'/fAyp llStLCQ r « » NO. 136 Ameriška Domovina /* fl/ft E Wg^fHI—HOUAiE AMERICAN IN SPIRIT JFOR€IGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R V“1S — ................................... .....’ —* MORNINv IHcWarArlsK ,, „ , 0 • Pittsburgh, New'York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg , Denver, Indianapolis, Florida, Phoenix, Ely, Pueblo, Rockbpnngs “CLEVELAND, OHia^iONDAY MORNING, SEPTEMBER 13, 1976 LETO LXXVIII. Vol. LXXVIII HRVAŠKI UGRABITELJI LETALA VRNJENI V ZDA Skupina Hrvatov, gorečih zagovornikov neodvisne Hrvatske, ki je pretekli petek zvečer ugrabila potniško letalo na letu iz New Yorka v Chicago in krenila nato z njim preko Montreala, Ganderja, Islandije nad London in Pariz, se je včeraj tam predala. Iz Pariza so jo sinoči pripeljali v New York, kjer so jo prijeli pod obtožbo ugrabitve letala. NEW YORK, N.Y. — Pet gorečih zagovornikov hrvaške državne neodvisnosti in svobode je bilo sinoči vrnjenih v ZDA v francoskem letalu. Na letališču jih je pričakala FBI in vseh pet, štiri moške in eno žensko, prijela pod obtožbo ugrabitve letala v zraku. Tej obtožbi utegnejo dodati še obtožbo umora in zarote s smrtjo new-yorškega policaja ob poskusu uničenja bombe v soboto. Skupino ugrabiteljev sta po Vi ste osebno odgovorni za življenje potnikov in posadke. Imate izbiro: Da ste ustreljeni, če ogrozite življenja talcev, ali da se predaste francoskim oblastem in ste takoj izgnani iz Francije. Ti pogoji so nepreklicni.” Po poročilu francoskega časopisja so dali ugrabiteljem možnost pošiljatve v Jugoslavijo, katere vlado so napadli, ali v ZDA. i Po nekaj pogajanja so se vsem sodeč vodila Zvonko Busič ugrabitelji predali in bili v fran-in njegova žena Julianne, hčerka coskem letalu poslani v ZDA, nekega profesorja v Oregonu. Z kjer jih je na letališču Kennedy njima so bili še Mark Vlasik, pričakala FBI. če bodo obsojeni Petar Matavič in Frane Pešut, za ugrabitev letala, jih bo za-Letalo Trans World Airlines dela kazen od 20 let do dosmrt-Flight 355 na letu iz New Yorka nega zapora. Za umor policaja v Chicago z 92 osebami so prev- je v državi New York določena zeli v bližini Buffalo in ga ustne- smrtna kazen. Vprašanje je, če rili v Montreal. Tam so objavili je mogoče smrt Briana Mur-svojo zahtevo, da morajo glavni rayja neposredno pripisati ugra-ameriški listi, The New York biteljem. Ta je bil ubit pri po-Times, The Washington Post, skusu uničenja bombe, ki so jo The Chicago Tribune in The Los ugrabitelji ali njihovi sodelavci Angeles Times, objaviti njihovi namestili v New Yorku. Možno izjavi o namenu njihovega deja- je trditi, da je bil on ubit, trije nja in o Hrvatski. Prav tako so drugi pa ranjeni, ker niso bili zahtevali, da razstrosijo nad dovolj previdni. Chicagom in New Yorkom le-( Po predaji francoskim obla-take o Hrvaški. Na priporočilo'stem v Parizu so ugrabitelji raz-FBI je bilo vse to storjeno. Ena-'krili, da dejansko niso bili oboke letake v francoščini so raz- roženi in da niso imeli na sebi strosili nad Montrealom in kas-j nobenega razstreliva. To obraz-neje nad Parizom, nad Londo-1 loži, kako so mogli skozi pregled nom, nad katerim so krožili pred na letališču La Guardia v letalo, pristankom v Parizu, pa so raztrosili eneka letake kot nad New Yorkom in Chicagom. Iz Montreala so leteli v Gan-der, kjer so izpustili 33 talcev, predvsem matere z malimi otroci. Ker letalo B-727 ni primerno za polet preko Atlantika, ker je sposobno leteti z eno zalogo goriva le okoli 1600 milj in ker|je zopet enkrat znašel njegova posadka ni bila sposobna in potrebuje sodelovanje Novi grobovi James J. Nainiger V Euclid General bolnišnici je umrl zadet od srčne kapi 68 let stari James J. Nainiger z 71 E. 214 St., rojen v Clevelandu, sin pokojnih Ignatiusa in Mary, roj. Novak, mož Jean, roj. Bol-dan, oče James Jr., Eugene, Lori Heaps, Darlene Krai in Susan, brat Ludvicka, Chris Kuret, Olge Sauric, pok. Phillipa, pok. Josepha in pok. Johna, 6-krat stari oče. Pokojnik je bil zaposlen skozi 45 let kot strojnik pri Eatonu, dokler ni leta 1970 stopil v pokoj. Bil je član KSKJ št. 169 in Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo ob 9.15, v cerkev sv. Križa ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih. Theresa Gruden Včeraj je umrla na svojem domu na 1863 Sunset Drive, Richmond Heights, 88 let stara Theresa Gruden, roj. Berdajs v Št. Vidu pri Stični na Dolenjskem, od koder je prišla v ZDA !eta 1910, vdova po 1. 1952 umrlem možu Franku, mati Franka Jr., Johna in Rosalie (Mrs. Joseph) Hren, 7-krat stara mati, 18-krat prastara mati. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 8.45, v cerkev sv. Felicite ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaški oder bo položena jutri, torek, ob sedmih zvečer. Fordovo stališče je Cerkvi bližje Edward Oiorek išče sodelovanje s Cerkvijo VARŠAVA, Polj. — Glavni tajnik Komunistične partije Edward Gierek, ki je v preteklosti -ponovno skušal nastopati trše proti katoliški Cerkvi, se v stiski vseh, za polet v Evropo, je TWA po- ki jih more doibiti. slala v Gander letalo B-707, ki jih rabijo za polet preko Atlantika. To letalo je nato služilo kot kažipot na poletu z Ganderja na letališča Keflavik na Islandiji, kjer so letali napolnili znova z gorivom, pa nato dalje nad London, kjer so prvotno mislili, da bodo pristali. Letali sta med tem krožili nad Londonom in odvrgli letake, nato pa krenili proti Parizu, kjer so jim dovolili pristanek šele na ponovno prošnjo in izjavo, da so na kraju z gorivom. Po pristanku v Parizu so ugrabitelji zahtevali sestanek s poslanikom ZDA. Ta je pristal na zahtevo in se podal na letališče. Mrs. Zvonko Busič je šla iz letala in telefomirala v tri kraje v ZDA, da se je prepričala o objavi izjav ugrabiteljev v listih. Francoske varnostne oblasti, ki so letalo obkrožile, ji niso pustile vrnitve vanj. S streli 80 izpraznili gume in tako one-njogočiii letalu ponovni dvig. Po naročilu notranjega mini-stra Michaela Ponyatovskega so ugrabiteljem sporočili: “Vaše ■letalo se ne more več dvigniti. Premenski prerok Sončno in toplo, najvišja temperatura okoli 86 F (30 C). Tako je obljubil tudi sodelo- vanje -s katoliško Cerkvijo, ki da je možno na široki ravni. “Domoljubje kliče po čutenju za skupnost,” je dejal poljski komunistični vodnik, ki preje takega čutenja do Cerkve ni kazal. Javnost je Gierek opozoril na slabo letino, zaradi katere bo treba uvoziti velike količine žita, potreben bo red in nujne bodo nekatere omejitve. Četudi je doma pomanjkanje mesa, bo Poljska tega izvažala, ker mora zaslužiti devize, je pravil Gierek. Katoliška Cerkev naj bi kot v ponovnih stiskah na Poljskem v -preteklosti pomagala miriti nezadovoljne in preprečevati nemire, ki bi položaj le še poslabšali. Zastopnik katoliških škofov, ki so se razgovarja-li s predsednikom Fordom o vprašanjih prekinitve nosečnosti, je izjavil, da je Fordovo stališče v tem vprašanju Cerkvi sprejemljivejše. W ASHINGTON, D. C. — V petek se je šest prelatov Katoliške cerkve v ZDA razgovarja-lo o predsednikom Fordom v Beli hiši 75 minut. Njihov zastopnik je -po končanem razgovoru dejal novinarjem, da so škofje “opogumljeni”, da pa niso “popolnoma zadovoljni” s podporo, ki jo nudi