ijani izplačala za osebne dohodke: - v mesecu januarju 1980 za 47 % in - v mesecu februarju 1980 za 37 % več sredstev kot je dovoljevala Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana Jugoslavije za ob-dobje od leta 1976 do leta 1980 v letu 1980 in Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja do-hodka v letu 1980. Zadruga zagovarja to izplačilo kot opravičeno zaradi njihovega sistema stimulativnega nagrajevanja, ki je v tem, da vsake tri mesece na osnovni del osebnih do-hodkov pribije 25 % in jih izplačuje vsem petim zapo-slenim delavcem. Izvršni svet, kakor tudi zbor združenega dela skup-ščine občine Ljubljana Center, tega pojasnila zadruge nista sprejela, ker izhaja iz dejansko razpoložljivih sredstev za osebne dohodke in ne upošteva določil resolucije in dogovora. Zadruga je po podatkih iz zaključnega računa za leto 1979 izplačala 42% več sredstev za osebne dohodke kot je znašal porast čistega dohodka v letu 1979; po-prečni izplačani čisti osebni dohodek na delavca je za 25% večji od porasta dohodka na delavca in znaša mesečni poprečni čisti osebni dohodek za leto 1979 na delavca 10.225,00 din, ali za 38% več kotje bil izplačan v panogi. (V panogi gradbeništvo - kamor spada ONPZ Novoplesk, znaša izplačani poprečni mesečni čisti (netto) osebni dohodek na delavca v občini Ljubljana Center v letu 1979 din 7.396,00). Izvršni svet smatra, da se je zadruga z izplačilom osebnih dohodkov v mesecu januarju in februarju 1980 obnašala skrajno negospodarno ter v nasprotju s stabi-lizacijskimi prizadevanji. S tem je z izredno hudo kršitvijo obveznosti iz zvezne resolucije in določil dogovora o uresničevanju druž-bene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 pov-zročila motnje v družbeni reprodukciji in s tem kršila določila 620. člena zakona o združenem delu (tč. 6) ter so s tem huje oškodovani družbeni interesi. 7. Po ugotovitvah SDK, podružnice v Ljubljani, o pre-gledu f inančno-materialnega poslovanja za čas od 1 /1 -1974 do 30/9-1979 (zapisnik, št. 66-1510/2-15/79 z dne 15/1-1980), ki obsega inventure, blagajniško poslova-nje, kooperantske odnose med ONPZ Novoplesk in kooperanti, sestavljanje računov izvajalcev in investi-torjev, nabavo materiala za reprodukcijo, nabavo tr-govskega blaga, nefakturirane storitve, prometni da-vek, dokumentacijo za knjiženje, temeljnice, naročil-nice, sklade, ukrepanje zadruge po zapisniku SDK z dne 8/12-1972 in kako je potekala odprava ugotovlje-nih nezakonitosti po odločbi SDK, so bile ugotovljene naslednje nepravilnosti: 1. Inventura za leto 1977 je bila pri popisu zalog repro-dukcijskega materiala per 31/12-1977 pri nekaterih članih - kooperantih opravljena samo vrednostno, ne pa tudi količinsko. S tem je kršeno določilo 18. členapravilnikaoinven-turi (popisu) sredstev in njihovih virov. Pri popisu zalog reprodukcijskega materialajesode-lovala referentka za kooperacijo, ki vodi finančno evi-denco istega materiala in je s tem kršen 12. člen pravil-nika o inventuri (popis) sredstev in njihovih virov. Inšpektor SDK ugotavlja, da zadruga ni uskladila pravilnika o finančnem poslovanju, o inventuri sred-stev in njihovih virovz določbami 38. člena pravilnika o inventuri (Ur. I. SFRJ, št. 59/77), čeprav je bila to dolžna storiti v 60 dneh po objavi tega predpisa. 2. Zadruga je svojim članom - samostojnim obrtnikom omogočala, da pri nabavi trgovskega blaga preko za-druge niso plačevali tega blaga z veljavnimi plačilnimi nalogi preko žiro računa, temveč je zadruga dolžni znesek odštela od članskega računa, ki ga je za svoje opravljeno delo fakturiral zadrugi. S tem je zadruga kršila določila 75. člena zakona o službi družbenega knjigovodstva (Ur. I. SFRJ, št. 2/77), ki določa, da uporabniki družbenih sredstev opravljajo z računi, ki jih imajo pri SDK, s svojimi nalogi vsa medsebojna in druga plačila. 3. Po cit. zapisniku SDK je (na strani 7 in 8) prikazanih za leto 1974, 1975 in 1976 31 primerov, za samostojne obrtnike, da so bili računi za obrtnika, ki je bil dan za registracijo v občini taki, da je bilo v njih odšteto več blaga, kot ga je bilo sploh nabavljenega v tistem letu. Za te manipulacije zadruge, po izjavi inšpektorja SDK, prizadeti samostojni obrtniki sploh niso vedeli. Zadruga je s takim načinom poslovanja omogočala določenim samostojnim obrtnikom - članom zadruge, da so lahko izkazovali manjši promet (celotni prihodek) v posameznem letu. Tudi pri sestavljanju računov za člane zadruge za-druga Novoplesk ni poslovala enotno in je inšpektor SDK pri kontroli ugotovil pet različnih načinov. Zaradi tega je otežkočena kontrola in pravilna knji-govodska evidenca. Davčnim upravam pristojnih ob-činskih skupščin so bili dani v registracijo računi, v katerih je bil odštet material. Samostojni obrtniki člani zadruge pa so prejemali tudi originalni račun od na-bave trgovskega blaga, ki so ga upoštevali pri izdaji računa, nato pa so original račun še enkrat uveljavljali kot strošek pri davčni napovedi celotnega dohodka za posamezno koledarsko leto. Zaradi takega prikazovanja podatkov s strani za-druge so nekateri obrtniki utajevali pri davčnih napo-vedih svoj promet v posameznih koledarskih letih. Po dosedaj ugotovljenih podatkih, vendar dokazni postopki pri pristojnih organih še niso zaključeni, znaša utaja dohodka 4,741.197,49 din in to samo za člane zadruge iz občine Ljubljana Center, Ljubljana Vič-Rudnik in Ljubljana-Šiška. 4. Služba družbenega knjigovodstva je pri pregledu poslovanja (že cit. zapisnik, str. 11-14) ugotovila ob že navedenih nepravilnostih tudi sicer zelo neurejeno knjigovodstvo in je zadruga pri tem grobo kršila dolo-čila 13. člena zakona o knjigovodstvu. Oddelek za gospodarstvo in finance je iz predložene dokumentacije ugotovil, da tudi direktor zadruge s svojimi predlogi zadružnemu svetu za ureditev knjigo- vodskega poslovanja ne zagotavlja finančnega poslo-vanja zadruge tako, da bi bili v knjigovodstvu zagotov-Ijeni vsi podatki, ki omogočajo sprotno spremljanje rezultatov poslovanja, terjatev in obveznosti zadruge. Inšpektor SDK je pri pregledu poslovanja tudi ugoto-vil, da zadruga ni odpravila v svojem poslovanju že ugotovljenih nepravilnosti po zapisniku SDK, podruž-nice Ljubljana o pregledu posiovanja zadruge iz leta 1972. S takim načinom poslovanja je zadruga napravila oz. omogočala, da je storjena precejšnja družbena škoda in da so bili oškodovani družbeni interesi po 620. členu zakona o združenem delu (tč. 6). 