MIRA KALAN Pedagoška dejavnost v Loškem muzeju leta 2000 Uvod Loški muzej namenja v okviru pedagoške dejavnosti' posebno pozornost mladim obiskovalcem muzeja. Tako smo tudi v letu 2000 pripravili vrsto muzejskih pedago ških dejavnosti, tematsko vezanih na posamezne muzejske zbirke in na kulturno dediščino Škofje Loke ter bližnje okolice. V dejavnostih so sodelovali tako predšolski otroci kot tudi osnovnošolci, bodisi na razredni ali na predmetni stopnji, pa tudi sred nješolci, ker je muzejski pedagoški program prilagojen starostnim stopnjam otrok oz. mladostnikov ter njihovim razvojnim značilnostim in usklajen z učnimi načrti posameznih šol. Muzejskih pedagoških dejavnostih so se predvsem kot turisti udeležili tudi odrasli obiskovalci muzeja. Program \ letu 2000 smo izvajali celo paleto muzejskih pedagoških dejavnosti (vodstva, muzejske učne ure. muzejske delavnice), ki se med seboj razlikujejo glede na pred stavljeno muzejsko temo (arheološka, zgodovinska, kulturnozgodovinska, etnolo ška, umetnostna in prirodoslovna zbirka; Galerija Franceta Miheliča; staro mestno jedro Škofje Loke; Crngrob; Visoko) in starostno stopnjo otrok in mladostnikov, ki pogojuje različne načine pedagoškega dela v muzeju. K uspešni realiziraciji mu zejskega pedagoškega programa so prispevale ustrezne prostorske razmere (muzej ska delavnica v drugem nadstropju Okroglega stolpa) in usposobljeni muzejski vodiči z znanji z različnih strokovnih področij, ki so nam bili v pomoč pri delu z obiskovalci. Tako smo za predšolske otroke izvajali dva različna programa vodenega ogleda muzejskih zbirk (Grajske zgodbe in Gal v muzeju in galeriji), različne muzejske likovne delavnice (ključi, tiskanje rutk) in jih po Škofji Loki popeljali iskat skriti zaklad. /a osnovnošolce na razredni stopnji smo poleg običajnih vodenj po muzeju pripra vili muzejske učne ure v zgodovinski in etnološki zbirki, likovne delavnice (muzejski portret, muzejska razglednica, obeski z motivom gotske pečnice. praznična noša babic in dedkov) in delavnice tradicionalnih škofjeloških obrti (tkanje s tkalsko deščico, loški kruhek, umetno cvetje). Srednjeveško mestno jedro pa smo jim približali s programom Skriti zaklad. 285 LOŠKI RAZCUJ-DI i.s Osnovnošolci na predmetni stopnji so se v letu 2000 največkrat udeležili muzej skih učnih ur, ki se navezujejo na učno snov pri zgodovini (loško zemljiško gospo stvo, gradovi, mesto, cehi) in slovenskem jeziku s književnostjo (dr. Ivan Tavčar) ter sodelovali na delavnicah tradicionalnih obrti. Za sedmo- in osmošolce smo v tem letu pripravili nov program spoznavanja kulturnozgodovinskih znamenitosti sred njeveškega mesta, imenovan Pisana Loka. Srednješolce pa smo poleg tega popeljali še v Crngrob na ogled znane romarske cerkvi' Marijinega oznanjenja, ki je eden najpomembnejših umetnostnozgodovinskih spomenikov na Slovenskem in na ogled lav carjeve' domačije na Visokem v Poljan ski dolini. Za odrasle obiskovalce muzeja, povečini izletnike, smo izvajali vodene oglede. največ v stalni muzejski