predsednik Ford ustavnemu dopolnilu, ki bi dovolil posameznim državam da urejajo vprašanja v zvezi s prekinitvijo nosečnosti. Izjava predstavnikov vodstva Katoliške cerkve po sestanku s Fordom je v močnem nasprotju z ono, ki so jo dali po sličnem sestanku z demokratiskim predsedniškim kandidatom J. Carterjem. Tedaj so izjavili, da so še vedno “razočarani” nad njegovim stališčem. Nadškof Joseph L. Bernardin iz Cincinnatija je izjavil, da Narodna k o n f e r enca katoliških škofov ZDA, vrhovno vodstvo Cerkve, ne bo uradno podpirala nobenega od predsedniških kandidatov za voli;ve 2. novembra. Kljub temu je jasno, da je stališče Katoliške cerkve važno in da ne bo ostalo brez vpliva na njihov izid. Tako je razumljivo, da je predsednikov tiskovni tajnik Ron Nessen izjavil novinarjem, da je predsednik s sestankom “zadovoljen”. FRANCOSKI PREDSEDNIK JE ODLOŽIL OBISK SFRJ ZARADI 0B0LJENJA TITA Predsednik Francoske republike Valery Giscard d’Es-taing je odložil uradni obisk Jugoslavije, določen za sredo, 15. septembra, ker da je predsednik SFK Jugoslavije Josip Broz Tito zbolel in mora začasno opustiti vse dejavnosti. PARIZ, Fr. — Tu so pretekli petek objavili, da je -predsednik republike Valery Giscard d’Es-tang odložil uradni obisk v Jugoslaviji, kamor bi naj se podal to sredo, ker je predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito zbolel in so mu zdravniki -prepovedali vsako dejavnost. Kaj naj bi Titu bilo, uradno niso povedali, toda francoski diplomatski vir je izjavil, da je Tita zadela lažja srčna kap in da so mu zdravniki odredili dva meseca popolnega počivanja. S I I Iz Clevelanda j Boln zob jo je prisilil k odstopu KAMTANDU. Nep. — Zelo boleč zob je prisilil 31 let staro Barbaro Roach iz Boulder, Colo., da se je začasno umaknila iz ameriške odprave ha Mt. Everest. Odpravo 12 članov, med katerimi je njen mož, je zapustila, ko je bila ta na višini 18,000 čevljev. Navdušena gornica je izjavila, da upa, da se bo vrnila v odpravo v nekaj dneh, ko bo bolečina zoba popustila. Tito bolan na jetrih BEOGRAD, SFRJ. — Vlada je v posebnem poročilu v soboto obvestila javnost, da je predsednik Tito “resno zbolel na jetrih” in da -potrebuje nekaj tednov počitka in zdravljenja. Bolezen naj bi bili odkrili preteklo sredo pri rednem pregledu. Tito je kljub bolezni sprejel romunskega predsednika Ceausescuja na Brdu pri Kranju, šel z njim na lov in se nato z njim vrnil v petek v Beograd. V soboto je bil navzoč pri odhodu romunskega predsednika in pregledal častno stražo. Na televiziji, ki je prenašala slovo od Ceaucescuja je izgle-dal Tito dobre volje sproščen in trden. in okolice I Titova bolezen “diplomatska”? Ker je bil Tito pretekli teden tri dni skupaj s predsednikom Romunije N. Ceausescujem na Brdu pri Kranju in šel z njim celo na lov, predno se je vrnil z njim v Beograd, so ob objavi vesti o Titovi bolezni nekateri sumili, da bi utegnila biti ta bo- NOVI CERKVENI ZAKON ZA JUGOSLOVANSKE REPUBLIKE Znani nemški list “Frankfurter Allgemeine Zeitung” je prinesel 12. avgusta 1976 naslednji sestavek o verskih razmerah v Jugoslaviji. • V jugoslovanskih delnih republikah pripravljajo nove zakone o verskih skupnostih. (V Sloveniji je takšen zakon že v veljavi.) Ti naj bi izpolnili vrzel, ki je nastala, ko je bil razveljavljen splošni jugoslovanski “temeljni” zakon o pravnem položaju verskih skupnosti”, potem ko je sprememba te ustave to snov vzela iz pristojnosti federacije In jo dodelila delnim republikam. Tako je dobila jugoslovanska partija priložnost, da pravni položaj verskih skupnosti na pol neopazno oslabi in predvsem vodi lažje kot doslej v posameznih republikah, kjer ima o-pravka z vsakokrat drugačnim cerkvenim položajem, drugačno cerkveno politiko. Vsa besedila osnutkov dajejo krajevnim upravnim o-blastem mnogo svobode. Po- zornost vzbuja, da sta zakon za republiko Slovenijo in o-snutek za avtonomno provinco Vojvodino najbolj blaga. V Sloveniji so državni funkcionarji celo o tamkajšnjem osnutku ustrežljivo govorili s škofi in župniki. S tem naj bi bilo zagotovljeno, da bi novi zakon javnost mirno sprejela. Na Hrvaškem, kjer je razmerje med oblastjo in katoliško Cerkvijo bolj napeto, ni doslej državna oblast o novem zakonskem predlogu škofom ničesar sporočila. Kaže, da naj bi bili zakoni za cerkve v republikah Ma-cedoniji, B o s n i-Hercegovini in Srbiji najbolj ostri. Macedonski osnutek pravi npr., da je verouk prepovedan tiste dni, ko morajo otroci v šolo. To pomeni prepoved verouka vse dni razen nedelje. V osnutku za Bosno-Herce-govino se glasi, da ne sme biti verouk v času, ko učence zaposluje šola, bodisi s poukom, bodisi s čim drugim. S tem ne bi bila niti nedelja prosta za verouk, ker lahko pripravi šola vsak čas, tudi ob nedeljah, izlete ali kaj drugega in razglasi, da so se učenci dolžni tega udeležiti. Osnutek za Srbijo pravi, da verouk ne srne ovirati šolskega pouka in njegovih ciljev. To bi lahko pomenilo v zadnjih posledicah prepoved slehernega verouka kajti šole vedno bolj uvajajo ateizem v učni program. Tako se zdi na prvi pogled, da je cilj novih zakonov za Cerkve močnejša marksistična ideologizacija. Poznavalci razmer pa izražajo misel, ali ne namerava jugoslovanska partija z novimi zakoni za Cerkve postaviti mejo tudi naraščajočemu islamu. Ker imajo mohamedanci v Jugoslaviji veliko višji prirastek rojstev kot pravoslavni in katoličani, raste iz leta v leto njih odstotek v celotnem prebivalstvu. Narašča pa tudi delavnost muslimanskih duhovnikov, ki lahko zlasti na Kosovem in v Macedoniji po- kažejo odlične uspehe pri delu z mladino. Partija se hoče izogniti vznemirjenju med muslimani. Zakonski osnutek v Macedoniji bi moral biti zato sprejet skrivaj. Le zaradi spodrsljaja dopisnika zagrebškega Vjesnika v Skopju ki je poročal, da je tamkajšnji parlament osnutek sprejel, se je zanj zvedelo. Glas koncila, ki ga izdaja nadškofijski sedež v Zagrebu je pisal, da takšnega zakona ni mogoče sprejeti, ker krši osnovne pravice občanov. Tako je zvedela javnost za vso zadevo. Zatem so, se zdi, delo z večino novih zakonov glede Cerkva za nekaj časa prekinili. Obenem so skušali v nekaterih republikah katoliško in pravoslavno Cerkev na skrivaj pomiriti, češ da niso novi zakoni namenjeni v prvi vrsti njima. Kljub temu je vsem verskim skupnostim v Jugoslaviji jasno, da se dajo zaostrujoča navodila zakonov za Cerkve uporabljati proti sleherni od njih. lezen “diplomatska”. Kot sodijo tu, je predsednik Giscard sam odložil obisk v Jugoslaviji v zvezi z nejevoljo nad sprejemom resolucije na konferenci neuvrščenih v Colombu na Sri Lanki pretekli mesec, na kateri so kritizirali Francijo in pozvali izvoznice olja, naj bojkotirajo Francijo, ker da prodaja orožje Južno-afriški uniji. Tito je bil med glavnimi organizatorji te konference, bil ibi naj torej soodgovoren tudi za srejem proti-francoske resolucije. Zunanji minister Minic v Parizu Jugoslovanski zunanji minister Miloš Minic je v petek pred objavo odložitve Giscardo-vega obiska v Jugoslaviji prispel v Pariz uradno s Titovim sporočilom o njegovi bolezni in z obžalovanjem, da mora prositi za odložitev obiska. Predsednikova palača je objavila, da je predsednik Valery Giscard sporočil Titu “tople pozdrave in najboljše želje”. Poročila iz Beograda, ki se sklicujejo na diplomatske vire, trdijo, da je zunanji minister Miloš Minic priletel v Pariz, da bi v zadnjem trenutku poskušal pregovoriti predsednika Francije, naj obiska v Jugoslaviji ne odlaga, ampak naj gre v Jugoslavijo, kot je bilo dogovorieno Po objavi odložitve obiska predsednika Giscarda zaradi Titove bolezni so v novinarskih krogih opozorili na to, da je moral predsednik SFR Jugoslavije Tito v preteklih letih ponovno spremeniti svoje obiske v tujini in obiske tujih državnikov zaradi svojega zdravstvenega stanja. Tako je na primer preložil Tito svoj obisk v Latinski Ameriki letos od januarja na marec. Tita naj bi večkrat napadel išias, težave pa mu baje delajo tudi jetra. Francosko-jugoslovanski razgovori Predsednik Giscard naj bi se s Titom pogovarjal o odnosih med obema državama, pa tudi o mednarodnih vrašanjih, ki zanimajo obe državi. Francozi smatrajo SFRJ in njenega pred-jsednika Tita za pomembna v sodelovanju z državami Tretjega sveta, skupine neuvrščenih držav, pri katerih baje Titova beseda še vedno nekaj pomeni. Jugoslovanski zunanji minister Miloš Minic se je po svojem obisku in razgovoru pri predsedniku Giscardu sestal dvakrat še s francoskim zunanjim ministrom Louisem de Guiringuadom ter obravnaval z njim vprašanja, ki so bila določena za razgovore tekom o-biska Giscarda v Jugoslaviji. --------------o----- Korčnoj kaznovan MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska šahovska zveza je odvzela Viktorju Korčnoju vse naslove, ker je odklonil vrnitev domov po velikem turnirju na Holandskem v preteklem juliju. Korčnoj je ruski šahovski velemojster, ki ga smatrajo za e-nakovrednega A. Karpovu, svetovnemu prvaku. t Četrta obletnica— Jutri, v torek ob pol osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnega Frančka Kolariča ob četrti obletnici njegove smrti. Škof James Hickey obiskal sv. Vida— Včeraj je clevelandski škof James A. Hickey prvič uradno obiskal slovensko faro sv. Vida in somaševal z vso domačo duhovščino v polni cerkvi. Okoli sto faranov in farank je bilo v slovenskih narodnih nošah. V imenu slovensko govorečih vernikov je škofa pozdravil Karel Mauser, v imenu angleško govorečih pa Joseph Baškovič. Podrobno poročilo bo objavljeno jutri. Seja— Podružnica št. 32 SŽZ ima svojo sejo to sredo, 15. septembra ob sedmih zvečer v običajnih prostorih Slovenskega društvenega doma na Recher Avenue. Vse članice vabljene! Deseta obletnica— Jutri, v torek ob 8.15 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Angelo Rolih ob deseti obletnici njene smrti. Polniški letali trčili nad Jugoslavijo drugo 176 mrlvili v drugo Nesreča se ie dogodila 15 milj severovzhodno od Zagreba; drugo v drugo sta zadeli letalo British Airways Trident in letalo Inex-Adria DC-9. BEOGRAD, SFRJ. — Potniški jet letali, Trident britanske letalske družbe, ki je bilo na poti iz Londona v Istanbul, ter DC-9 j u g o s 1 o vanske družbe Inex-Adria, ki je nosilo domov iz Dalmacije v Koeln v Nemčiji nemške turiste, sta zadeli v zraku nad vasjo Vrbovac, 15 milj severovzhodno od Zagreba drugo v drugo, treščili obe na zemljo in zgoreli. Potniki in posadke obeh letal Sp bili mrtvi. To je doslej naj večja letalska nesreča te vrste. Naj večja po številu žrtev je bila 3. marca 1974 v Parizu, ko se je ponesrečilo tursko letalo DC-10. pri čemer je bilo mrtvih 345 ljudi. Po predpisih letijo letala v različne smeri v točno določenih višinah, kar naj bi preprečilo nesreče, kot se je zgodila pretekli petek nad Jugoslavijo. Kako in zakaj je do te nesreče prišlo, kdo je za njo odgovoren, morajo še dognati. V Zagrebu so prijeli 5 oseb,, ki so bile v času nesreče odgovorne za vodenje letalskega prometa nad področjem, kjer sta letali trčili. To kaže. da naj bi trčenje potniških letal v zraku, doslei naj večje, zakrivili oni. --------------o----- Woodcock v skrbeh za bodočnost ZDA DETROIT, Mich. — Demokratična družba v naši deželi bo uničena po silah nasilja in brezzakonja in verjetno nadomeščena z avtoritarno državo, če ne bo mogoče v doglednem času preskrbeti redne zaposlitve vsem sedanjim milijonom brezposelnih, je dejal L. Woodcock, predsednik Unije avtomobilskega delavstva. , - i»**n ■ V \ 1 » 11 I <- » V— < > \1 i M jk. I Zaostril se je tudi spor glede splava na zahtevo. /«iy£lEM!!S&9£li. iMmmmmM J^mmy Carter pravi da je proti temu, ni pa voljan pod-——,-------------- mmimim preti dela za ustavno dopolnilo, ki bi tak splav prepo- vedalo. Gerald Ford je svoje nasprotovanje splavu na zahtevo pripravljen podpreti z javno podporo ustavnemu dopolnilu za njegovo prepoved. Podpora temu dopolnilu je vključena tudi v republikanski volivni program. (Konec sledi) 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation PubUabed daily except Wed., Sat., Sun., and holiday*, 1st week of July Manager Editor: Mary Debevec NAROČNINA e Združene države: 123.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za S mesa«* e Kanada in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: Dnlted States $23.00 per year; $11.50 for 6 months; 7.00 for 8 months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 montns; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAH) AT CLEVELAND, OfflO No. 136 Monday, Sept 13, 1976 Carter-Ford Predsedniška volivna kampanja je v polnem teku in vsak dan pridobiva tako na svoji živahnosti kot o-strosti. Kandidata kažeta še negotovost v posameznih vprašanjih in stališčih, ko tipata, kako sodijo o njih volivci, večina izmed njih. Da bomo mogli volivni kampanji uspešno in stvarno slediti, je potrebno, d.a poznamo stališča obeh kandidatov v glavnih vprašanjih domače in mednarodne politike. V naslednjem jih navajamo, kot sta jih kandidata zavzela v svojih zadnjih izjavah in razgovorih s sodelavci vodilnih časopisov v iiciši deželi. Na splošno so ljudje najbolj občutljivi pri žepu. Gospodarska vprašanja so zato v ospredju pri vsakih volitvah. Najbolj nas že nekaj let tareta inflacija in brezposelnost. Oba kandidata se tega zavedata, imata pa za njo različne rešitve. Predsednik Ford daje prednost boju z inflacijo z varčevanjem javne uprave in o-mejevanjem zveznih izdatkov. Drži se starega načela, da je treba izdatke spraviti v Soglasje z dohodki, ker če so ti na daljšo dobo neizravnani, izgubi država kredit, njen denar izgublja veljavo. Za dosego uspeha v boju z inflacijo je predsednik Ford voljan dopustiti počasnejšo rast gospodarstva in s tem počasnejše manjšanje brezposelnosti. Demokratski predsedniški kandidat je v gospodarskih vprašanjih tudi bolj konservativnega mišljenja in je pretekli teden poudaril, da bo, če bo izvoljen, razne zvezne programe, ki jih načelno odobrava, omejil ali njihovo izvajanje uvedel postopoma, da bo mogoče zvezni proračun spraviti v -ravnovesje do konca leta 1980, do konca prihodnje predsedniške poslovne dobe. Tudi Jimmy Carter vidi gospodarstvo kot glavni vir novih delovnih mest, toda je le sprejel predlog demokratske stranke, da naj zvezna vlada poskrbi za zaposlitev tistih, ki ne morejo te dobiti drugod. Ker bi povečanje zveznih izdatkov in ponovni veliki primanjkljaji vodili nujno do novega inflacijskega pritiska, hoče imeti Carter od