8. Izvršni svet je predlog za uvedbo začasnega ukrepa družbenega varstva sprejel na pobudo oddelka za go-spodarstvo in finance tuk. občinske skupščine za uvedbo začasnega ukrepa družbenega varstva, s ka-tero so bili seznanjeni na razgovoru v oddelku za gospodarstvo in finance dne 4. junija 1980, direktor zadruge Janez BRUNČIČ, predsednik zadružnega sveta Miodrag RADOVANOVIC in predsednik zadružne samoupravne kontrole JAGER. Predsednica zbora de-lavcev Helena LAH je opravičila svojo odsotnost. Z ugotovitvami pobude se predstavniki zadruge niso strinjali, ker so smatrali, da so poslovali v skladu s predpisi oz. da niso bili seznanjeni, da poslujejo v nasprotju s predpisi in lastnimi samoupravnimi sploš-nimi akti. Direktor je smatral, da za vse ugotovljene nepravilnosti odgovarja bivša računovodkinja, ker je bila zadolžena za spremljanje predpisov in za opozar-janje na njihovo izvajanje. Po ugotovitvah raznih inš-pekcij jo je zadružni svet že razrešil dolžnosti računo-vodje in jo zaradi neizpolnjevanja pogojev glede izo-brazbe po zakonu o knjigovodstvu premestil na druga dela in opravila. Z odvzemom določenih pooblastil računovodkinji se bo po navodilih direktorja stanje v računovodstvu saniralo, sprejeli se bodo tudi vsi manj-kajoči samoupravni splošni akti oz. se bodo uskladili z obrtnim zakonom, ker zadružni svet oz. direktor nista bila seznanjena, da je zakonski rok po določilu 660. člena zakona o združenem cielu za uskladitev z obrtnim zakonom potekel že v mesecu januarju 1980. Glede sprejema planskih dokumentov je direktor smatral, da zadruga planira vsako leto porast dohodka in stroškov za določeni procent in to je zanjo zadosten dokument. Z navodili oz. obvestili občinske skupščine Ljubljana Center in njenih organov glede sprejema planskih dokumentov ni bil seznanjen, ker mu računo-vodkinja ni izročala pošte. Da je direktor in istočasno samostojni obrtnik po njegovem mnenju ni bil seznanjen, da je to v nasprotju s predpisi in je za zadrugo bil to manjši strošek, kot Če bi bil direktor v delovnem razmerju. Nihče pa ga v teh letih tudi ni opozoril, da to ni v skladu z obrtnim zakonom o združenem delu, saj je bil tudi pred njim direktor zadruge član zadruge in hkrati samostojni obrtnik. Predsednik zadružnega sveta je smatral, da so bile vse ugotovljene nepravilnosti storjene zaradi nevedno-sti. Predlagal je, da skupščina določi ureditveni rok, da pristojni organi zagotovijo strokovno pomoč in bo za-druga lahko sama uredila poslovanje. Vsak ukrep druž-benega varstva bo po mnenju direktorja in predsednika zadružnega sveta negativno vplival na člane zadruge, kar bo povzročilo likvidacijo zadruge in s tem bo prišlo resnično do družbene škode, saj bo ostalo brez dela pet delavcev zadruge. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center je v navzočnosti predstavnikov zadruge (predsednika za-družnega sveta, predsednika samoupravne zadružne kontrole, direktorja, predsednika zbora delavcev) na svoji 99. seji, dne 18/6-1980, obravnaval predlog za uvedbo začasnega ukrepa družbenega varstva v ONPZ Novoplesk, Ljubljana, Kersnikova 5 in pojasnila za-druge v zvezi s pobudo ter predlog za uvedbo zača-snega ukrepa v celoti sprejel, ker je smatral, da indivi-dualni poslovodni organ in zadružni svet zadruge za- radi svoje nestrokovnosti, kakor tudi zaradi nekritič-nega odnosa do ugotovljenih nepravilnosti zadruga ne bo sama odpravila ugotovljenih nepravilnosti in uskla-dila poslovanje s predpisi, čeprav bi jim bili dani uredi-tveni roki v skladu s 629. členom zakona o združenem delu. S tem je predlog utemeljen. LjuMiana, 18.6.1980 IZVRŠNI SVET Sklep o uporabi sredstev solidarnosti za izpolnitev obveznosti SR Slovenije v letu 1980 za plačilo prispevka kot kredit SR Črni Gori PREDLOG Na osnovi sklepa 124. seje izvršnega sveta skup-ščine SR Slovenije z dne 5. 6.1980 in sklepa 12. seje podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti z dne 12.6.1980 je skupščina občine Ljubljana Center na.....seji zbora združenega dela, dne.....1980 in na..... seji zbora krajevnih skupnosti, dne.....1980 spre- jela naslednji SKLEP o uporabi sredstev solidarnosti za izpolnitev obveznostl SR Slovenije v letu 1980 za plačilo prispevka kot kredit SR Črni gori. Lčlen Za izpolnitev obveznosti SR Slovenije v letu 1980 za plačilo prispevka kot kredit SR Črni gori za kreditiranje občanov po 7. členu zakona o sredstvih za odpravo posledic katastrofalnega potresa, ki je prizadel ob-močje Socialistične republike Črne gore v letu 1979 (Uradni list SFRJ, št. 15/80) se uporabijo sredstva soli-darnosti, oblikovana po zakonu o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3/75 in 8/78) in sicer: - 75 % zneska obračunanega prispevka soiidarnosti iz osebnega dohodka delavcev v letu 1979 in 25 % zneska obračunanega prispevka solidarnosti iz oseb-nega dohodka delavcev v letu 1980; - 75 % zneska vplačanih sredstev solidarnosti na posebne račune občin pri Službi družbenega knjigo-vodstva v obdobju od 1. januarja do 15. septembra 1979 in ves znesek vplačanih sredstev solidarnosti na posebne račune občin pri Službi družbenega knjigo-vodstva v obdobju od 15. septembra 1979 do 30. junija 1980; - ves znesek obračunanega prispevka solidarnosti iz dohodka v letu 1979; - znesek sredstev na računu sredstev solidarnosti SR Slovenije za odpravljanje posledic naravnih nesreč na dan uveljavitve tega sklepa. 2. člen Izvršni svet skupščine SR Slovenije sprejme sklepe o vplačilu sredstev solidarnosti, ki se vodijo na računih organizacij združenega dela in občin, na račun sred-. stev solidarnosti SR Slovenije. 3. člen Pogodbo o odobritvi kredita iz sredstev solidarnosti SR Slovenije za odpravo posledic naravnih nesreč v znesku 456.105.136 dinarjevSRČrnigori skleneOdbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč. 4. člen Sredstva solidarnosti, ki jih SR Črna gora vrne pod pogoji in rokih, določenih z zakonom o sredstvih za odpravo posledic katastrofalnega potresa, ki je priza-del območje Socialistične republike Črne gore v letu 1979, se vplačajo na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije za odpravljanje posledic naravnih nesreč. 5. člen Ta sklep začne veljati, ko ga sprejmejo vsi podpisniki družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic narav-nih nesreč. Veljavnost sklepa po prejšnjem odstavku ugotavlja Odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za od-pravljanje posledic naravnih nesreč. , • 6. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. SKUPSCINA OBCINE LJUBLJANA CENTER Številka: 402-4/75 Datum: PREDSEDNIK SKUPŠČINE Miroslav SAMARDŽIJA OBRAZLOŽITEV V zakonu o sredstvih za odpravo posledic katastro-falnega potresa, ki je prizadel območje SR Črne gore v letu 1979 (Ur. list SFRJ, št. 15/80) je določeno, da socialistične republike in socialistični avtonomni po-krajini zagotovijo 13.699.635.000 dinarjev s svojim pri-spevkom kot kredit SR Črni gori, od tega je konkretna obveznost SR Slovenije za plačilo prispevka kot kre-dit v letu 1980 456.105.106 dinarjev. Izvršni svet skupščine SR Slovenije je ugotovil, da je najprimernejši vir za zagotovitev sredstev za izpol-nitev navedene obveznosti uporaba sredstev solidar-nosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč in dal na 124. seji dne 5. 6.1980 pobudo, da odbor podpisni-kov družbenega dogovora o načinu uporabe in uprav-Ijanja s sredstvi solidamosti sprejme sklep o uporabi sredstev solidarnosti za zagotovitev prispevka kot kredit v letu 1980 v višini 456.105.106 din. Odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti je na 12. seji, dne 12. 6. 