Masm« p0iitiŁi^# v&mti* V državni zbornici se je v petkovi seji nadaljevala raz{)rava o raznih vprašanjih ljudske prelirane. Socialdemokraški ])oslanci dr. Adler in tovariši so vprašali ministrskega predsednika \nteza dr Seidlerja, kako je z zadevo sklepanja promirja z Rusijo, ali je namref5 res, da namerava rusko vrhovno arraadno poveljstvp skleniti premirje. in ali je iivstrijska vlada voljna sprejeti ponudbo za sklepanje takega premirja. Na to vprašanje je odgovoril ministrski predsednik, da se do sedaj šo ni stavila nobena ponudba, naj se sklene kakSno premirje. Ako bo Rusija stavila, kakšno tozadevno ponudbo, bo vlada tako ponudbo skupno z zavezniki preizkušala in bodo predlogi, ki so sprejemljivi, tudi sprejeti. Sicer oo pa razmere v Rusiji Še nerazjasnjene in se še ne ve, ali bo mirovnsi stranka tudi zmngala s svojo \oljo. Ntto ie ministrski predsednik odgovoril na interpelacijo fieškega j,oslanca Staneka in tovarišev o izjavi ogrskega ministrskega predsednika, katero ,'e podal pred kratkim v ogrski državni zbornici v zadevi rešitve raznih ustavnopravnih vpraSanj. Rekel je med drugim sledeče: Ker je nastala v ogrsfci iavnosti bojazen, da bi na5rti avstrijske vlade gleicle preosnove a.vstrijske ustave utepjnili na ta ali oni način \T)livati ha ogrske državnopravne razm«re , izjavljam, da se bo moralo pri preosnovi in reSitvi raznih ustavnopravnih vprašanj držati sled|e6ih dveh temeljnih naiel: 1. da se varujo enotnost države in 2. da se ohranijo obstoječe meje vsake kronovine. Kar se dostaje državne enotnosti, ne namerava, avstrijska vlada ukreniti nifiesar. kar bi moglo kršiti nedotakljivost ogrskega državnega ozemHja ali dualizma, ki je določen v dlržavnili osnovnih zakonili. Kar se pa tifie druge točke, namreft ohranitve obstoječih kronovinskih mej, je merodajna misel ta, da tvorijo kronovine, take kakor so, kot zgodovinsko nastale, v ljudskem Čustvu živeče tvorbe in da nadaljni razvoj naših ustavnih naprav ne more in ne sme prezirati teh temeljnih načel državne tvorbe. Z cirugimi besedami povedano: Ceprav je avstrijski ministrski predsedlnik obljubil pred '.ol letom, da hoce usireči želji avstrijskili narodov po samoodločbi in samostojnosti, še dosedaj ni nifi ukrenil v izpolnitev svoje obljube, se no6e približati zahtevam Jugoslovanov, Oehov in Rusinov, raarveč se od njih oddaijuje in odteguje vedno bolj ia jih naravnost odkianja. Rad pa ustreza željam Nemcev in izpolnuje to, kar jim je obljubil. Slabotno pa se obnaša proti Madžarom. katerim ne more in noče prepreftiti poscganj' v notraiije avstrijske rnzraere. ^'o go\oru miiiisiih kega predsednika je zbornica razpra^l;ula o zakouski predlogi glede obno\ itve krajev, ki so bkli por :• Seni v vojni. Minister za javna dela dr. vitez Homan je izjavil, da smatra vlada za svOjO svcto do;žnost, da z vsemi si-edstvi pospeši zgradbu j;oiiišenih krajev na vseh delih naših bojišč. — V petek, dne 23. novembra, sta med drugimi zborovala še tudi brainbni iii justični odsek. V brambnem odseku &e je razpravljalo o predlogu za ustanovitev posebnega odbora, ki bi naj preiskoval pritožbe moštva , razmere glede prelirane vojaštva in še druge reči. V justičnem odseku se je