OBZORJA STROKE poročila	Glasnik S.E.D. 40/3,4 2000, stran 82
Delu na terenu sledi kabinetno delo.
za vsakdanjo in praznično uporabo. Praznično posodje je bilo tanjše. finejše, odvisno je bilo ludi od socialnega položaja gospodinjstva. Če so imeli »boljše« kozarce, so jih med obiski dali na mizo. Stekleno in porcelanasto pivsko posodje so kupovali predvsem po trgovinah, keramično pa na sejmih v Rogatcu, na Ptuju in v Šentjurju,
Poskrbljeno je bilo tudi za družabni del, za to je poskrbel organizator, pa tudi mentorji in udeleženci sami. Ogledali so si etnološki muzej na prostem v Kumrovcu in steklarno Rogaška Slatina. Organiziran je bil tudi večer s kantavtorjem Tomijem Lorberjem. Udeleženci so bili povabljeni na koncert pianistke Urške Roškar, neurje s točo pa nekaterim ni preprečilo niti udeležbe na festivalu Lent.
Raziskovalno delo je bilo na kratko predstavljeno ob koncu delavnice (izčrpnejša poročila bodo izdana v zborniku). Vsi navzoči so si enotni v tem, da je treba raziskovalno dejavnost med mladimi v Muzeju na prostem Rogatec nadaljevati tudi v prihodnje.
gradiva za postavitev domačije malega kmeta, ki je načtrtovana v severovzhodnem delu muzeja, dovolj. Ugotovili pa so, da sušilnice za sadje in lan na raziskanem terenu niso uporabljali. Po pripovedovanju domačinov nista bila niso na tem območju nikoli v rahi. Sadje so sušili na krušni peči v hiši, na podstrešju ali na tleh gospodarskega poslopja. Prav tako na obravnavanem območju niso gradili kozolca kot samostojnega objekta, temveč poslopje s prislonjenim kozolcem.
Z raziskavo kamnarske obrti seje ukvarjala muzeološka skupina, ki je delovala pod mentorstvom etnologinje Tanje Roženbergar Sega, kustodinje v Muzeju novejše zgodovine v Celju. Opisali so kamnarjev delovni dan in raziskali podatke o opremi ter orodju, ki so jih uporabljali kamnarji pri svoji obrti. Evidentirali so kar 70 predmetov kamnarske obrti in natančno izdelali skico kamnarske bajte. Kamnar je pri izdelovanju izdelkov, kot so brusi, korita, gladilni kamni in nagrobni spomeniki porabljal različno orodje: šrolšpieo, šiokhamer, pikhamer, šneglc. kladivec, cirkl itd. Postavitev kamnarske bajte v Muzeju na prostem Rogatec se jim glede na raziskano gradivo ne zdi problematična. Muzej hrani 48 predmetov kamnarske obrti, ki so v razmeroma slabem stanju. Restavrirali jih bodo v Muzeju novejše zgodovine Celje, Pomembno je tudi to, da še živijo ljudje, ki obvladajo veščine omenjene obrti. Poleg z raziskavo kamnarske obrti se je skupina ukvarjala ludi z inventarizacijo predmetov v muzeju ter uredita začasni depo. Inventariziranih, z urejeno predmetno fotoleko, je bilo 100 predmetov.
»Na ohmočju Rogatca se je med obema vojnama uporabljalo zelo raznovrstno pivsko posodje,« ugotavlja etnolog Vlado Šlibar. kustos v pokrajinskem muzeju in mentor tretje skupine. Zapisali so, da tipi pivskega posodja za osnovne vrste pijač (vodo, vino, kavo) niso bili natančno določeni. Za pitje vode so najpogosteje uporabljali glinast vrč »mozandt. Razlika je bila najočitnejša pri pitju vina in žganja, saj so za pitje žganja uporabljali manjše kozarce ali pa so ga pili kar iz »zelenke«. Najpogostejši tip kozarca, ki je bil v uporabi za pitje vina, jabolčnika in vode. je bila steklena »kupica«. Vino in žganje so shranjevali v opletenih steklenicah, imenovanih »plucarji«. Pivo so v tem obdobju pilo redko, saj to ni bilo v navadi. V gostilnah so pivo stregli v vrčkih, imenovanih »krigli«. Za pitje toplih napitkov so uporabljali glinene in keramične posodice ter posodice iz debelega porcelana. Te so točili iz ročk z izlivom. V gostilnah so za kavo in kakav uporabljali tudi steklene kozarce, Posodje za domačo in gostinsko uporabo se je razlikovalo po materialu, kakovosti, debelini sten, obliki in videzu. Doma so razlikovali predvsem pivsko posodje
Drugi članki ali sestavki/1.25	Dan Podjed
OSEM SVEČK	/tV
MUZEME POLEINE DELAVNICE
Muzej novejše zgodovine Celje je zopet pripravil Muzejsko poletno delavnico. 14 dijakov in študentov je proučevalo, kako in kaj praznujejo Celjani. »Prijetno s koristnim« je bil tudi tokrat moto raziskovalnega dela.