1980 o pobudi IS škupščine SR Slovenije razpravljal in predlaga podpisnikom druž-benega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti, da sprejmejo sklep o uporabi sredstev solidarnosti za izpolnitev obveznosti SR Slo-venije v višini 456.105.106 dinarjev v letu 1980 za plačilo prispevka kot kredit SR Črni gori. Odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za od-pravljanje posledic naravnih nesreč še posebej pri-pominja, da naj bi podpisniki družbenega dogovora predloženi sklep podprli in s tem omogočili realizacijo obveznosti SR Slovenije. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center je o predlogu razpravljal na 100. seji, dne 25/6-1980 in predlaga občinski skupščini predlog sklepa v obrav-navo in sprejem. Ljubljana, junij 1980 IZVRŠNISVET Volitve in imenovanja PREDLOG Na podlagi 27. člena zakona o javnem tožilstvu (Ur. I. SRS, št. 10/77) in v skladu s 172. členom statuta občine Ljubljana Center (Ur. I. SRS, št. 2/78) je skup- ščina občine Ljubljana Center na.....seji zbora združenega dela, dne.....na.....seji zbora kra- jevnih skupnosti, dne.....in na.....seji družbeno- političnega zbora, dne.....sprejela SKLEP o imenovanju namestnikov javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani. Za namestnike javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani se imenujejo: BARBARA BREZIGAR SVETOZAR KOKOTOVIČ STANKO RAPE MIRKO VRTAČNIK BOJAN ŠOBAR SKUPŠČINAOBČINE LJUBLJANA CENTER Številka: PREDSEDNIK Datum: Miroslav SAMARDŽIJA OBRAZLOŽITEV PREDLOGA SKLEPA OIMENOVANJU NAMESTNIKOV JAVNEGA TOŽILCA TEMEUNEGA JAVNEGA TOŽILSTVA V UUBUANI Na podlagi 2. odstavka 27. člena zakona o javnem tožilstvu, javni tožilec SR Slovenije predlaga, da skup-ščina občine Ljubljana-Center imenuje za namestnike javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljub-Ijani naslednje kandidate: BARBARO BREZIGAR iz Ljubljane, Žolgerjeva 22, SVETOZARJA KOKOTOVIČA iz Ljubljane, Poljanski nasip 26, Stanka RAPETA iz Ljubljane, Medvedova 10, Mirka Vrtačnika iz Ljubljane, Kosovelova 51 in Bojana Šobarja iz Kočevja, Kolodvor-ska 19. Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Ljubljana Centet je na 22. seji, dne 13. 6.1980 obravna-vala predlog javnega tožilca SR Slovenije in ugotovila, da vsi predlagani kandidati izpolnjujejo z zakonom določene strokovne pogoje ter so tudi moralno-poli-tično in osebnostno primerni za opravljanje javnotožil-ske funkcije. Njihovo imenovanje na namestnike jav-nega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani podpira tudi Medobčinski svet SZDL Ijubljanske regije in koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL Ljubljana Centr. Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Ljubljana Center zato predlaga vsem zborom skup-ščine občine Ljubljana Center, da se za namestnike javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljub-Ijani imenujejo: 1. MIRKO VRTAČNIK, roj. 7. 9. 1950, na pravni fa-kulteti v Ljubljani je diplomiral 2. 3.1978 in nato opravil pravosodni izpit 3. 4. 1980. Pripravniško prakso je opravljal pri bivšem Okrožnem javnem tožilstvu v Ljub-Ijani in na Višjem javnem tožilstvu v Ljubljani, kjer nadaljuje delo tudi po opravljenem pravosodnem iz-pitu. Je aktiven družbenopolitični delavec v delovni organizaciji kot na terenu. Je član ZK od 1968 dalje. 2. SVETOZAR KOKOTOVIČ, roj. 9. 2.1950, stanuje v Ljubljani, Poljanski nasip 26. Na pravni fakulteti v Ljub-Ijani je diplomiral 12.4.1978 in nato opravil pravosodni izpit 24. 4. 1980. Pripravniško prakso je opravljal pri bivšem Okrožnem javnem tožilstvu v Ljubljani, nato pa na Višjem javnem tožilstvu v Ljubljani, kjer nadaljuje delo tudi po opravljenem pravosodnem izpitu. Je član ZK in aktiven družbenopolitični delavec. 3. BARBARA BREZIGAR, roj. 1.12. 1953, stanuje v Ljubljani, Žolgerjeva 22. Na pravni fakulteti v Ljubljani je diplomirala 30. 5. 1977, pravosodni izpit pa je uspešno opravila 13. 12. 1979. Pripravniško prakso je opravljala pri bivšem Okrožnem sodišču v Ljubljani in Višjem sodišču v Ljubljani. Sedaj dela na Višjem jav-nem tožilstvu v Ljubljani. Je član ZK od decembra 1975 in je aktivna družbenopolitična delavka na terenu. 4. STANKO RAPE, roj. 2.9.1953, stanuje v Ljubljani, Medvedova 10. Diplomiral je na pravni fakulteti v Ljub-Ijani dne 20. 1. 1977 in opravil pravosodni izpit 20. 12. 1979. Pripravniško prakso je opravljal pri Občinskem sodišču v Domžalah, Okrožnem sodišču v Ljubljani, Temeljnem sodišču in pri Višjem sodišču v Ljubljani. Po opravljenem pravosodnem izpitu nadaljuje delo pri Temeljnem sodišču v Ljubljani. Je družbenopolitično aktiven predvsem v OO ZSMS pravosodnih organov in v okviru krajevne skupnosti Milan Majcen. 5.BOJAN ŠOBAR, rojen 18. I. 1954 v Ljubljani, na Pravni fakulteti v Ljubljani je diplomiral 1. 12. 1977 in nato opravil pravosodni izpit 25. 6. 1980. Pripravniško prakso je opravljal pri bivšem Občinskem javnem tožil-stvu v Ljubljani in nato pri Temeljnem javnem tožilstvu v Ljubljani, kjer nadaljuje delo tudi po opravljenem pravosodnem izpitu. Je član ZKS od leta 1971 in druž-benopolitično zelo aktiven kot član občinske konfe- rence SZDL Kočevje, podpredsednik občinske konfe-rence ZSMS Kočevje in kot član občinskih komisij pri izvršnem svetu skupščine občine Kočevje. KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA PREDLOG Na podlagi 49. člena Zakona o graditvi objektov (Ur. list SRS, št. 42/73) in 173. člena statuta skupščine občine Ljubljana Center (Ur. list SRS, št. 2-74/78) je skupščina občine Ljubljana Center na..... seji zbora združenega dela, dne.....in na.....seji zbora krajevnih skupnosti, dne.....sprejeja SKLEP Za opravljanje strokovnega nadzora nad gradnjo stanovanjsko poslovnega objekta ob Trubarjevi ulici (ROG), ki ga gradi Splošno gradbeno podjetje Grosuplje se določijo naslednji delavci Staninvesta Ljubljana, TOZD Inženiring: 1. PETROVIČ Siniša, dipl. ing. gr., kot nadzorni organ za gradbena in obrtniška dela 2. SUPAN Tatjana, gradb. tehn., kot namestnik nad-zornega organa 3. MLAKAR Marko, dipl. ing. str, kot nadzorni or-" gan za inštalacijska dela. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER Številka: 351-261/75 Datum: PREDSEDNIK SKUPŠČINE Miroslav Samardžija OBRAZLOŽITEV Iz zakona o graditvi objektov izhaja določitev stro-kovnega vodstva gradnje za trg s strani občinske skupščine. Člani nadzora morajo biti strokovno usposobljeni delavci z opravljenim strokovnim izpitom. Podrob-nejše določbe o strokovni izobrazbi, usposobljenosti ter morebitnih drugih posebnih pogojih nadzornih or-ganov uredijo organizacije s samoupravnim sporazu-mom o medsebojnih razmerjih v združenem delu. Glede na navedeno je služba Staninvesta Ljubljana TOZD Inženiring predlagala za opravljanje nadzora nad gradnjo objekta ob Trubarjevi ulici tri svoje de-lavce, ki imajo pri tozadevnih nalogah večletne izkuš-nje in nudijo jamstvo, da bodo svoje delo opravljali strokovno in vestno. Oddelek za gradbene in komunalne zadeve pred-laga občinski skupščini predlog sklepa v obravnavo in sprejem. LJubljana, junij 1980 Osnutek zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti I. 8PLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta zakon ureja osnove družbenoekonom-skih odnosov na področju kulturnih dejavno-sti in določa načela za samoupravno organizi-ranje udeležencev v svobodni menjavi dela. Kulturne dejavno^ti po tem zakonu so vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varstva kulturnih vrednot: književna, glasbena, ple-sna, gledafiška, likovna in filmska umetnost; galerijska in knjižničarska dejavnost; posre-dovanje kulturnih vrednot v založništvu, kine-matografiji, radiu in televiziji tervdrugih obli-kah; muzejska dejavnost, varstvo arhivskega gradiva ter varstvo narave in kulturne dedišči-ne v obsegu, ki ga določa zakon. 