zbirki. Popeljali smo jih tudi po mestnem jedru, jim pred stavili Galerijo Franceta Miheliča in crngrobško cerkev. < )b Tednu vseživljenskega učenja v mesecu oktobru smo zanje organizirali delavnico tradicionalnih obrti. Obiskovalci na dejavnostih V letu 2000 smo pripravili 58-t organiziranih muzejskih pedagoških dejavnosti, ki se jih je udeležilo M.3*1 obiskovalcev muzeja. Ker pa so nekateri, predvsem osnov nošolci in srednješolci, sodelovali na dveh ali treh naših dejavnostih . je bilo vseh obiskovalcev na muzejskih pedagoških dejavnostih dejansko I 1.575 (prim. ta belo I). kar predstavlja t 1,5 % vseh obiskovalcev muzeja v tem letu, ko je muzej obiskalo 25.981 obiskovalcev. Med njimi je bilo 10.S H (91 %) obiskovalcev iz Slove nije in 1.031 i1-* ""' obiskovalcev iz tujine (si. 1 ). Tabela 1: Obisk na pedagoških dejavnostih januar-december 2000 Mesec iz Slovenije % iz Slovenije iz tujine vodstvo % iz tujine vodstvo Skupaj 0 S 14 223 183 158 83 93 l l i 8 2-t 129 Skupaj 10544 1031 L1575 Gibanje števila obiskovalcev na pedagoških dejavnostih iz Slovenije je izrazito se zonsko, saj smo največ obiska zabeležili spomladi in jeseni, najmanj pa poleti in po zimi (si. 2). Januarja je bilo na pedagoških dejavnostih najmanj obiskovalcev, le l-t2. nato je njihovo število stalno naraščalo do maja. ko smo jih zabeležili 2.1"/7. Po tem izrazitem višku obiskovalcev se je njihovo število ponovno zmanjševalo, dokler ni 286 lanuar februar marec april maj junij julij avgust septem oktohci noveml decemr ber >er >er 142 360 516 1157 21" 1254 324 250 1217 2T2 511 164 100.0 98.6 97,3 83,8 92.2 88.8 79.6 72,9 91.6 99,7 95,5 56,0 0,0 1,4 2,7 16,2 7,8 1 1,2 20,4 27,1 8,4 0.3 4,5 14,0 142 365 530 1380 2360 1412 407 343 1328 2480 535 293 PEDAGOŠKA DEfA^OST \ LOŠKEM VflZEJl LETA 2000 Slika 2. Obisk na pedagoških dejavnostih januar—december 21)00 i: Slovenije Med obiskovalci iz Slovenije na pedagoških dejavnostih so bili najbolj zastopani tisti iz domače, torej gorenjske regije', ki jih je bilo 3-771 (35,8 %), najmanj obisko valcev je prišlo iz prekmurske regije, le 42 (prim. tabelo 1). Pomembno skupino predstavljajo tudi obiskovalci iz osrednjeslovenske (ljubljanske) regije, od koder je bil 3.301 obiskovalec. Iz gorenjske in osrednjeslovenske regije je skupaj obiskalo muzej 7.072 obiskovalcev, kar predstavlja 67 °'o vseh obiskovalcev iz Slovenije, ki so sodelovali na muzejskih pedagoških dejavnostih. Precej je tudi obiskovalcev iz savinj ske (710 obiskovalcev), goriške (664 obiskovalcev), dolenjske (530 obiskovalcev) in spodnjeposavske regije (530 obiskovalcev). Največ obiskovalcev obišče muzej iz domače, torej gorenjske regije, z oddaljenostjo od Škofje Loke pa se število obisko- 287 Slika i Delež domaČih in tujih obiskovalcev na pedagoških delavnostih 2000 julija in avgusta doseglo drugega packa. Takrat, v času poletnih počitnic, so muzej obiskovali predvsem škofjeloški otroci, ki so se udeleževali muzejskih počitniških delavnic, in pa otroci, ki organizirano preživljajo počitnice na turističnih