Udeleženci delavnice so z etnološkega in zgodovinskega zornega kota proučevali državne, cerkvene in osebne praznike. Letošnja delavnica je bila nov izziv, saj so doslej raziskovali predvsem materialno kulturo Celjanov in se temeljiteje posvetili nekaterim mestnim naseljem, na primer Gaberjam in Jožefovemu hribu. Tokrat so zajeli celotno Celje in deloma tudi okolico ter ugotavljali izvor in pomen posameznih praznikov,
»V zadnjem desetletju so zaradi družbenih razmer mnogi prazniki izginili, nekatere pa so na novo obudili. Kaj je botrovalo tem spremembam in kako so se jim ljudje prilagodili, je bilo eno temeljnih vprašanj, na katere je skušala odgovoriti naša delavnica.«
Poskočen zaključek delavnice.
Glasnik S.E.D. 40/3.4 2000. stran 83	poročila OBZORJA STROKE
Drugi članki ali sestavki/1.25
dr. Naško Kriinar
je povedala vodja delavnice, etnologinja Tanja Roženbergar Šega. Skupina, ki jo je vodila, je preučevala cerkvene praznike v celjski dekanjji in dokumentirala različne oblike verske pobožnosti na tem območju. Iskali so odgovore na vpraša rja o tradiciji in motivih za obhajanje ccrkvcnih praznikov, s posebnim poudarkom na veliki noči in božiču ter praznikih, ki so specifični za posamezne župnije. Eden takih praznikov je ludi porcijunkula. ki jo praznujejo na dan sv. Frančiška Asiškega 2. avgusta. Zanimivi obredi, kot je blagoslov zelišč in rož, so se v župniji sv. Cecilije ohranili, vendar porcijunkule ne obhajajo tako množično in slovesno kot nekoč. Mentor skupine, ki se je posvetita državnim praznikom, je bil zgodovinar Tone Kregar. Povedal je, da so delo zasnovali na osnovi zgodovinopisne metodologije. »Seveda smo raziskovanje nadgradili s pogovori z informatorji ter zadostili ludi kriterijem terenskega dela in se tako za korak približali etnologiji.« Na podlagi časopisnih virov so skušali ugotoviti, kaj in kako se je praznovalo v Avstro-Ogrski ter kasneje v kraljevini in socialistični »različici« Jugoslavije. Pozorni so bili predvsem na simboliko, ki je spremljala prireditve, in na uradno državno propagando, ki je praznike dopolnjevala in utrjevala. Tretji krog - osebne praznike - so sklenili pod mentorstvom absolventa etnologije Dana Podjeda. Posebno pozornost so namenili ciklično ponavljajočim praznikom (god, rojsini dan ...) in Pri tem ugotavljali časovno transformacijo praznovanja. Tako so ugotovili, da so do druge svetovne vojne osebne praznike obhajali skromno, v družinskem krogu, v marsikateri revnejši družini pa si rojstnodnevnih slavij in godovanj sploh niso mogli privoščili. Po drugi svetovni vojni je rojsini dan postal najpomembnejši ciklično Ponavljajoč osebni praznik, god pa je izgubil pomen. Zanimiva so bila darila, ki so jih člani skupine zbrali na terenu. Precej časa so se mudili v slaščičarni Zvezda, ki zaradi dolge tradicije hrani zajeten vir fotografskega gradiva. Analiza je pokazala, da se je oblika tort, ki so še vedno simbol praznovanja, precej spremenila. Danes so torte prikrojene za vsako priložnost. Tako si Abrahamove i lahko privoščijo to sladico v obliki znane modre tabletke za pomoč pri erektivni disfunkciji. Praznovanja osebnih praznikov so z leti postajala bolj individualna m vse manj klišejska. Kljub se nekateri elementi slavja časovno le malo spreminjajo. Tako se tudi na tem področju socialne kulture prepletata tradicija in inovacija.