2. člen Delavci v temeljnih organizacijah združene-ga dela in delovnih skupnosti ter samouprav-no organizirani delovni Ijudje in občani ugo-tavljajo svoje osebne, skupne in celotne druž-bene potrebe in interese na področju kultur-nih dejavnosti, zagotavljajo možnosti za kul-turno življenje in za razvijanje in zadovoljeva-nje kulturnih potreb, za razvoj kulturnih de-javnosti, za oblikovanje kulture politike in za bogatenje kulture slovenskega naroda, pripa-dnikov italijanske in madžarske narodnosti in vsega delovnega Ijudstva SR Slovenije ter jih v skladu z dohodkovnimi možnostmi uresni- čujejo s svobodno menjavo dela v neposre-dnih odnosih, po krajevnTh skupnostih ter v samoupravnih interesnih skupnostih za kultu-ro (v nadaljnjem besedilu: kulturneskupnosti) in po njih. S tem tudi zagotavljajo povečanje produktivnosti dela in razvoj družbe v celoti. 3. člen Udeleženci v svobodni menjavi dela na po-dročju, kulturnih dejavnosti so: - delavci v temeljnih organizacijah združe-nega dela in delovnih skupnostih in drugi samoupravno organizirani delovni Ijudje ter občani v krajevnih skupnostih kot uporabniki in - delavci v temeljnih organizacijah združe-nega dela, ki opravljajo kulturno dejavnost kot svojo glavno dejavnost (v nadaljnjem be-sedilu: kulturne organizacije), delovni Ijudje, ki samostojno kot poklic opravljajo umetni-ško ali drugo kulturno dejavnost, ter delovni Ijudje in občani, organizirani v družbenih or-ganizacijah in društvih, ki opravljajo kulturno dejavnost kot izvajalci. 4. člen Uporabniki in izvajalci omogočajo uresni-čevanje samoupravno ugotovljenih osebnih, skupnih in celotnih družbenih potreb in inte-resov na področju kulturnih dejavnosti zlasti tako, da: - opredeljujejo potrebe na področju kul-turnih dejavnosti ter možnosti in načine ure- OPOMBE sničevanja teh potreb v planih svojih samoup-ravnih organizacij in skupnosti; - zadovoljujejo potrebe in interese uporab-nikov na področju kulturnih dejavnosti s svo-bodno menjavo dela v neposrednih odnosjh med uporabniki in izvajalci (v nadaljnjem be-sedilu: neposredna svobodna menjava dela) ter po krajevnih skupnostih; - se združujejo v kulturne skupnosti ter s svobodno menjavo dela v kulturnih skupno-stih in po njih uresničujejo skupne in celotne družbene potrebe in interese na področju kul-turne dejavnosti. 5 . člen Uporabniki in izvajalci planirajo kulturne dejavnosti v svojih temeljnih organizacijah združenega dela, društvih in drugih samoup-ravnih organizacijah in skupnostih ter v kra-jevnih skupnostih in v kulturnih skupnostih. Medsebojne pravice, obveznosti in odgo-vornosti ter pogoje in načine uresničevanja svobodne menjave dela urejajo uporabniki in izvajalci s samoupravnimi sporazumi o teme-Ijih plana, drugimi samoupravnimt sporazumi in pogodbami. 6. člen ' Uporabniki in izvajalci urejajo medsebojne obveznosti, pravice in odgovornosti iz nepo-sredne svobodne menjave dela s samouprav-nimi sporazumi in pogodbami v skladu s plani svojih temeljnih organizacij in skupnosti. Uporabniki, ki uresničujejo neposredno svobodno menjavo dela z izvajalci, sodelujejo v upravljanju kuturne organizacije v skladu s samoupravnim sporazumom, samoupravnim splošnim aktom kulturne organizacije in zza-konom. 7. člen Za uresničevanje skupnih in celotnih druž-benih potreb in interesov na področju kultur-nih dejavnosti, zlasti za sporazumevanje o uresničevanju svobodne menjave dela, o vza-jemnosti, o drugih ukrepih za pospeševanje razvoja kulturnih dejavnosti in za dvig kultur-ne ravni delovnih Ijudi in občanov, ustanavlja-jo uporabniki in izvajalci kulturne skupnosti. Kulturne skupnosti so: občinske kulturne skupnosti in Kulturna skupnost Slovenije. Občinske kultume skupnosti se lahko zdru-žijo v medobčinsko kulturno skupnpst. Dejavnost kulturnih skupnosti je posebne-ga družbenega pomena. II. ODNOSI MED UDELEŽENCI SVOBODNE MENJAVE DELA 8. člen Predmet svobodne menjave dela na po-dročju kuturnih dejavnosti so storitve, potreb-ne za izvedbo posameznega kulturnega pro-grama (v nadaljnjem besedilu: program stori-tev). Predmet svobodne menjave dela so lahko tudi posamične kulturne in druge storitve, s katerimi se zadovoljujejo potrebe in interesi uporabnikov. V primerih, ko zaradi narave dejavnosti teh potreb in interesov, ki se z njo zadovoljujejo, dejavnosti ni mogoče vrednoti-ti po programih storitev ali po posamičnih storitvah, je predmet svobodne menjave dela določena kulturna dejavnost. 9. člen Udeleženci v svobodni menjavi dela vre-dnotijo rezultate dela izvajalcev kot samou-pravno dogovorjeno povračilo za opravljen program storitev oziroma kulturno dejavnost ali kot ceno posamične storitve. Povračilo za opravljen program storitev ozi-roma kulturrio dejavnost oziroma ceno posa-mične storitve sestavljajo: - sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev kot izvajalcev glede na vrsto, obseg in zahtevnost dela v skladu s samoup-ravnim sporazumom, družbenim dogovorom in z zakonom; - sredstva za prihodke delovnih Ijudi, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kultumo dejavnost in delovnih Ijudi, ki v pogodbenem razmerju sodeljujejo pri uresničevanju programov storitev;' - materialni stroški v ^kladu z normativi in standardi za opravljanje kulturnih dejavnosti, dogovorjenimi v kulturni skupnosti v skladu z zakonom; - amortizacija osnovnih sredstev po stop-njah, predpisanih z zakonom oziroma po po-večanih stopnjah, če tako določijo s samoup-ravnim sporazumom uporabniki in izvajalci; - sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb ter druge obvez-nosti in izdatki, ki se pokrivajo iz dohodka, v skladu s samoupravnim sporazumom, druž-benim dogovorom ali zakonom; - sredstva, s katerimi se amaterskim delav-cem kot izvajalcem v skladu s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom zago-tavljajo nadomestila osebnega dohodka, po-vračila stroškov in podobno; - dogovorjena sredstva rezerv v skladu z zakonom; - del sredstev za razvoj materialne osnove dela izvajalcev v skladu s samoupravnim spo-razumom o temeljih plana kulturne skupnosti. 10. člen Uporabniki in izvajalci določijo s samoup-ravnim sporazumom o temeljih plana kultur-ne skupnosti v skladu z zakonom normative in standarde za opravlianje kulturnih dejavnosti. 