Kongresa pravico za uvedbo obveznega nadzora nad cenami in plačami. Demokratski kandidat poudarja potrebo po zmanjšanju zvezne vlade, zlasti nepreglednega števila posebnih zveznih agencij, kateri večji del se je že davno preživel, pa še vedno obstoja. Carter bi rad njihovo sedanje število 1,900 zmanjšal na kakih 200! Tisti, ki zvezno upravo poznajo, trdijo, da bo to težka naloga in da ji Carter kljub dobri volji verjetno ne bo kos. Predsednik Ford, ki je nekdaj tudi govoril o potrebi učinkovitejšega nadzora nad zvezno birokracijo, na tem polju tekom svojih let, v Beli hiši ni dosti storil. Na splošno velja, da je republikanska stranka za povečanje oblasti in pravic posameznih državnih vlad ter za omejitev oblasti zvezne vlade. Demokrati dajejo prednost trdni zvezni vladi, ki bi naj enotno urejala potrebe vse dežele, četudi je očitno, da te niso povsod enake. Obsežno in kočljivo je vprašanje socialnega skrbstva, Republikanci so temu vedno posvečali manj važnosti kot demokrati, ker naj bi prvi predstavljali premožno plast prebivalstva, drugi pa srednji in manj premožni ter revni svet. Ta razlika se je večji del že davno zbrisala, pa v javnem mnenju še vedno prevladuje, Predsednik Ford je za reformiranje sedanjega sistema socialnega .skrbstva, ki naj bi bilo boljše nadzirano in uspešnejše in varčnejše vodeno. Demokratski kandidat Jimmy Carter priznava slabosti sedanjega sistema in hoče celotno odgovornost zanj prenesti na zvezno in na državne vlade, izločiti pa iz njih krajevne in občinske uprave. Važno je vprašanje šolske integracije s pomočjo prevažanja šolarjev, ki.so ga v zadnjih letih zvezna sodišča odredila na raznih krajih dežele. Največ pozornosti in razburjanja je prevažanje povzročilo v Bostonu, Mass., nekaj manj v Louisvillu, Ky., razburja pa delno že tudi naše mesto. Jimmy Carter je ob obisku v Clevelandu izjavil, da je proti prisilnemu prevažanju šolarjev, pa dodal, da bo sprejel to, če ga sodišče odredi. ker je to zakon dežele. Kljub temu, da ie proti prisilnemu prevažanju šolarjev. Carter ne odobrava zakonskega predloga ali ustavnega dopolnila, ki bi to prepovedalo. Predsednik Gerald R. Ford je ponovno izjavil, da je proti prevažanju šolarjev, pa priznal da je to treba sprejeti, dokler je zakon dežele. On je končno odgovoren za izvajanje zakonov. Svoie nasprotovanje prisilnemu prevažanju dokazuje s tem, da podpira zakonski predlog, oziroma ustavno dopolnilo, ki bi naj to prepovedalo. BESEDA IZ NARODA ¥Sisi z romanja mo. EUCLID, O. — Po več letih odsotnosti sem se letos udeležil romanja k Žalostni Materi božji v Frank, Ohio. Smem trditi, da je letošnji obisk ne samo meni, pač pa vsem udeležencem dal lep vtis. Tudi tisti, kateri so se prejšnja leta udeleževali, so mnenja, da je letos bila naj večja udeležba. Poleg treh avtobusov je prišlo tudi veliko o-sebnih vozil. Vesel si srečanja s starimi znanci pa tudi kakega novega poznanja, ko naletiš na človeka prvikrat, pa; nosi v sebi duha, ki ti je tako soroden... ' Ko smo zjutraj na avtobuse svojo telesno težo naložili, je nebo bilo skoraj z jesenskimi o-blaki prevlečeno. Ko smo prišli tja, dejal bi — v oazo tihega sožitja — kjer šum sveta te nič ne moti.. . nas je objel svež zrak gozda in oči so uživale ob pogledu na od sonca pozlateno zeleno listje in nepokvarjeno naravo. Istočasno smo se vsuli iz treh avtobusov. Profesorju Janezu Severju je ušla beseda: “Da smo na Brezjah. Le gorenjskih gora smo pogrešali. Smo pa pri isti Materi. Če na Brezjah molimo v naročju Nje — malega Jezusa, ga pa tu v podobi najdemo, ki se nanj Mati sklanja v svoji boli, da ga gleda pred se-seboj — mrtvega! Ko stopiš v svetišče, začutiš nekaj tiste domačnosti, ki smo jo uživali v naših dragih podeželskih cerkvicah v Sloveniji. V oltarju je razstavljenih stotine rdečih svetilk, ki planite ljubezen. Bog ve v kakšnih namenih so prižgane: v zahvale ali prošnje ... Gotovo ima vsaka, svoj namen. Mati pa se sklanja nad mrtvim. Sinom, kot bi mu hotgla posredovati želje prosilcev. Še dva za-topnika s Kalvarije sta ob “Pi-eta”. Nedolžnost učenca ljubezni sv. Janeza, pa spokornost velike v ljubezni sv. Marije iz Magdale. Skozi barvaha okna zlati sonce podobe, ki dajo skromnemu svetišču tiho lepoto, da se v molitvi duh uživi v božjo navzočnost. Pretesno je svetišče, da bi se v lagodnost udobnosti podali. Tako stisnjen ne čutiš neugodnosti, drug ob drugem potrpimo, če je kaj nevšečnosti. Še ob straneh stoje za klopmi in Jmr je zaseden. Sv. maša, napovedana ob 11. uri, se prične. Opravila sta jo s somaševanjem nam dobro poznani župnik" fare sv. Cirila in Metoda v Lorainu, O., rev. dr. Pavel Krajnik in iz Pa-dza v Franciji došli rev. Nace Čretnik. Pri harmoniju je vodil oetje Rudi Knez. Komentator ie bil pisatelj g. Karel Mauser. Pridigal je rev. P. Krajnik, ki nam je žrtve, za katere se je o-oravila zahvalna, spravna in prosilna daritev, priklical v spomin nje, ki zanje in zase prosimo usmiljenja! Pri zaužitveni daritvi pa je do polnega izraza prišla beseda, želja Njega, ki je izrekel: “Vzemite, jejte vsi!” Saj nihče od navzočih ni izostal, ;.kar je V zvezi molili križev pot. Med petjem in molitvijo smo se vrnili v svetišče. Zaključili smo naše romanje s petjem lavretanskih litanij in blagoslovom z Naj svetejšim. Še so po svetišču odmevale slovenske Marijine pesmi, pred-no smo se poslovili. Ostalo je še nekaj časa, da smo si od bliže še ogledali lurško votlino in božji grob. Veselo razpoloženi smo se poslovili z željo, da se prihodnje leto spet tu sreča- M. T. da bi ne sprejel sv. obhajila. Po končanem bogoslužju smo šli na kosilo, kjer je sedaj tam res lep prostor za obed. Od mojega zadnjega obiska je — zame novo — postavljeno svetišče zunaj, kjer je bila sv. maša ob 1. uri popoldan. V tem obsegu. ki nima sten, obseže lahko več stotin ljudi. Ob pol treh smo se zbrali vsi slovenski romarji, da smo skupno — po gozdu so kapelice 14 postaj — Slovenske knjige čakajo na kupoe CLEVELAND. O. — Slovenska pisarna v Baragovem domu, 6304 St. Clair Ave., Ohio 44103, tel. 881-9617, ima naprodaj obilo slovenskih knjig, ki jih priporoča rojakom v nakup. PRATIKA ZA LETO 1977 se že lahko dobi, če pridete ponjo ali jo naročite. Je zelo zanimiva in bo vse ljubitelje Pratike popolnoma zadovoljila v zunanjosti, še posebej pa po vsebini. $1.75 po pošti, v pisarni je cenejša za 25 centov. Imeli smo srečo, da smo dobili zelo iskano CERKVENO PESMARICO, ki so jo zelo želeli razni romarji, s poštnino stane $3.25. (Nadalje priporočamo brošuro: FRANK J. LAU-SCHE, v kateri dobimo pravo' sliko, do kam se more povzpeti preprost človek, če je sam svojemu prepričanju! zvest. Za naše mlajše in tudi starejše bi bilo prav, če bi vzeli v roke CHIPE-VA INDIANS in bi tako spoznali dosegati velike uspehe, če imamo svoj cilj izkristaliziran do vseh možnosti. Ti dve knjigi sta v angleščini in je cena po pošti $5.50. Mnogi se zanimajo za učenje slovenskega jezika, pa jim v šole ni mogoče hoditi, tem bi mogli postreči s čisto novo knjigo: SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL (Učbenik slovenskega jezika), 333 strani z razniiyi obrazci izpolnjevanja nalog. Se-stavljalki zaslužita vse priznanje na skrbnosti sestavljanja knjige velikega