pa vršila razprava o iz1 remembi zavarovalnega zakona. — V torkovi seji se je v zborniei nadaljevala razprava o zakonski i redlogi, du se zopet zgradijo vsled vojske porušena mesta in kraji. Po daljši razpravi je zbornica sprejeia zakonsko \ redlogo, nakar se je vršila razpravu 0 zakonski {-.redlogi, da vojuške osebe, k.i so z.iradi kakega prestopka izgubile svojo vojaško šaržo, - dobi.io isto zopct nazaj. Tudi ta zakonska, predloga ]c bila sprejeta. Pricela se je nato r.usprava o poročilu P)'oračunskegu odseka glede sodelovanja nadzorovalne komisije za državne dolgove |jri riajetju vojnih posojil za 6asa vojske. Razprava o tem jjredmetu se v sredo, dne 28. liovembra nadaljuje. — Zborovalo je tudi več odsekov. V proraiunskem mlseku je poslanec dr. Lovro Fogačnik ožigosal neznosne narod'ne razmere pri celovškem i oštnem ravuateljstvu, kojega ogromna vedina uradnikov ni zraožna. slovenšfiine. Slične razmere vl.idajo tudi pri graškem in tržaSkem poštnem ravnateljstvu. Kpyfino jc stavil predlog, (ia se iistanovi za Kmnjske lastno po&tno rn.vnateljstvo s sedežem v Ljubljani. V olseku za ljudsko prehrano je bil sprejet predlog j.oslanca Jarca, \' katerem se vlada poziva. da se razdelitev živil, katera so nafie 5ete zaplenile v zasedenem delu Italije, }>viiiienio organizira in da se varuje pred pretiranimi cenaini. D r. S u s t e r š i 5 je dovršil svoje delo v vet ko veselje naSih narodnih nasprotnikov. V Cetrtek, dne 22. novembra, je v Ljubljani zbral okoli sebe izvršilni odbor Slovenske Ijudske stranke, ki si ga je prej sestavil \ o veliki večini iz svo;ih pristašev, ki gi'edo z njim skoz drn in strn. Ti Ijudje so njemu, kakor tudi poslancu Jakliču. izrekli zaupnico, drugim kranjskim poslanoem, ki nimajo več zaupanja do dr. Susteršifia, pa kajpada ogorčeno nezaupnrco. Nato je gospod Susteršič sveCano izjavil, da je.Slov. Ijudska stranka razpuščena, da je torej ni več. Tako je hotel svetu pokazati, da je stranKa on, samo on. Ker pa vendar brez stranke tudi gospod Susteršič ne more izhajati, si je ustanovil neko novo stranko, kateri je dal vabljivo ime Slovenska kmečka stranka. Tej stranki je postavil na čelo šentvidskega j-upa,na, kleparja in bogataša Belca. potegnil je za seDoj tudj svojo desno roko, namreS poslanca Lampeta, in ostala dva kranjska deželna. odbornika Pegana in Zajca, kot nakit in vabo pa je v vodstvo poklical nekaj županov, cestnih načelnikov in posestnikov. Tako je dovršil to. kar je nameraval: v teh veleresnih časih, ko je med Slovenci treba sloge bolj kakor kedaj prej, je razbil Slovensko ljudsko stranko. Ubil pa ie le ni, kakor je želel. Slov. ljudska stranka živi ter si je za svojega zaiSasnega nac^elnikn izbrala i>re!ata Andreja Kalan. Ljubljanski škof JegliC se je veliko tmdil za to, da bi preprečil 1 azdbr v stranki; toda vsi njegovi napori so se razbili nb Šusteršičevi svojeglavnosti in samosilnosti. Po dovršenem razkolu pa je Ijubljanski škoi s,vojim ciuhovnlkom poslal pismo, v katerem med drugim piSo: ,.Vsem naročam, da našo Slov. ljudsko stranko \zdržimo, naj ne propade, poskrbimo za novo načelništvo; vsi ji zvesti ostnnimo. Obžalujmo vsak odi.p.d k nepotrebni novi Kmeftki stranki; mi nove