11. člen Potrebna sredstva za izpolnjevanje obvez-nosti v svobodni menjavi dela na področju kultumih dejavnosti se zagotavljajo iz nasled-njih virov; a) \z dohodka temeljne organizacije združe-nega dela in delovne skupnosti ter iz dohodka in prihodkpv drugih delovnih Ijudi za naloge, določene s samoupravnim sporazumom o te-meljih plana kulturne skupnosti, b) iz osebnih dohodkov delavcev in sred-stev sklada skupne porabe temeljne organiza-cije združenega dela in delovne skupnosti ter iz dohodka oziroma prihodkov drugih delov-nih Ijudi za druge naloge kultutnih dejavnosti in za razširjeno reprodukcijo kulturnih dejav-nosti v skladu s posebnim samoupravnim sporazumom. 12.člen Uporabniki injzvajalci v skladu s samoup-ravnim sporazumom o temeljih plana določijo v občinski kulturni skupnosti, za katere name-ne in v kakšnem obsegu prispevajo občani iz svojih sredstev za določene kulturne storitve. 13. Clen Za uresničevanje osebnih in skupnih potreb porabnikov ter celotnih družbenih potreb na področju kulturnih dejavnosti uporabniki in izvajalci skupno planirajo kulturne dejavnosti. Pri planiranju kultumih dejavnosti uporab-niki in izvajalcl poleg ugotovljenih tekočih in razvojnih potreb upoštevajo tudi potrebe, ki izhajajo iz planiranih dolgoročnih usmeritev družbenoekonomskega in kulturnega razvo-ja, razvoja znanosti ter potreb razvoja samo-upravnih družbenoekonomskih odnosov, splošne Ijudske obrambe-in družbene samo-zaščite. Uporabniki in izvajalci usklajujejo potrebe in interese na področju kulturnih dejavnosti zlasti s sodelovanjem pri pripravi in s sprje-manjem samoupravnih sporazumov o teme-Ijih planov opredelijo potrebe in interese na področju kulturnih dejavnosti. Uporabniki in izvajalci usklajujejo potrebe in interese na področju kulturnih dejavnosti zlasti s sodelovanjem pri pripravi in s spreje-manjem samoupravnih sporazumov o teme-Ijih planov, z usklajevanjem planov kulturnih skupnosti ter s sodelovanjem pri pripravi in sprejemanju dogovorov o temeljih planov družbenopolitičnih skupnosti. 14. člen Uporabniki in izvajalci zagotavljajo uresni-čevanje potreb in interesov na področju kul-turnih dejavnosti z neposredno svobodno fnenjavo dela v skladu z zakonom in plani svojih organizacij in skupnosti. Udeleženci neposredne svobodne menjave dela s samoupravnim sporazumom oziroma s pogodbo določijo medsebojne obveznosti, pravice in odgovornosti ter pri določanju ce-ne storitev in pogojev za njihovo opravljanje upoštevajo merila, standarde in normative, dogovorjene za enake ali podobne storitve v kulturnih skupnostih. 15. člen Udeleženci svobodne menjave dela po kra-jevni skupnosti opredelijo s samoupravnim sporazumom o temeljih plana krajevne skup-nosti in z drugimi samoupravnimi sporazumi programe kulturnih storitev, osnove in merila za oblikovanje sredstev, obseg sredstev, ki so potrebna za zadovoljevanje potreb po stori-tvah, ter način uresničevanja drugih medse-bojnih pravic, obveznosti in odgovornosti. 16. člen Potrebe in interese, ki jih uporabniki in izvajalci ne morejo uresničiti z neposredno svobodno menjavo dela oziroma s svobodno menjavo dela po krajevni skupnosti, zagotav-Ijajo s svobodno menjavo dela v kulturnih skupnostih ter po njih v skladu s samouprav-nimi sporazumi o temeljih planov kulturnih skupnosti. 17. člen Izvajalci in uporabniki s samoupravnim sporazumom v kulturnih skupnostih: - sprejemajo programe kulturnih dejavno-sti; - določajo programe storitev oziroma po-samične kulturne in druge storitve, ki jih za-gotavljajo s svobodno menjavo dela; - določajo standarde in normative za opravljanje kulturnih dejavnosti; - določajo osnov^ in merila za ugotavljanje' cene posamične kulturne storitve oziroma povračila za prcgram storitev oziroma kultur-no dejavnost, določajo oblike povračil in na-čina uresničevanja medsebojnih obveznosti; - sprejemajo ukrepe za odpravljanje mo-tenj v kuiturnih dejavnostih, ki so nastale za-radi nepredvidenih sprffmemb v gibanju do-hodka pri uporabnikih ali sprememb material-nih in kadrovskih sposobnosti pri izvajalcih; - določijo postopek in način vračila oziro-ma proračuna presežkov sredstev, potrebnih za izvedbo sprejetih programov storitev kul-turnih dejavnosti; - določajo postopke za ugotavljanje in oce-njevanje izvrševanja medsebojnih odnosov; - se sporazumevajo o programih naložb za rešitev zmogljivosti izvajalcev, za usposablja-nje njihovih delavcev ter za strokovno in razi-skovalno delo v zvezi z razširjanjem, izboljša-njem ali spremembami kulturnih dejavnosti; - urejajo pravice in dolžnosti ter naloge na področju splošne Ijudske obrambe in družbe-ne samozaščite; - urejajo druge medsebojne odnose. 18. člen S samoupravnimi sporazumi otemeljih pla-nov kulturnih skupnosti uporabniki in izvajal-ci v skladu z zakonom opredeljujejo in uskla-jujejo skupne in celotne družbene potrebe po kulturnih dejavnostih. Samoupravne sporazume iz prejšnjega od-stavka oblikujejo uporabniki in izvajalci na podlagi elementov za pripravo samoupravnih sporazumov o temeljih planov kulturnih skup-nosti, ki jih sprejemajo po metodologiji, ki jo določijo v Kuiturni skupnosti Slovenije v skla-du z zakonom. OPOMBE OPOMBE 19. člen 22. člen Uporabniki sprejemajo zlasti naslednje ele-mente za pripravo samoupravnih sporazumov o temeljih planov kulturnih skupnosti: - obseg potreb po posameznih vrstah kul-turnih storitev, - sredstva, ki jih bodo uporabniki zagotav-Ijali za izvedbo kulturnih storitev in za razširi-tev materialne osnove kulturnih dejavnosti, - druge elemehte v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi kulturne skupnosti. Izvajalci sprejemajo zlasti naslednje ele-mente: - obseg in kakovost kulturnih storitev, ki jih lahko zagotovi izvajalec ob danih prostorskih kapacitetah, kadrovski zasedbi in veljavnih normativih in 9tandardih, - ceno oziroma povračilo za kulturne stori-tve, - predloge za naložbe v modernizacijo in razširitev materialne osnove kulturnih dejav-nosti. 20. člen Uporabniki in izvajalciHjskladijoelemente iz prejšnjega člena po svojih delegatih v skup-ščinah kulturnih skupnosti. 21. člen Samoupravni sporazom o temeljih plana obdinske kulturne skupnosti temelji na uskla-jenih elementih iz 19. člena tega zakona in vsebuje zlasti: - program, vrste in obseg kulturnih storitev, - program drugih nalog, s katerimi se zago-tavljajo možnosti za kulturno dejavnost delov-nih Ijudi in občanov v občini, - program nalog, ki se bodo uresničevale skupno z drugimi kulturnimi skupnostmi, - program naložb v modernizacijo in razši-ritev materialne osnove kulturnih dejavnosti, - pogoje, pod katerimi bodo kulturne stori-tve na razpolago uporabnikom, - obseg potrebnih sredstev za uresničitev dogovorjenega programa kulturnih storitev in drugih nalog skupnosti, - merila za ugotavljanje povračila za oprav-Ijene programe storitev oziroma kulturne de-javnosti in cene posamičnih kulturnih stori-tev, - razvojne naloge in potrebe splošne Ijud-ske obrambe in družbene samozaščite, - osnove in merila za zagotavljartje sredstev za izpolnjevanje nalog občinske kulturne skupnosti, zavezance in način zagotavljanja sredstev ter ukrepe za preprečevanje motenj v izpolnjevanju sprejetih