formata, katere cena je po pošti $7.50. Nadalje lahko naročite ANGLEŠKO--SLOVENSKI SLOVAR (besednjak) $15.50 in SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR za $13.50. Že dvakrat smo dobili pošiljko: GLEJTE ŽE SONCE ZA- HAJA, pa predno moremo to objaviti, so že naročnine v takem obsegu, da posebej pošiljko ne moremo objaviti. Priporočamo, da si kupite knjižico: MAŠNE MOLITVE, ki so jo izdali pri Ave Marija v Lemontu, ki obsega vse molitve pri maši za nedelje in praznike skozi vse leto in stane $1-50. Za tiste, ki ljubijo gorske vrhove, bi prav prišla knjiga: LJUBEZEN PO PISMIH. ’ Za tiste, ki radi razmišljajo le o človeški ljubezni, ta knjiga ni: Gore, gore in vse, njimi, da jih to je obseženo prav razumemo, v knjižici, ki jo dobite za $3.50. Ko še zmerom prav ne poznamo komunizma, nam bo prav prišla knjiga: DR- ŽIVAGO, ki je tako okusno vezana, da bo krasila police naše knjižnice. Stane $13. SVET OVNEGA POPOTNIKA, tako I. kakor II. del, nam bo ponovno kmalu zmanjkalo. Cena za I. del je $7.50 in za II. del $8.00. : Lepo bi svojo knjižnico obogatili s knjigo: MARIJINA BOŽJA POTA, ki jo je spisal p. Odilo Hajnšek, ki smo ga v večini vsi poznali, cena $14.50. Kdor hoče pridobiti v duhovnem življenju, bi mu prav prišla knjiga: NASE ŽIVLJENJE, ki bi v gotovem primeru nekako mogla nadomestiti udeležbo na duhovnih vajah, cena $6.50. Pisarna ima še zalogo drugih knjig, katerih naslove bomo skušali postopoma objaviti. J. O. ------o------ 'Ofiarno imilm pri . Sv, ¥idii vafei m kosilo CLEVELAND, O. — Spet je leto naokrog in naše Oltarno društvo pri Sv. Vidu vabi vse članice, pa tudi članice drugih Oltar nih društev in njihovih družin ter vse ostale naše rojake in rojakinje na kosilo, ki ga pripravlja za nedeljo, 19. septembra. Na razpolago bo od 11.30 dopoldne dalje. Postregle bomo iz dobro domačo juho z ,jetrnimi knedeljč-ki, s pečenimi piska mi in vsem drugim,, kar spada k dobremu obedu. Na razpolago bo tudi domače’ pecivo. Vse članice in druge faranke lepo prosimo, da bi kaj spekle in nam prinesle. Obiskovalci naših kosil domače pecivo zelo radi kupujejo. V soboto, 18. septembra, bomo imele od 9. dopoldne naprodaj domače krofe v avditoriju. Še z našimi malimi domovi imamo vedno stroške in popravila v teh dneh niso poceni. Se veliko več je stroškov s cerkvijo in farnimi poslopji, ti rastejo iz leta v leto in vedno težje jih je kriti. Oltarno društvo se prizadeva po svojih močeh pri tem naporu pomagati. Vse, kar nabere s svojimi prireditvami, gre za cerkev in potrebe fare. Zato smo prepričane, da nas bodo farani kot v preteklosti tudi tokrat podprli z vso pripravljenostjo in dobro voljo. Naši obedi so vedno okusni, v miru in prijetni družbi znancev in prijateljev použivamo božje darove in pri tem še malo pokramljamo. Na svidenje v farni dvorani pri Sv. Vidu v nedeljo, 19. septembra ob pol poldne na kosilu! Mary Otoničar ------o------ sias vali CLEVELAND, O. —- Slovenska folklorna skupina “Kres” v Clevelandu nas vabi na svojo predstavo narodnih in umetnih plesov, in sicer za soboto zvečer 25. sept. t.l. Pričeli bodo točno ob pol osmih v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Kresovi mladi plesalci znajo navdušiti občinstvo, to so pokazali že na vseh zadnjih nastopih. Preko 30 mladih plesalcev v slikovitih narodnih nošah nam bo podalo nekaj značilnih koroških, belokranjskih in prekmurskih plesov, poleg uvodnih plesov, ki vedno osvojijo: polk in valčkov. V drugem delu nam bodo v ritmu prikazali, kako zgleda gasilska vaja na vasi. Vsi starejši se dobro spominjamo gasilskih vaj, ki so se ponavadi vršile v nedeljah popoldne, ko so naši vaški gasilci s takim navdušenjem “oblivali” strehe hiš in kmečkih poslopij in so navadno končali svoje “utrudljivo” delo v vaški gostilni. To je bil pač višek takratnih gasilskih vaj. In nekaj podobnega nam bodo “Kresovi”, plesalci in obenem igralci pokazali tudi zdaj. Gorelo bo in gasiti bd treba... Na en ali drug način ... V tretjem delu se bodo nasi člani in članice Kresa spomnili 200-letnice Združenih držav. Prav je, da otroci beguncev, ki so našli svoj novi dom v tej svobodni deželi, pokažejo tudi v Jakem nastopu javno svojo hvaležnost veliki državi svobode, ki je odprla'svoja vrata že" tolikim, ki so bili stiskani in preganjani, brezpravni in sko- raj brez upanja. Naj mladina pokaže vse tisto, kar mi stari dostikrat ne znamo ali ne moremo pokazati in dostojno izraziti: hvaležnost za kruh, človeško dostojanstvo in svobodo! Hvaležnost Združenim državam Amerike! M. J. Chagrin Falls, O. — Spoštovani! Prilagam ček za enoletno naročnino in dva dolarja v pomoč listu. Obenem se Vam prav lepo zahvaljujem za pozornost, ki ste jo v Ameriški Domovini izkazali naši vnukinji. Z naj lepšimi pozdravi in željami! Joseph Legan « St. Boniface, Can. — Spoštovano uredništvo! Lepa hvala za obvestilo o poteku naročnine. Takoj Vam jo pošiljamo za bodoče leto. Z Ameriško Domovino smo zelo zadovoljni in komaj čakamo, kdo od nas jo bo dobil najprej v roke in prečita!. Zato Vam obenem z naročnino pošiljam tudi dar za tiskovni sklad. Lep pozdrav vsem pri listu, vsem njegovim naročnikom in pralcem! Anton Fonda * Waukegan, lil. — Spoštovani! Ameriško Domovino rad berem, prav tako moja žena. Čeprav je rojena v Ameriki, zna dobro brati slovensko. Prilagam Vam enoletno naročnino, Vas pozdravljam in o-sfajam Vaš naročnik Gasper Drašler «0 Chicago, lil. — Spoštovani! Priloženo Vam pošiljamo naročnino za eno leto. še vnaprej Vam, želimo obilo uspeha in božjega blagoslova pri uredništvu in upravi časopisa. Vdani Vendelin Spendov, OFM. (Franciscan Fathers) * Fontana, Calif. — Spoštovani! V tem pismu pošiljam ček za enoletno naročnino in dar za tiskovni sklad, da boste lažje prenašali današnjo draginjo. Lep pozdrav Vam in vsem bralcem Ameriške Domovine! Jean in Sam Kurilich # Ruffs Dale, Pa. — Cenjeno uredništvo! Pošiljam Vam ček za naročnino, katerega mi je poklonila hčerka za moj rojstni dan. To njeno darilo me je zelo razveselilo. Vam in vsem bralcem Ameriške Domovine vesele pozdrave, mnogo vsega dobrega in lepega! Mary Rozantz Des Plaines, lil. — Spoštovano uredništvo! Lepa hvala za obvestilo, da mi poteče naročnina. Obnavljam jo za eno na-dalnje leto, ker je več, je namenjeno za Vaš tiskovni sklad. 