stranke ne bomo podpirali. Na shode zoper Slov. ljudsko stranko ne bomo hodili; našoga ljudstva k shodom ne bomo vodili." Stvar je torej popolnoma razjasnjcna: kdnr jo s Slrofom, nc bo s Šustcršičcai in njegovo stranko. Radovedni smo, kako bo ŠusterJiC, ki je tolikokrat povdarjal, da. se drži katoliških r.ačel, opravičil svoje nasprotovanje in nastopanje proti škofu; kanonik Lampe mu vendar no bo mogel nadomešfiati škofa. Kakor torej kažejo razmere, se je Susteršiil zaracunal, ker je prevefe zaupal v sebe in v svojo oblastnost. Dandanašnji imajo v politiki ideje veliko vefijo mo5, kakor pa posaniezne osebe. Slovcnci smo vsi prepričani, da gre za obstanek naišega naroda sedaj veliko bolj, kakor kjedaj jirej; zato &mo vsi zavzeti za jugoslovansko idejo, katero tako odiično zastopa m krepko brani jmš Jugoslovanski klub. Na vso moč obsojamo vsako razcepljevalno in razdiralno politiko, kakor jo je zaftel dr. Susteršič. To politiko obsojajo tudi šusteršifievi volilci, ki so s» že v precejšnjem številu oglasili jiroti njumu z nezaupnicami in s pozivom, da odloži oba poslanska mandata, deželnega in dtržavnega. Zakaj j e š k o I J e'g 1 i fc podpisal jugoslovansko deklaracijo. Ljubljanski škof Jeglift pi&e o tem v svojeni pisrau duhovnikom: Ko sem bil meseca uovembra na Dunaju, me je nekdo v ministrstvu popraSal, zakaj sem za deklaracijo nastopil in poznann izjavo podpisal. Odgovoril sem doti6nemu gospodn: ,,To sem storil: prvifi kot odločen ugovor zoper iiakiej;e onih izvenavstrijskih slovanskih krogov, ki hočejo Jugoslovane odcepiti od A^trije; zato pa naj ves sv^t ve, da mi Slovenci te naklepe od sebe odbijnmo, l:er hočemo ostali v iivstrijski monarhiji in jjod žezlom naših vladl^r^ev iz hal;sburške hiiše; drugič kot odlof*en ugovor zoper velike krivice, ki so jih ' v.m Slovencem že storile in jih ravno sedaj še mv ovodujejo brezobzirnn vsp.nemške stranke; tretjič kot odloiSen ugovor proti nasilstvom, s katerimi gnetojo J-ladtžari njim pridružene slovanske narode; fieirtiS preprifian, da, zadovolji:i Juigoslovaiii btido najbolj mofina, varna in zvestn obramba zorer sovražnike avstrijske monarhije in habsburške dinastije." D r. S t a d 1 e r, sara;evski nadškof, ki je velikokrat jnvno dokazal svo> rodoljubno mišl,ienjc in s-vojo Tuhezen do Slovencev, je nsienkrat prepustil nas Slovonce milosti in nemilosti naših nasprotnikov. \* sarajevskem listu ,,Hrvatski Dnevnik" je priobčil izjavo, v kateri omejuje jngoslovansko \7;rašanje na flrvate, zahteva zdnižitov samo tistih dežel, kj«r prebivajo Hrvati (Hrvntske, Slavonije, Dalmacije, Basne-Hercegovine m hrvatske Istre), Slovence pa zagotavlju pod|)ore v bo'u za samoobdržanje in v stremljenju, da sc združijo s Hrvoti. Kaj je 861etnega nadškofa nagnilo k temu, da je zapustil izjavo Jugoslnvanskega kluba, kateri je prej z veseljem pritrdil, ter Nemcem in Madžarom na ljubo izdal Slovence, ni v javnosti znano. Zamerili so mu to tudi Hrvatje, kateri se po veliki veCini držijo {jegla, ki ga je tako lepo povdaril zagrebški pravaški list ..Hrvatska Država": ,,Slovencev i;e dpmo!" Tudi to sn dr. Stadlerju zamerili. da je vladi prodol ,,Hrv. Dncvnik", ki jc seclaj dobil vojaSko uredništvo.