obveznosti, - način zagotavljanja potrebnih sredstev za posamezna leta planskega obdobja, - posebne pogoje pri opravljanju kulturnih dejavnosti, - merila za ocenjevanje kakovosti storitev, - medsebojne pravice, obveznosti in odgo-vornosti udeležencev pri delu in zadovoljeva-nju dogovorjenih potreb. Samoupravni sporazum o temeljih plana Kulturne skupnosti Slovenije obsega zlasti: - programe kulturnih storitev za uresniče-vanje nalog, ki se v skladu z 32. členom tega zakona uresničujejo v Kulturni skupnosti Slo-venije. - program naložb v modernizacijo in razši-ritev materialne osnove kulturnih dejavnosti, ki so skupnega pomena za vse uporabnike v SR Sloveniji, - merila za ugotavljanje povračila za oprav-Ijene programe storitev oziroma kultume de-javnosti in cene posamičnih kulturnih stori-tev, - potrebna sredstva za izvedbo nalog skup-nosti, - osnove in merila za zagotavtjanje sred-stev, za izpolnjevanje nalog Kulturne skupno-sti Slovenije, zavezance in način zagotavija-nja sredstev ter ukrepe za preprečevanje mo-tenj v izpolnjevanju sprejetih obveznosti, - način z,agotavljanja potrebnih sredstev za posamezna leta v planskem obdobju. 23. člen V postopku priprave samoupravnih spora-zumov o temeljih plana občinske kulturne skupnosti v okviru medobčinskega sodelova-nja s samoupravnim sporazumom uskladijo vsebinske in razvojne usmeritve kulturnih de-javnosti na posameznih otimočjih, če obstaja-jo skupni interesi. S samoupravnim sporazumom iz prejšnje-ga odstavka se uporabniki in izvajalci spora-zumejo tudi o medsebojnih obveznostih. 24. člen Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana sprejmejo uporabniki in izva-jalci v kulturni skupnosti plan skupnosti, -' katerem opredelijo zlasti: - politiko in cilje razvoja kulturnih dejavno-sti, ki se izvaja v skupnosti, - naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah samoupravnega sporazuma o temeljih plana, -*naloge, ki jih prevzema kulturna skup-nost po drugih sporazumih, dogovorih in predpisih, ter ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev, - organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev nalog skupnosti. 25. člen Če niso bHi sklenjeni samoupravni sporazu-mi o temeljih planov kulturnih skupnosti ali k njim niso pristopili vsi člani skupnosti in zara-cJi tega ni zagotovljeno uresničevanje nalog na področjg kulturnih dejavnosti, določenih v dogovoru o temeljih družbenega plana, se lahko z zakonom oziroma odlokom občinske skupščine na podlagi zakona ugotovi nujni obseg potrebnih sredstev za te namene ter predpiše obveznost plačevanja prispevkov in način uporabe teh sredstev. III. SAMOUPRAVNO ORGANIZIRANJE UDELEŽENCEV V SVOBOONI MENJAVI DELA 26. člen O uresničevanju neposredne svobodne me-njave dela se uporabniki sporazumevajo z izvajalci po svojih delegatih, zlasti v organu upravljanja kulturne organizaclje, ki s svojo dejavnostjo zadovoljujejo njihove potrebe in interese. Delegati uporabnikov iz prejšnjega odstav-ka v skladu z zakonom in samoupravnim splošnim aktom kulturne organizacije sood-ločajo o uresničevanju skupnih ciljev, o ce-nah storitev, o namenu uporabe sredstev in o drugih zadevah v zvezi z uresničevanjem ne-posredne svobodne menjave dela. . 27. člen V kulturnih skupnostih in po njih se upo-rabniki sporazumevajo z izvajalci po svojih delegatih v skupščinah kulturnih skupnosti. 28. člen V občinsko kulturno skupnost se s samoup-ravnim sporazumom o ustanovitvi združijo delavci po svojih temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih in drugi delovni Ijudje po svojih samoupravnih organizacijah ter občani po krajevnih skup-nostih kot uporabniVi kulturnih dejavnosti skupaj z delavci temeljnih organizacij združe-nega dela, ki opravljajo kulturno dejavnost kot svojo glavno dejavnost, in delovnimi Ijud-mi, ki samostojno kot poklic opravljajo umet-niško ali drugo kulturno dejavnost kot izva-jalci. V občinsko kglturno skupnost se združijo kot izvajalci tudi delovni Ijudje in občani, or-ganizirani v družbenih organizacijah in druš-tvih, ki opravljajo kulturno dejavnost oziroma s svojo dejavnostjo sodelujejo pri zagotavlja-nju pogojev za njeno opravljanje. 29. člen V občinski kulturni skupnosti uporabniki in izvajalci: - skrbijo za skladen razvoj kuiturnih dejav-nosti v občini, - usklajujejo elemente za pripravo samo-upravnega sporazuma o temeljih plana, - usklajujejo programe storitev oziroma posamičnih storitev s področja skupnosti, - usklajujejo merilazaVrednotenjeprogra-mov storitev oziroma posamičnih storitev, - ugotavljajo obseg sredstev za izvedbo programov storitev oziroma posamičnih stori-tev oziroma dejavnosti v posameznih planskih pbdobjih in sprejemajo ukrepe za zagotavlja-nje teh sredstev, - zagotavljajo sredstva za razširitev zmog-Ijivosti kulturnih organizacij, če ta sredstva niso obsežena v ceni storitev, - določajo obseg in način zagotavljanja sredstev za opravljanje nalog splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite, - sprejemajo plan občinske kulturne skup-nosti, - se sporazumevajo o drugih zadevah, do-ločenih z zakonom, in s samoupravnimi splošnimi akti občinske kulturne skupnosti. 30. člen Zaradi usklajevanja razvoja kulturnih dejav-nosti, usklajevanja in delitve dela med kultur-nimi organizacijami in drugimi izvajalci, zara-di uresničevanja vzajemnosti pri zagotavlja-nju kulturnih storitev, katerih opravljanje ni organizirano na območju vsake občinske kul-turne skupnosti, ter zaradi uresničevanja dru-gih skupnih interesov in potreb sodelujejo občinske kulturne skupnosti med seboj. - V ta namen lahko občinske kulturne skupnosti na geografsko strnjenem in gospo-darsko povezanem območju ter glede na ra-zvitost in organiziranost kulturnih dejavnosti ustanovijo medobčinsko kulturno skupnost. V medobčinski kulturni skupnosti se dele-gati občinskih kulturnih skupnosti sporazu-mevajo o zadevah, o katerih so se v občinskih kulturnih skupnostih dogovorili, da jih bodo uresničevali na medobčinski ravni. Pri tem upoštevajo zlasti tiste kulturne dejavnosti, ki jih iz strokovnih, organizacijskih in dohod-kovnih razlogov ni mogoče smotrno organizi-rati za območje vsake občinske kulturne skupnosti. 31. člen Uporabniki in izvajalci se v skladu s tem zakonom združujejo v Kulturno skupnost Slo-venije, da bi v njej uresničevali določene skupne interese in soodločali o vprašanjih, za katera je na področju kultumih dejavnosti pri-stojna Skupščina Socialistične republike Slo-venije. 