Pestra, kot je bila letošnja delavnica, je bila tudi predstavitev dela v Muzeju novejše zgodovine Celje. V počastitev osmega rojstnega dne delavnice je Tanja Roženbergar Šega razrezala torto v obliki osmice, ki so jo pripravili v slaščičarni Zvezda, znana celjska gostinka in "iforniatorka trma Belaj pa je raztegnila harmoniko. Slavju potem ni bilo konca.
P0LE1NA ŠOLA VIZUALNEGA
Nova Gorica, 8.-17. septembra 2000
ludi letos je v Novi Gorici potekala tradicionalna Poletna šola vizualnega v organizaciji Avdiovizualnega laboratorija ZRC SAZU \7 Ljubljane in območne izpostave Sklada za ljubiteljske dejavnosti iz Nove Gorice ler s finančno podporo Občine Nova Gorica. Letošnje Poleine šole, četne po vrsti, seje udeležilo 13 slušateljev iz Slovenije in Italije, in sicer iz Ankarana (2), Kranja (1), Ljubljane (5Nove Gorice (2), Ospedaletta di Gemona (I), Vogrskcga (1} in Vrabe (l). Med njimi je bilo sedem podiplomskih študentov antropologije, pet etnologov in folklorislov (med njimi dva magistra in en doktor znanosti) ler ena dijakinja.
Za visoko strokovno raven letošnje Poletne šole so poskrbeli predavalelji iz Slovenije in iz tujine. Potekale so vse načrtovane delavnice, in sicer:
Delavnica Allison Jablonko: Vizualni zapisi l)r. Allison .Jablonko je vizualna antropologinja (ZDA), neodvisna raziskovalka, avtorica dokumentarnih filmov o kulturi novogvinejskih plemen. Tako kot lani je tudi letos vodila delavnico za snemanje in analizo vizualnega gradiva. Njeno učenje izvira iz naukov Margaret Meadove, katere učenka je bila. Poljubni posnetki {vizualni izpisi) lahko postanejo antropološki vir. če jih znamo razbirati na poseben način. Še bolje pa je, če se naučimo raziskovati s pogledom skozi objektiv kamere.
Delavnica lieate Engelbreeht: Razsežnosti etnografskega filma in vizualne antropologije Dr. Beate Kngelhrccht je vizualna antropologinja na Inštitutu za znanstveni film ()WF) v Gottingenu (Nemčija). Slušatelje je vodila v svet vizualne antropologije na podlagi vpogleda v etnografski film. Predstavila je svoje izkušnje pri snemanju etnografskih filmov, ki so hkrati ludi raziskovalni projekti. Vodila je diskusije po projekcijah svojih filmov in filmov Inštituta za znanstveni film v Goltuigenu.
Delavnica ¡Saška Kriinarja: Uvod v proizvodnjo etnografskega filma
Dr. Naško Kri/nar (Slovenija) je etnolog in vizualni antropolog v Avdiovizualnem laboratoriju ISN ZRC SAZU in docent za vizualno antropologijo. Predstavil je organizacijske in metodološke priprave na snemanje etnografskega filma.
Delavnica Toneta Račke ga: Kreativna uporaba male video kamere
Tone Itaeki (Slovenija), akad. slikar, cineast in filmski pedagog ter publicist. Je samostojni kulturni delavec, avtor priročnikov o videosnemat^u in o risanju. Vodil je delavnico za kreativno uporabo male video kamere. Slušatelje je korak za korakom vodil v razumevanje kamere kot pripomočka za konstrukcijo slike.
Delavnica Mihe Pečeta: Digitalna video montaža Miha Peče {Slovenija) je absolvent umetnostne zgodovine in sociologije kulture ler cineast. Slušateljem je predstavil delovanje