1 Ameriška Domovina' je naš priljubljeni časopis, kateri pri-■naša v naše domove pisano slovensko besedo. Bog Vas živi! Vas lepo pozdravlja Marija Muich tr Fontana Calif. — Cenjeni! Priloženo pošiljam denarno nakaznico za enoletno naročnino in dar za pombč listu. Ameriška Domovina mi zelo Ugaja. Res, vsako številko težko pričakujem. Povesti so lepe in .novice iz raznih krajev me zanimajo. Le pošta ni redna. Želeč Ameriški Domovini še mnogo let uspešnega delovanja, vse lepo pozdravlja dolgoletna naročnica Gertrude Rupert * Wickliffe, O. — Spoštovani! Priloženo pošiljam ček za enoletno naročnino in dar za tiskovni sklad. Lepa hvala za obvestilo. Vas prijazno pozdravljam! Rudolf Kolarič, st. Rexdale, Ont. — Spoštovani! Prejel sem obvestilo, da mi je potekla naročnina. Priloženo pošiljam denarno nakaznico za eno leto. Želim Vam vse dobro in Vas lepo pozdraavljam! Franc Ahlin Hudič iii gospod Nič Bil je star mož, zrel po letih, poln vednosti in modrosti. Prijatelji so ga nekoč poznali “kot moža popolne pristnosti, moža, ki bi bil pripravljen darovati srajco s svojega hrbta”. Toda v resnici je bil samotar, tujec sebi in drugim, človek, ki je spreminjal način življenja in navade. Čeprav je bil gospod Nič majhen po postavi, je bil trdno zgrajen. Posebno se je odlikoval po močnih ramah, velikih dlaneh in mogočnih prsih. Poleg tega je bil vedno skrbno o-pravlj en. Bil je poznavalec umetnosti, dobrih vin, žensk — z eno besedo vsega, kar je lepega na tem planetu. Ljubil je življenje in življenje njega. : Najbolj ironična posebnost gospoda Niča je bila v tem, da se z vsem tem ni bahal. Ni se mu bilo treba siliti, da so ga ljudje sprejeli. Prijatelji bi rekli: Vsako stvar naredi tako naravno, da misliš, da ima poseben dar iz nebes. Vsak petek se gospod Nič odpravi v restavracijo in naroči porcijo postrvi z malo limone. Vedno bo jedel sam, ker hoče dobro kosilo uživati v miru in tišini. Pravi, da ima pri kosilu še pes rad mir. Ta petek je šlo nekam drugače: prav med kosilom se mu je pridružil neki tujec. “Danes,” je rekel neznanec, “moraš izpolniti obljubo, ki sva jo dala drug drugemu pred tridesetimi leti.” Gospod Nič ga je začudeno pogledal. Le kaj hoče bedak od njega? “Dragi prijatelj,” je zinil, “ne vem, kaj govoriš. Poleg tega mi jemlješ dober tek.” “Dragi gospod Nič, vidim, da si pozabil najino obljubo. Leta, tako kaže so zameglila tvoj spomin in še bolj tvojo pamet. Naj ti oboje poživim. Pred tridesetimi leti si bil o-bupanec, človek, ki ga nihče ni povohal. V dolgih nočeh brez spanja si klel temo svojega bivanja in se zaklinjal, da bi prodal dušo Satanu, če bi se ti življenje obrnilo. Tedaj sem se prikazal in ti ponudil: bogastvo in čudovitosti tega sveta za tvo-,jo dušo. S krvjo si podpisal svoje ime in zdaj sem tu, da vzamem svoj del.” Gospod Nič je od strahu oka-menel, bil je videti kakor človek, ki so ga že proglasili za mrtvega pa vendar še visi na življenju. “Spomni se,” je rekel tujec,” da sem le jaz tisti, ki sem te napravil mogatega in mogočnega. V peklu boš videl obraze tistih, .ki si jim prodajal svoje žganje, obraze tistih, ki si jim prodajal grozdje in jih goljufal s pretirano ceno, teh, nad katerimi si izvajal svoje uničevanje in takih, ki so preklinjali tebe in tvoje sorodnike. To so obrazi vseh tistih, ki so bili prešibki ali neuki za poti tega sveta. Bogatel si na račun njih nesreč in preklel svojo lastno dušo. Zdaj bom užival jaz nad tvojo nesrečo in gledal, kako se boš kopal v sramoti ih krivdi.” “Povej mi,” je zatrepetal Nič> “kakšen je pekel?” “Pekel, dragec moj, je trp!ie" nje. Trpljenje, da ne moreš lju' biti. V peklu so tisti, ki sam0 sovražijo. Sovražijo sebe, sovražijo druge — sovražijo vse. Ni' ti za unčo ljubezni ni v peklu-To, neslavni Nič, je pekel.” V soparni noči se je gospod Nič zbudil iz strašnih sanj, zbudil, da je lahko preklel svoje bivanje in zajokal v blazino. Stane J. Kuhar (V slovenščino prevedel Karel Mauser) Zemljevid OGRSKE ■ k potovanju 1972 Rev- Jože Godina: Izven Ogrske ni življenja (Extra Hungarian! non est vita, et si est, non est ita.) Potopis z obiska na Ogrskem. so nam napotkov za u- ^ Čakovcu smo se ustavili pri ^°jih sorodnikih. Dali koristnih P°tovanja po Ogrski. Jugoslo-jo S. državljani ne potrebuje-vize za prekoračenje meje a- Čakovec je starodavno me-prestolica M e d j 1 m ur j a. ^kdaj so vladali tam Zrinjski r°fje. Njihov grad je sedaj dr, rad*13 ^aS^’ ^ nj6rrL je nekaj ~ , °v in stanovanja. Mesto ima Pji. (Vse druge hiše so v kQa'?lern 1-2 nadstropne.) Ča-H v80 ponosni na svoja dva sk °denika in so jima dali la~ ■^avo ime “čakovski lepotici”. sem to slišal, sem se spom-v na avstrijsko mesto Salz. sto ^ r^° ie svet°vno znano me-Sv ,2aradi arhitektonske lepote ^ Jega starega mesta. Po neki ^°dgovornosti mestnih očetov lirecl leti dovolili, da je nek-m P°2idal tam precejšnji nebo-p V tej zvezi pravi sedaj j$aj^Vor> da je naj lepši razgled 2 urga z vrha tega nebotič-sicer zato, ker potem ne ls Nebotičnika. ho 6 k.ak*b 20 km skozi rodovit-^^Nsko Medjimurje in pri-Ju ° do meje, do reke Mure. Va 0s^°vanska obmejna odpra-gladk0 busoMadzarskem _ _ _ Nekaj avto-°v na stranskem tiru s pot potekla, most in smo bili biki iTj0 j l2vrŠii Hgjo^NakalQ na odpravo. Pori- Najbrže tja, da mirno Ne obmejne formalnosti in V 0„ ,arzujejo preveč potnikov bitro vozilih. Tako smo kar ]V[0.j Pr^li tudi rni na vrsto. V°j . naadz arš č in a iz otroških in kapu bet ter z osemletnega V Qjanovanja na madžarski fari ska\GVebaNdu (Sv. Marjeta Ogr-Poth ^ be spet prav prišla. 2 . , na Poplava. Govoril 3. p) e aterimi škofi ordina-H da s aj mi 8a vsak re-S3i dal ° njegovi duhovniki | 3irN seA1 '° dovoljenje. “Bo-^ttio bii^P°Vedatii ker bi ver- ku št. 48. Tako sem bil jaz k vojakom potrjen leta 1916 v Ljubljani (Avstrija), za vojaško službo sem se pa čez mesec dni moral javiti v ogrski Kaniži, ker sem bil potrjen za cesarski in kraljevi polk 48. Tudi v tem se je kazala notranja struktura Avstro-Ogrske monarhije. Naša smer pelje skoraj brez vsakega ovinka skozi Kanižo. V centru je nekaj bolj reprezentativnih poslopij, sicer so pa hiše na obeh straneh glavne ceste 1 do 2-nadstropne. Zakaj v višino, ko je zadosti prostora prestolico za Panonijo (pokrajina med Donavo, spod. Rabo in Dravo). Točno so ji dali ime Blatograd. Povsem kraja ne bodo mogli kmalu izsušiti niti dandanes, saj dobiva pokrajina vodo iz Blatnega jezera in od reke Zale, ki izvira na ogrskem teritoriju med reko Rabo in severnim koncem Prekmurja ter se z nekakim tokom skozi Mali Baaton prerine v velikega. Reka Zala ima sicer zalo ime, toda bore malo vode in na 130 km dolgem toku komaj kaj padca. Prespati smo nameravali, da bi imeli zjutraj krajšo pot do Zalavara (Zala-gradišea, Blato-grada) in zlasti do našega glav-za mestom'nega cilja, do ostankov cerkve na zemlji. Takoj smo “tankali”. Po vsej Evropi jiz časa zgodovinskih imen Pridobiš na dvojen bencin: “navaden” in “super” ali “ektra”, ki je seve- joči zrakoplovi s strahotnim ro- bencinskih postajah jibina-Koeelj-Sv. Ciril in Metod nHn: “navaden” in I— toda pogosti kot strela šviga. da dražji. Nekateri motorji So j zadovoljni samo z “extra”, kar je seveda dražje. Med tem, ko potom so Dorothy prestrašili. “Saj ne bomo mogli prav nič spati,” je skoraj prestrašeno o- mi je točil “extra” in sem zra- (menila. Frank ji je prikimal. ven bencinarja stal, me je mi-preveliko nepokor- Jkalo, da bi vplašal, v katero Tudi jaz sem jima moral dati prav, čeprav sem pri nekaj obi- 9. — Slovenski narodni dom, 6409 St. Clair Avenue priredi “Noč v Sloveniji”. 10. — Slavnostni banket ob 70- letnici fare Marije Vnebovzete v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Začetek ob 5. popoldne. 16. — Klub slovenskih upokojencev za nevburško okrožje pripravi večerjo in ples v SND na E. 80 St. 16. —TABOR DSPB priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci. 17. — Občni zbor Slovenske pristave. 17. — Slomškov krožek postreže s kosilom v avditoriju pri Sv. Vidu od 11.30 do dveh popoldne. 