kmetijah v okoliei škofje Loki-. Temu je v septembru ponovno sledil porast števila obiskoval cev, ko je ta oktobra dosegel primarni višek. Oktobra je muzej obiskala skoraj četr tina vseh obiskovalcev na pedagoških dejavnostih iz Slovenije. _!. C2. Jesenskemu višku je sledilo ponovno zmanjšanje števila obiskovalcev. Maja in oktobra skupaj so obiskovalci na pedagoških dejavnostih iz Slovenije ustvarili kar 40,2 "« vsega obiska na pedagoških dejavnostih v letu 2000, oziroma predstavljajo ti obiskovalci 17,9% vseh obiskovalcev Loškega muzeja v tem letu, ki jih je bilo 25.981. LOŠKI RAZGLEDI M valcev muzeja na pedagoških dejavnostih zmanjšuje (si. 3). Pri tem naj omenimo, da šolam na območju Škofje Loke ponujamo možnost brezplačnih učnih ur v mu zeju (za 6. oz. 7. razred učno uro o nastanku srednjeveških mest) kot tudi možnost večkratnega obiska muzeja za ceno ene ali dveh vstopnin (več učnih ur za 4. razred, glede na tematiko: arheološka, zgodovinska, o tradicionalnih škofjeloških obrteh in nekdanjem načinu življenja, o pisatelju Ivanu Tavčarju, o slikarjih Šubicih). Tabela 2: Obisk na pedagoških dejavnostih januar-december 2000 po regijah in starosti Regija Predšolski 1-4. razred S -8. razred Srednja šola Odrasli Skupaj obalnokraška goriška notranjskokraSka gorenjska osrednjeslov enska zasavska dolenjska spodnjeposavska savinjska koroška podrav ska pomurska 0 0 0 301 301 0 0 0 0 0 (i 0 0 94 0 1949 897 0 0 0 75 30 0 0 155 m 2M 850 1402 98 203 0 i73 30 170 12 0 87 31 463 450 0 165 508 0 42 85 0 55 34 0 208 51 2(1 162 JJ 162 18 0 0 210 664 263 3771 3301 118 530 530 710 lso 255 a2 SKUPAJ 602 3045 1104 1831 Za ugotavljanje starostne sestave obiskovalcev na pedagoških d obiskovalce razvrstili v pet skupin: predšolske otroke, osnovnošo 962 ejavnost Ice na n 10544 h smo z red ni Slika .->'. Obisk na pedagoških dejavnostih 20001 H: regijah 288 PEDACiOŠKA OEJA\~XOST \ LOŠKEMMl'ZEJl LETA 2000 Slika 4: Starostna šestin a i ibiskoi alcei • na pedagoških dejavnostih 2000 iz Slovenije stopnji, osnovnošolce na predmetni stopnji, srednješolce in odrasle obiskovalce (prim. tabelo 2). Največji dele/ predstavljajo osnovnošolci na predmetni stopnji. t. l(i i učenci (38,9 ""> (si. t). Med njimi so najpomembnejša skupina učenci sedmega razreda. V letu 2000 je tako obiskalo naš muzej 2.^21 sedmošolcev, največ oktobra (993 sedmošolcev). Le-teh je bilo 66,3 % od vseli osnovnošolcev na predmetni stop nji. Na drugem mestu so osnovnošolci na razredni stopnji. 3-045 učencev. Med njimi so najštevilnejši četrtošolci, 2. i 19 oz. 80,4 % vseh osnovnošolcev na razredni stop nji. Največ osnovnošolcev na razredni stopnji je prišlo v muzej iz domače, tj. go renjske regije (1.949 obiskovalcev" oz. (n %), medtem ko so med osnovnošolci na predmetni stopnji najštevilnejši učenci iz osrednjeslovenske regije (1. i(>2 učenca oz. 3 t.2 %). Največ srednješolcev je obiskalo muzej iz spodnjeposavske regije. ^08 dija kov. Največ odraslih obiskovalcev je obiskalo muzej iz osrednjeslovenske (251 obi skovalcev), gorenjske (2()