32. člen Uporabniki in izvajalci v Kulturni skupnosti Slovenije: - oblikujejo skupne osnove kulturne politi-ke v Sloveniji, - zagotavljajo skladen razvoj kulturnih de-javnosti v Sloveniji, - skrbijo za kulturno tiejavnost italijanske in madžarske narodnosti v SR Sloveniji in izpolnjujejo obveznosti Socialistične republi-ke Slovenije do kulturnega razvoja teh naro-dnosti, - skrbijo za kulturne dejavnosti Slovencev zunaj Socialistične republike Slovenije in de-lavcev na začasnem delu v tujini, - spodbujajo razvoj kulturnih dejavnosti slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu ter za njihovo tvorno vključevanje v kulturo matičnega naroda, - usklajujejo medrepubliško in mednaro-dno kulturno sodelovanje in zagotavljajo ure-sničevanje dogovorjenega programa tega so-delovanja. OPOMBE - določajo merila in kriterije in zagotavljajo sredstva za opravljanje nalog, ki se uresniču-jejo v Kulturni skupnosti Slovenije, - sprejemajo enotna merila za Dblikovanje standardov in normativov za opravljanje kul-turnih dejavnosti, - opravljajo naloge splošne Ijudske ofaram-be in družbene samozaščite, - opravljajo druge naloge, ki jih določa za-kon aii samoupravni sporazum 33. člen Program skladnega razvoja kulturnih dejav-nosti v Sloveniji, ki se oblikuje. v Kulturni skupnosti Slovenije, vključuje: - program kulturnih dejavnosti skupnega pomena za vse uporabnike v Socialistični re-publiki Sloveniji, - del programov drugih kulturnih dejavno-sti, ki zadovoljujejo kulturne potrebe širšega kroga občanov, hkrati pa so nepogrešljiva sestavina kulturnega življenja in umetniškega ustvarjanja slovenskega naroda, - del pVogramov varstva in vzdrževanja na-ravne in kulturne dediščine, - del programov kulturnih dejavnosti na manj razvitih območjih vSocialistični republi-ki Sloveniji, - program usklajevalnih, povezovalnih in usmerjevalnih nalog na področju kulturnih dejavnosti. Do prispevka k programom kulturnih dejav-nosti \z 2., 3. in 4. alinee prejšnjega odstavka so upravičeni delavci, delovni Ijudje in obča-ni, ki dogovorjenega programa teh dejavnosti ne morejo uresničiti v okviru dohodkovnih možnosti občine oziroma medobčinskega so-delovanja. 34. člen Uporabniki in izvajalci imajo pravico, da se v kulturni skupnosti pod pogoji, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi kulturne skupnosti ali njen statut, prganizirajo v te-meljne skupnosti, v katerih neposredno ure-sničujejo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v svobodni menjavi dela na do-ločenem območiu ali na določenem po- dročju. 35. člen Delavci ene ali več temeljnih organizacij združenega dela izvajalcev in tisti uporabniki, katerih potrebe in interese ti izvajalci zadovo-Ijujejo, lahko pod pogoji, ki jih določa samo-upravni sporazum o ustanovitvi kulturne skupnosti ali njen statut, za uresničevanje svobodne menjave dela ustanovijo enoto kul-turne skupnosti, v kateri uresničujejo skupne interese in potrebe pri izvajanju določenega programa kulturnih storitev oziromadejavno-sti. 36. člen Kulturno skupnost upravlja skupščina. Skupščina kulturne skupnosti ima zbor upo-rabnikov in zbor izvajalcev. Delegate v zbor uporabnikov občinske kul-tume skupnosti delegirajo delegacije uporab-nikov, ki so člani skupnosti. Delegate v zbor izvajalcev občinske kultur-ne skupnosti delegirajo delegacije izvajalcev, ki so čiani skupnosti. Delegate v zbor uporabnikov in zbor izvajal-cev Kulturne skupnosti Slovenije delegirajo ustrezni zbori občinskih kulturnih skupnosti. Če se uporabniki in izvajalci prek občinskih kulturnih skupnosti združijo v kulturno skup-nost v posebni družbenopolitični skupnosti, delegira delegata v zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Kulturne skupnosti Slovenije tudi taka kultuma skupnost. S samoupravnim sporazumom o usta-novitvi kulturne skupnosti oziroma s statutom se določi število delegatskih mest v zborih skupščine in način delegiranja delegatov uporabnikov in izvajalcev. Varianta: 1., 2., 3. odstavek ostanejo nespremenjeni. Nadalnje besedilo pa se glasi: »Delegate v zbor uporabnikov Kulturne skupnosti Slove-nije delegirajo zbori uporabnikov občinskih kulturnih skupnosti. Kadar skupščina Kulturne skupnosti Slove-nije obravnava vprašanja s področja posa-meznih kulturnih dejavnosti, delegirajo vzbor izvajalcev izvajalci z vseh področij kulturnih dejavnosti. S samoupravnim sporazumom o Usta-novitvi Kulturne skupnosti se določijo po-dročja kulturnih dejavnosti \z 5. odstavka tega člena ter način delegiranja delegatov in njiho-vo število v primerih iz 4., 5. in 6. odstavka tega člena. 37. člen Enoto oziroma temeljno skupnost kulturne skupnosti upravlja skupščina, ki ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. S samoupravnim sporazumom o usta-novitvi enote oziroma temeljne skupnosti se določi število delegatskih mestvzborihskup-ščine enote oziroma temeljne skupnosti ter število in način delegiranja delegatov, ki jih delegirajo delegacije uporabnikov in izvajal-cev, v skladu z merili, ki jih določa samoup-ravni sporazum o ustanovitvi kulturne skup- nosti. 38. člen Delegati v skupščini kulturne skupnosti enakopravno in sporazumno sprejemajo plan kulturne skupnosti; oblikujejo politiko na po-dročju kulturnih dejavnosti; se sporazumeva-jo o programih storitev, pogojih za oprav-Ijanje kufturnih storitev; cenah oziroma po-vračilih, samoupravnem nadzoru in o drugih pogojih uresničevanja svobodne menjave de-la in drugih medsebojnih pravicah in obvez-nostih ter odgovornostih, ki jih določata sa-moupravni sporazum o ustanovitvi kulturne skupnosti in njen statut. 39. člen Skupščina kulturne skupnosti pripravlja predlog samoupravnega sporazuma o teme-Ijih plana, predloga drugih samoupravnih sporazumov in samoupravnih splošnih aktov OPOMBE ter odloca o kadrovsKih ter organizacijskih zadevah skupščine. 40. člen Kadar skupščina kultiirne skupnosti odlo-ča, sprejema svoje odločitve na zasedanjih svojih zborov. S samoupravnim sporazumom o usta-novitvi kulturne skupnosti in njenim statutom se določijo zadeve, o katehh odločajo delega-ti v skupščini po predhodnem izjavljanju de-lavcev, delovnih Ijudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dele in drugih sa-moupravnih organizacijah in skupnostih. Delegati v skupščini kulturne skupnosti od-ločajo na skupni seji obeh zborov o sprejemu zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov, o splošni polittki, razvoju terodrugih pomemb-nih vprašanjih s področja kulturnih dejavno-sti, kadar ta soodloča o teh vprašanjih enako-pravno z zbori skupščine cfružbenopolitične skupnosti, o volitvah članov organov skupšči-ne, o irflenovanju in razrešitvi vodje delovne skupnosti iz 51. člena tega zakona ter o dru-gih zadevah, določenih s samoupravnim spo-razumom o ustanovitvi kulturne skupnosti. Delegati v skupščini kulturne skupnosti od-ločajo v obeh zborih enakopravno o sprejemu statuta skupnosti, plana skupnosti in o ukre-pih za njegovo uresničitev, o usklajevanju ele-mentov za pripravo samoupravnega sporazu-ma o temeljih plana, o sprejemu drugih samo-upravnih splošnih aktpv.in o drugih zadevah, določenih s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi kulturne skupnosti. S samoupravnim sporazumom o usta-novitvi kulturne skupnosti se določijo zadeve, o katerih odloča posamezen zbor samo-stojno. 41. člen Odločitve o zadevah, o katerih odločajo de-legati v skupščini na skupni seji obeh zborov, ir> o zadevah, o katehh odloča posamezni zbor samostojno, so sprejete, če jih je spreje-la večina delegatov. Odločitve o zadevah, o katerih odločata oba zbora enakopravno, so sprejete, če so bile sprejete z večino glasov deiegatov v vsakem zboru in v enakem besedilu v obeh zborih. Če ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek, ki je določen s statutom kulturne skupnosti. če tudi v usklajevalnem postopku ni dose-žend soglasje in bi bilo zaradi tega ogroženo opravljanje kutturnih dejavnosti, lahko skup-ščina družbenopolitične skupnosti začasno uredi to vprašanje. 