Ocspodarske stvari. Zimsko cepljenje divjakov. To cepljeaje je jako malo, posebao aloveaakim aadjerejcem, zaaao. Zaslaži pa, da bi ai veak. kdor ai izreja v dreveaaici sadaa dre- vesa, bodisi za-ae ali za prodajo, to cepljeaje poskasil. Laai, meaeca proaiaca ia svečana aem divjake enoletae, I. odbir, okoli 800 poskuail v izbi požlabniti; to se mi je tako dobro obBealo, da moram odkritoarčao to prav toplo vaem eloveaakim sadjerejcem porooati. Na eB dan aem poaadil tistih po zimi cepljeaib 800. 200 laaskega leta okuliraaih ia 200 nepožlahajeaih; te vse eaega leta veje iz peška, tedaj e n akemočnosti ia atarosti. Pa koliki razloček ! — okulaati so najmoeaeji; visoki blizo in čez 2 m., tisto zimsko cepljeaje l'/2 — 2 m., ao divjaki pa, ne da bi bili požlaaajeai, enake ataroeti ia eaake močaosti ao ostali tako slabi, da ao komaj aekaj vejic po 1 dcm dolgoati pogaali. Jaz sklepam iz tega,^ da vsekako cepič močno apljiva na divjak. Žlahai del Bad zem ljo spodbaja, zbog dihavaih organov perja, hraao nabirajoče orgaae, koreaine, ter tako pouzroči močao rast. Divjak ima peresa aploh mafljša, ter zbog tega maaj redivflih aokov, pripravlja rast koreaifle i. t. n. Kdor aima še v tej stvari akušeBJ, ter želi poakasiti, BJemu nasvetujem na kratko to-le: a) Divjake vzeti že sedaj iz zemlje, in jih ahraniti na primeraem inestu, kjer so, ko likor je mogoče, zime in saae obvarovaai, da ae lebko v vsakem časa v roke vze- mejo. Najbolj sposobaa je lebka zemlja na prostem ali v kleti, tadi v kleti v mah vloženi se dobro obvarujejo. 6) Izba mora biti, kjer se cepi, ae pretopla, vendar tadi ne tako mrzla, da bi ne bilo mogoče brez težave tega dela opravljati. c) Cepi Baj se vedno na divjak po načiaa kopuliraaja z augleškim zarezom, ker po tem aačiau ima operacija najveo koataktnib ploač, ae kambijum aajložje izraate ia cepljenje je močao, da se pri saditvi ae premakae. d) Za povez ae rabi ličje lipovo, ali pa rafija ter se poaiaže z mrzlo tekočiai voskom. e) Preaaja se zgodaj v spomladi, ko ae že ai vee liajših mrazov bati. Tiatim, kateri žele malo dreveenico lepo eaake zrasti iaieti, da se aaBireč vaako drevo enako močao razvija, avetajem nasad z divjahi, ki so prejšaje leto na apeče oko cepljeai bili. Meai se je takov Basad jako dobro obnesel, ker je pri aaditvi pozaati vsakema, kateremu je požlabaitev 8e prijela. tedaj nobedea ne izoataae in taki ao storili aad 2 m. visoka debla v prvem leta aa mojem jako slabem zemljišču, zbog letoŠBJe dolgotraJBe auše, ker ae jim ni čiato aič prilivalo. Ko bi kateri prijatelj aadjerejstva aevešč zabteval poobližje kaj o tej zadevi, ajemu priarčao rad piameao ali uatmeno aatrežem. Pri Brežcih 10. aov. 1885. Fr. Ogorevc, sadjerejec in dreveaničar.  Kako ogrče pokončati.  Neki fraacoski logar razglaša v nekem Francoskem gozdarskem časaiku sredstvo, kako ogrče pokoačati, ki je zelo priproato in po mao- gih akaŠBjah potrjeao. Oa akazaje: Na razaih krajih zemljišča, aa katerem se ogrči pokoa- čati imajo se izkopljejo po 30 ceatimetrov glo- boke in ravno tako široke jame, v katere ae ravno zavrevajočega gaoja aadeva ia vse vkup zopet z izkopano prstijo pokrije. Malo po ma- lem se ogrči, ki so v bližajavi, v tote razgrete jame zlezejo. Ako se po tem toplega polet- nega dneva take jame odprejo ia gaoj, v ka- terem je večidel vse belo ogrčev, iz Bjih vz- digBe in na aolacu razgrne, ogrči v kratkem čaau Ba vročem aolaca koaec vzamejo. Ogrči se lahko tadi peratfliai ali sviajam polože, da jih pobero. Dobei1 pomoček sadna drevesca zajčjega zoba varovati. Vzame ae */* apaa, x/i ilovice, J/d kravjeka, V.i goveje krvi ia na jedea škaf imeBOvaaih tvaria, ki se z vodo toliko zalijejo, da nastaae aredaje redek inočaik, se prilije še 1 merica govejega žolča. Vse to se prav dobro pomeša ia o aahem vremeaa dreveaa s to mažo do dobra pomažejo, ki je dež ae apere iD tadi zajci se z ajo pomazaaih drevea ogibljejo. Jedea škaf te maže je zadosti za 4—500 dreveac. Stara dreveaa s to mažo pomazaaa izgubijo mah in lišaje, iznebijo ae vsega mrčesja ia dobijo celo pomlajeao akorjo.  Sejinovi. Dne 12. deceinbra v Zalcu, v StudeBicah; dae 14. dec. v Jarjem kloštru, pri av. Križa pri Ljutomeru, v St. Lovreaca v Pria- lina, v Ljatomeru, pri av. Petra pod sv. go- rami: dae 15. pri sv. Križa pri Slatiai.