24. — Klub Ljubljana priredi skih hiš dobil vtis, da bi dobili tri postelje. Ljudje so bili zelo prijazni in nam od soseda do soseda pomagali iskati. Zahvalili smo se jim in prav “odbrzeli” 10 km nazaj proti jezeru v večje mesto Keszthely, kjer smo že v mraku našli v motelu ob jezeru “kvartir”. (Dalje) DECEMBER 5. — Pevski zbor “Slovan” priredi koncert ob 40-letnici obstoja zbora v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. 31. — Slovenski narodni dom na 80. cesti priredi Silvestrov večer s plesom. 1977 JANUAR * - L ' V J- . . 22. — Upravni odbor Slovenske pristave priredi “Pristavsko noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. FEBRUAR 5. — Štajerski klub priredi predpustno veselico v avditoriju pri Sv. Vidu. Ves dobiček je zopet namenjen bolnim slovenskim rojakom. 11.-13. — Smučarski izlet Slovenskega športnega kluba v Blue Mountain, Ontario. NOVEMBER 5. — Štajerski klub priredi Martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Igrajo Veseli Slovenci. ------o------ Modernizacija proge Šentilj-Koper PrijaSePs Fhamiaej? St, Clair Ave. & E. 68 St. 361-4112 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO AID FOR AGED PRESCRIPTIONS ZA OSTARELE ZA VEČJO VARNOST — V rudnikih ZDA so začeli nameščati posebne naprave za prisluškovanje, ki naj bi od-odkrile znake za morebitni vdor stropov rovov. Na sliki vidimo rudarja, ki namešča tako napravo. Te so povezane s komputerjem, ki nato določi ..kraj, ■ kjer ■ je nevarnost. V programu modernizacije železniške proge Šentilj-Koper je predvidena tudi dograditev tovorne postaje in potniškega terminala v Kopru. Material, ki ga bodo izkopali pri gradnji tovorne postaje Koper, bodo lah_ ko' uporabili kot nasipni material pri gradnji potniškega tira in terminala. Železniško gospodarstvo Ljubljana je s koprsko občino že doseglo sporazum o pridobitvi potrebnih zemljišč, dogovorili pa so se tudi o plačilu komunalnih prispevkov. Za gradnjo potniškega terminala bodo v Kopru potrebovali približno 150,000 kv. metrov površin, ki oodo veljale okrog 7 milijonov din. Dogovorili so se tudi, da bo ŽG Ljubljana prispevalo h komunalni ureditvi 2,2 milijona din, sicer pa bo za komunalno opremo poskrbela koprska občinska skupščina. V železniškem gospodarstvu računajo, da bi že letos začeli graditi tovorno postajo v Kopru, začeli pa naj bi tudi z geološkimi in drugimi raziskavami in raznimi pripravljalnimi deli, vključno z gradnjo nasipa, ki 30 speljan do potniške postaje Kopru. Protesti proti nasilju na Koroškem Od 8. avguasta so imeli po skoraj vseh večjih krajih Slovenije velika javna zborovanja s protesti proti nasiljem nad koroškimi Slovenci v škocijanu in Sinči vasi 8. avgusta. Na zborovanjih so zahtevali izpolnitev člena 7 avstrijske državne pogodbe in dolžili Avstrijo, da dopušča oživljanje nacizma ter krši določila helsinške listine o sodelovanju in dobrem sosedstvu med državami Evrope. Piranski potapljači Društvo za podvodne dejavnosti v Piranu prireja že enajsto leto potapljaške tečaje. Društvo šteje sto članov, od tega je 20 aktivnih. Ima pet potapljačev inštruktorjev za prvo kategorijo in tri za drugo. Društvo je do sedaj ustvarilo močan in strokovno usposobljen potapljaški kader, ki seznanja nove člane s podvodnim svetom. Njihova osnovna dejavnost je skrb za mlade nove člane, zato prirejajo vsako poletje tečaje za prvo in drugo kategorijo, za reševanje ter tečaj za podvodno orientacijo. V štirinajstih dneh, kolikor traja tečaj, seznanjajo ljubitelje podmorskega sveta z veščinami, ki odlikujejo izurjenega potapljača. Po opravljenem izpitu lahko delujejo člani jv skupini za podvodne arheološke raziskave v okviru piranskega pomorskega muzeja, v skupini za biološke raziskave in še nekaterih. [ Dejavnost društva pa se ne o- mej uje zgolj na športno in raziskovalno udejstvovanje. Nudijo namreč tudi pomoč delovnim organizacijam in vsakomur, ki jih potrebuje. Tako so že mnogokrat pomagali ribičem, ko jim je nagajala mreža, sodelovali so pri čiščenju Krnskega jezera, v katerem so številni turisti očitno videli koš za odpadke. Spustili pa so tudi v sedem metrov globok in 40 centimetrov širok jašek v soški e-lektrarni Plave, katerega so morali očistiti. Letina na splošno dobra Ugodne vremenske okoliščine so pomagale h kar dobri letini. Tako so v Jugoslaviji letos pridelali 5.3 milijone ton pšenice, za nekako en milijon ton več kot lani. Tudi koruza dobro kaže in pričakujejo, da bo pridelek znašal okoli 8 milijonov ton. Povprečni pridelek na hektar naj bi bil nad 35 metrskih stotov. Dober pridelek pričakujejo tudi pri sladkorni pesi, četudi niso te nasadili toliko, kot so načrtovali. Na 103,000 hektarih upajo, da jo bodo pridelali 413,-000 vagonov, kar bi pomenilo o-xoli 500,000 do 520,000 ton sladkorja. Povprečno ga v SFR Jugoslaviji porabijo letno 580,000 ton, treba ga bo torej še nekaj uvoziti. Tudi grozdje kaže dobro in računajo na obilen in dober pridelek. V Goriških Brdih kljub neugodnim vremenskim razmeram pričakujejo eno izmed boljših letin. Zadnje vesti Za zadnje vesti iz Slovenije poslušajte v Clevelandu in okolici Slovensko radijsko uro “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije’' vsak večer od ponedeljka do petka na postaji WXEN-FM na 106.5 MC, katero vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič. MAIJ OGLASI NAPRODAJ fižol koksar romanov na 4620 So. River Rd., Geneva, Ohio. EUCLID RANČ E. 250 St, z aluminijem opažen, 3 spalnice, jedilnica, kuhinja z ugrajeno opremo, 2 kopalnici, razvedrilnica, garaža za 2% avta, stara le 3 leta. Morate videti za pravo oceno! Novi zidani ranči V Euclidu, priključene dvojne garaža,13 spalnice, IVz kopalnice, velike kuhinje, kleti, kakovostna gradnja, gozdnate parcele. UPSON REALTY UMLA 499 E. 260 St 731-1070 odprto od 9. do 9. (139) For Rent Adults — Only — 5 Rooms, bath, individual basement - upstairs. Newly decorated. Off 71 St. Clair Call 361-4635 FOR RENT_ Five rooms up and down, adults. No pets. On E. 74 St. Call 361-8271 -(138) Help Wanted Male Newspaper Pressman Letterpress. Part time, or full time. Call Jim at 361-4088. Help Wanted Female HOUSEKEEPER Permanent position for dependable, affectionate woman. Light housekeeping. After school care for two grade school children. Pleasant Shaker Heights home. Close to public transportation. References. Call evenings and weekends 283-0972. mm$KA mmmjA, septemmr is, m VRH Tretja knjiga ZOREČE PŠENICE mladenk. V svitu ognja, ki je plapolal na ognjišču, je opazil lepo lončarico. Tiho je čepela v kotu. Ne da bi zinil eno samo besedo, je Presukani naglo pristopil, pograbil črnoglavko za lase in jo potegnil za sabo. Mladenka niti’ krikniti ni »ggg^ggg^^pooggoogogjoog^^^^ Šele zunaj na mostišču se je pri Grabi ji vi Rak je odšel k ma-|šato Jelko: '“če s Presukanim ^ela^,ianitl Jn klicati na pomoč, teri Košati Jelki in k svoji ženi jizzoveta spopad ^ ras a je msjaka m ga celo Obrežni Algi. Da je bil slabo opravil, sta obe ženski koj vi- s Presukanim med nami in Ostrorogovci, ti prižetim, da prva padeš ti, čeprav si deli. Kgr'nič ga nista upali vpra-jmati.” sevati. Utegnil bi se znesti nad j “Kar naj,” je njima, posebno nad Jelko, ki je Košata: “Ne bojim se pa ne. Na bila spletla zavezo z vzhodnjjaki. Navsezadne je bil le Rak gospodar kolišča in ne Košata. naši strani je več bojevnikov, kakor pa jih premore