42. člen S samoupravnim sporazumom o usta-novitvi kultume skupnosti se v skladu z zako-nom določijo: namen in cilj ustanovitve kul-turne skupnosti in svobodne menjave dela v okviru in po skupnosti, predmet svobodne menjave dela, samoupravna organiziranost v kulturni skupnosti, vsebina, način in posto-pek sporazumevanja o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, osnove druž-benoekonomskih odnosov v kulturni skupno-sti, pravice in odgovornosti organov skupno-sti, druge zadeve in vprašanja, ki so skupnega pomena za njene člane. S samoupravnim sporazumom o usta-novitvi kulturne skupnosti in njenim statutom se določi način sodelovanja s predstavniki organov drugih organizacij in skupnosti v skupščini kulturne skupnosti. Samoupravni sporazum o ustanovitvi kul-turne skupnosti in njen statut začneta veljati, ko da k njima soglasje skupščina pristojne družbenopolitične skupnosti. 43. člen Za izvrševanje odločitev skupščine in za pripravo predlogov iz njene pristojnosti ima lahko skupščina kulturne skupnosti skupne organe uporabnikov in izvajalcev. Stevilo teh organov, delovno področje po-sameznega organa in njihovo sestavo določi skupščina kulturne skupnosti s statutom ta-ko, da jih sestavljajo samo delegati, ki so člani delegacij uporabnikov oziroma izvajalcev za skupščino kulturne skupnosti. 44. člen Kultume skupnosti, njihove temeljne skup-nosti in tenote sodelujejo med seboj in z dru-gimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, zlasti s področja raziskgvalne dejavnosti ter vzgoje in izobraževanja, se dogovarjajo o skupnih nalogah in izvajanju teh nalog. V ta namen ustanavljajo skupne organe. 45. člen Skupščina občinske kulturne skupnosti in skupščina Kulturne skupnosti Slovenije ena-kopravno s pristojnimi zbori skupščine druž-benopofitične skupnosti sprejemata zakon in druge splošne akte s svojega področja, odlo-čata o splošni politiki, razvoju in drugih po-membnih vprašanjih s svojega področja, ki so v pristojnosti skupščine družbenopolitične skupnosti. 46. člen S statuti občinskih kulturnih skupnosti na območju občin, kjer živijo phpadniki italijan-ske oziroma madžarske narodnosti, se dolo-čijo zadeve, o katerih enakopravno z zboroma skupščine občinske kulturne skupnosti odlo-ča samoupravna interesna skupnost za pro-sveto in kulturo italijanske oziroma madžar-ske narodnosti. S statutom Kulturne skupnosti Slovenije se določijo zadeve v zvezi s kulturno dejavnostjo narodnosti, o katerih skupščina Kulturne skupnosti Slovenije odloči potem, ko je dobi-la mnenje samoupravnih interesnih skupnosti za prosveto in kulturo italijanske oziroma madžarske narodnosti. OPOMBE OPOMBE 47. Člen Sfovencka akademija znanosti in umetnosti sodeluje s Kulturno skupnoetjo Slovenije pri obravnavi temeljnih vprašanj s področja kul-ture, pri oblikovanju politike in programov te dejavnoeti ter pri ocenjevanju rezultatov dela kulturnih dejavnoeti. Način in oblike sodelovanja določajo samo-upravni splošni ttk'ti Kulturne skupnosti Slo- venije. 48. člen Kulturna skupnost Slovenije sodeluje pri deiu Prešernovega sklada v skladu s poseb-nim zakonom in zagotavlja sredstva za ta sklad. 49. člen S samoupravnim sporazumom o usta-novitvi kulturne sKupnosti se v skladu z zako-nom obllkuje organ samoupravnp delavske kontrole, ki skrbi za uresničevanje in varstvo pravlo članov, s tem da nadzoruje izvajanje pravic in opravlja nadzor nad uveljavljanjem, obveznostl in odgovornosti, nad oblikova-njem in uporabo sredstev, nad Izvajanjem sprejetih planov, programov in natog ter nad delovanjem organov skupnosti in njena stro-kovna služba. $ aarnoupravnim sporazumom o usta-novltvi kulturne skupnosti, statutom !n dru-gimi samoupravnlml sploSnlml aktl se v skla-du z zakonom urejajo pravlce, dolžnostl In odgovornosti organa aamoupravne delavske kontrole In njegovih Clanov, sestav, volitve in odpoklic ter število članov organa samo-upravne delavske kontrole. 50. Člen Kulturne skupnosti v samoupravnih sploš-rtih aktih uredljo organiziranost, naloge in odgovornost na področju spiošne Ijudska obrambe In družbene samozaščite. 51. člen Spore iz družbenoekonomskih odnosov, \z samoupravnih odnosov pri sprejemanju in iz-polnjevanju planskih odločitev in iz drugih samoupravnih razmerlj, ki jih delovni Ijudje samostojno urejajo v kulturni skupnosti, rešu-]e posebno sodišče združenega dela. Posebno sodišče združenega dela lahko ustanovijo uporabnikl in izvajalci s samoup-ravnlm sporazumom pri kulturni skupnosti, lahko pa več kulturnih skupnosti s samoup-ravnim sporazumom ustanovi skupno poseb-no sodlžfte združenega dela. Skupno poseb-no sodišče združenega dela lahko kulturne Bkupnosti ustanovljo tudi skupaj s samoup-ravnimi interesnlml skupnostmi podobnih družbenih dejavnosti. Skupno posebno sodišče združenega dela reSuje tudi spore Iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov med skup-nostmi, ki so ga ustanovile. 52. člen Za opravtjanje administrativno-strokovnih. pomožnih in tem podobnih del skupnega po-mena oblikujejo kulturne skupnosti delovne skupnostl. Kulturna skupnost si lahko zagotovi oprav-Ijanje del iz prvega odstavka tega člena tudi s 6amoupravnim sporazumom z drugo samou-pravno interesno skupnostjo, organizacijo ali organom. K določbam statuta, ki so nanašajo na ure-sničevanje nalog, zaradi katerih se delovna skupnost oblikuje, program njenega dela, ter k razvidu del in nalog je potrebno soglasje skupščine kulturne skupnosti, ki je tako de-lovno skupnost fcblikovala. 53. člon Delovno skupnost \z prejšnjega člena vodi vodja. Vodjo delovne skupnosti imenujejo in ra* zresujejo skupščine kulturmh in drugih samo* upravnih interesnih skupnosti, ki so skupaj obllkovale delovno skupnost, ko dobijo mne-nje delavskega sveta delovne skupnosti. 54. člen Delo kulturnih skupnosti je javno. S samoupravnlm sporazumom o usta-novltvi skupnostl oziroma s 6tatutom se dolc čijo oblike obveščanja javnosti. Samoupravni sporazum o ustanovitvl kul-turne skupnostl, statut In drugi splošni akti, določfeni v eamoupravnem sporazumu o usta-novitvi, se objavijo v uradnem glasilu družbe* nopolitične skupnosti. 55. člon Zakonitost poslovanja občinskih kulturnih skupnosti nadzoruje pristojni občinski uprav-ni organ, zakonitost poslovanja Kulturne skupnosti Slovenije pa pristojni republiški upravnl organ. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 56. člen Kulturne skupnosti morajo uskladiti svojo organizacijo in dejavnost ter uskladiti samo-upravne sporazume o ustanovitvi ter druge samoupravne splošne akte z doloftbaml tega zakona najkasneje do 31. 12. 1980. 57. člen Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76)* 58. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v DrSuiieui liblu SRS.