Jelen.” “Boš že skusila, kako se mo- do krvi ugriznila. Ko je pa segla po nož, ki ga je imela spravije- mo-*a nega v nedrjih, je Presukani opa- x zil njeno, namero. Izvil ji je re- zatrmoglavila 2ilo iz roke CmoglavkoJ jeJ pa z vso močjo udaril po glavi. Mladenki se je stemnilo pred očmi roke in noge so ji odpove- neš z mostišča ali če zaspiš, te ubijem. Prekleti babjek!” “Prava reč, če še eno noč pre- j bedim.” j Rak je odvihral. Presukani jel pa prevzel stražo. j Pojemajoča luna je pravkar' utegnila, vzhajala, ko je Srnjak pristal | pod domačim koliščem, ki je že' legalo k počitku. Brž se je spet' vznemirilo. “Jasnooki, Turovci, (Dalje prihodnjič) Grabljivi se še ni najedel, ko tiš, morebiti še dokaj prej, ka-j a'e’ me e a ;!e' je vstopil, v glavarsko kočo tudi'kor se ti zdi.” Grabljivi se jel Nezavestno črnoglavko je vrže Presukani. Ne, Lisjak ni bil j vrgel na ležišče, se obrnil z .obra- Lisjak v svoji koči na lezi-slabe volje. Kar brez ovinkov zom k steni in se ni maral več Nljusnil ji je vode v obraz, je povedal, da je prišel po pla- meniti. Željan je bil počitka. se sPet zavedela. Nato ji čilo. Jelka je pa odšla iz koče, da po- ^"e zveza| na hrbtu in jo z “Po kakšno?” je raztogoteno gleda, kaj počne Lisjak. jVivjo privezal k leseni kljuki na vzrojil Grabljivi Rak. i Za Plešivco je vijolčasto uga- s^enb da bi ne mogla uiti. Se že “Po črnoglavko vendar. Še šala zarja. Presukani pa je silil kasneje, ko se popolnoma stem-nocoj si jo vzamem.” ob ograji in gledal na vrsto bo- nV naPrej pomenita. Sedaj ni “Bah! Zavoljo mene si lahko! jevnikov v dolgem drevaku, ki utegnil. Zunaj na mostišču je odpelješ v svojo kočo vse babe, jse je naglo bližal kolišču ob zgor- roparuil Grabljivi Rak in pre-kar jih je na kolišču. Niso vsernjem koncu jezera. Le kdo bi -^dnjal Presukanega Lisjaka in skupaj nič vredne. Vsaj ne bo!utegnil biti? Iz previdnosti jej treba tistih, ki so se vlačugarile;Lisjak stopil po orožje in se brž rJ° vred. s črnci, naganjati v močvirje.'spet vrnil. Drevak je bil med-Psice!” Grabljivemu, ki se je bil tem priveslal že tik kolišča. Pre-prej zbal za svoje blago, je kar sukanemu se je zazdelo, da sede odleglo, ko je mogel še stresti svojo jezo na ženske. “Naj psi pobero ostanke za vzhodnjaki ali pa naj jih ribe in raki požro. Meni je mar samo Črnoglavka. Je nisem zastonj iztrgal Triandru iz rok. Takoj grem ponjo.” Lisjak se je obrnil, da bi odšel. Pa mu je zasto-pila izhod Košata Jelka: “Stoj!” Vsakega drugega bi bil Presukani vsaj pahnil stran, če ne celo podrl na tla. Pred Košato j Presukanim se je oglasila Koša-je pa obstal. Imela ga je v ob- ta Jelka. lasti, kakor bi bila čarovnica. Z “‘Ne bom.” Lisjak je naglo na-besedo se je pa le uprl. Bruhnil ,pel lok. Zabrnela je tetiva. Spoje: daj v drevaku je pa omahnil “Kaj? Še naprej naj čakam? Jasnooki Orel. Puščica mu je Ne bom. Ogolobradil sem se, obtičala v prsih, kakor si rekla. Na odpravi do j “Proč!” je kriknil Oprezni in morja sem se do onemoglosti pe-'drevak Ostrorogovcev je kakor v njem Ostrorogovci, dodobra jih pa še ni razločil. Jasnooki je pa Lisjaka že davno prepoznal. Da ga podraži, mu je zaklical: Hej! Ti tam gori! Ali pretehtavaš zlato, ki si ga bil zaslužil z izdajstvom?” “Molči!” “Kadar se orel oglasi, se po navadi lisjaki strahopetno skrijejo.” “Kaj boš požrl žalitev?” Za vse ženske s svojo lastno mate-Glavarja Turovcev je zaskrbelo, kaj bo, če še to noč privihrajo Ostrorogovci: “Bojevniki mi leže utrujeni kakor pobiti,” je rjul nad Lisjakom, “ti pa zavoljo ene babe izzivaš napad. Prav ti, prav ti boš danes vso noč stražil. In če se premak- POMAGAL BO — John Connolly, bivši demokrat, je obljubil republikanskima kandidatoma Fordu in Dole ju vso podporo v Teksasu, pa tudi drugod, kjer bi bila ta koristna. V blag spomin DESETE OBLETNICE SMRTI MOJE DRAGE. NEPOZABNE SESTRE Angele Rolih roj. PENKO ki jo je Bog poklical k sebi 13. septembra 1966. Predraga! Zdaj rešena si vseh skrbi, a duša Tvoja neumrljiva v objemu večnega Boga že rajsko srečo uživa! Globoko žalujoča: sestra IVANA ZELKO ter OSTALO SORODSTVO Cleveland, O. 13. septembra 1976. OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVIN! / . PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO / • SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI / OSEBNE NOVICE « DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO / • SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA • PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO V '■-s i’-. •• • V'’*» hal. Kaj zahtevaš še več od mene?” Jelka ni koj odgovorila. Potem se je nagnila Lisjaku prav na uho in zasikala kakor kača: “Hočem, da si s krvjo onemogočiš povrnitev nazaj k svojemu očetu, Oštrorogemu Jelenu.” Presukani je obstrmel. Od jeze je zardel. Dvignil je pest in kazho je. hilo, da bo Košato udaril. Pa se je najraje zbal spora z Grabljivim Rakom. Spet je povesil roko in zarežal: “Kako naj s krvjo dokažem, da se ne mislim nikoli več povrniti k očet-nemu rodu, če pa nikoli ne pride do boja med vami in Ostrorogovci?” “Hm! To boš že sam vedel.” “Prav! Že poiščem priliko.” Lisjak; j e odvihral ven na mostišče, Zunaj se je že mračilo. Rak pa je togotno odvrgel oglodano kost, vstal in revsnil v Ko- odskočil. Srnjak se ni mogel spoprijeti s svojo malo četo vsem koliščem Turovcev. V hipu se je zavedel, da mora predvsem svojega težko ranjenega brata peljati domov na kolišče. Morebiti se Beli Ovci posreči, da mu reši življenje. Drevak Ostrogov-cev je šinil po jezerni gladini in utonil v mraku. Še preden je pa dosegel preliv med prvima otokoma, je Oprezni že zaslišal, da Zvesta črnoglavka kliče na pomoč. Stisnilo se mu je srce. Mladenki pa za enkrat ni mogel prav nič pomagati. Držal je v svojem naročju Jasnookega, da ni preveč krvavel. Kakor hitro so se Ostrorogovci umaknili iz strelne daljave, se je Presukani obrnil h Košati Jelki. “No, mi boš sedaj še branila vzeti si Črnoglavko?” “Ne več.” Lisjak je planil v kočo dekel OKROGLE BALE —j Doslej so ,Suho seno menili v okrogle, ker da je te lažje prevaža ti. zdravlja z vrha take senene bale. Pri pospravljanju sena je pa tudi dosti smeha mladih ljudi. stiskali p štirioglate bale, sedaj so te spre-Kathleen Mitchell v Columbia, Mo., pobilo ; nekdaj veliko potu, TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone; 344-B436 Spomlad je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas »a brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! Sanitas in papiranje Ženini in neveste!. Naša slovenska unijska tiskarna Vani tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk Ameriška Domo vina 03 37 St. Clair Avenue 433-0628 NOVICE- i vsega sveta MO VICE- ki jih potrebujete NO VICE- W jih dobile še sveže NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive vam vsak dan prinaša v hišo Ameriška Domovina Povejte fo sosedu, ki še ni naročen nanjo Za vsakovrstna tiskarska dela se priporoča TISKARNA mmm DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: dl okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okreP^ Spominske podobice in osmrtnice. / * Najlepia izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postr«^ NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TlSKOVl^