POROČILO o uresničevanju družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 v prvem trimesečju 1986 z oceno razvoja do konca leta 1986 LUvod Globalna usmeritev družbenoekonomskega razvoja za leto 1986, kot prvega leta novega srednjeročnega obdobja, je zagoto-vitev postopne stabilizacije gospodarstva ter hitrejši in skladnejši razvoj občine Ljubljana Vič-Rudnik v primerjavi z ostalimi Ijub-Ijanskimi občinami. Z resolucijo o politiki izvajanja družbenaga plana občine v obdobju 1986-1990 za leto 1986 smo opredelili naslednje globalne okvire razvoja: rast družbenega proizvoda za 3,7 odstotka, rast izvoza za 12 odstotkov, od tega rast konvertibil-nega izvoza za 15 odstotkov, rast uvoza za 7 odstotkov in rast industrijske proizvodnje za 6 odstotkov. 1.1. REZULTATI POSLOVANJA V LETU 1985 Že ob izdelavi resolucije za leto 1986 smo ugotovili, da v letu 1985 ne bodo uresničeni načrtovani okviri in cilji razvoja. Zaradi zagotovitve postopne stabilizacije gospodarstva smo zato za leto 1986 načrtovali smelejši razvoj, ki bo temeljil na realizaciji novih investicij, boljši izrabi obstoječih zmogljivosti, vključevanju znan-stveno - raziskovalnega potenciala, večjih vlaganjih v razvoj, izvozni usmerjenosti, ob zagotavljanju kakovostnih dejavnikov gospodarjenja, kakovosti proizvodnje, storitev, poslovanja in odločanja. V ta namen smo z resolucijo zavezali posamezne OZO, ki v preteklem srednjeročnem obdobju niso dosegle pričakova-nih rezultatov na posameznih področjih poslovanja, s konkret-nimi zadolžitvami. V letu 1985 z resolucijo načrtovani cilji v globalu niso bili uresničeni. Konvertibilni izvoz se je znižal za 18 odstotkov, skupni izvoz za 15 odstotkov, medtem ko srtio načrtovali 15 odstotno rast izvoza in 18 odstotno rast konvertibilnega izvoza. Tako se je delež konvertibilnega izvoza občine v Ljubljani še znižal in sicer iz 5,5% v letu 1984 na 4,2% v letu 1985. V nasprotju z izvoznimi rezultati pa so se uvozna predvidevanja v celoti uresničila, saj se je uvoz povečal za 8 odstotkov. Konvertibilni izvoz OZD, ki so bile z resolucijo za leto 1985 opredeljene kot nosilke razvoja, se je v skupnem konvertibilnem izvozu občine povečal iz 74,7% v letu 1984 na 77,7% v letu 1985. Precejšen dvig v deležu konvertibilnega izvoza so beležile DO Igo, DO llirija Vedrog in DO Iskra Merilna elektronika. V letu 1985 so dosegle manjši konvertibilni izvoz DO Tovil DO Plutal in DO Hoja. V letu 1985 se je po podatkih Zavoda SRS za statistiko industrij-ska proizvodnja znižala za 4,4 odstotka , po podatkih OZD, ki pa upoštevajo spremenjeno strukturo proizvodnje in asortiman pro-izvodnje, pa je količinski obseg industrijske proizvodnje porastel za skromnih 0,5 odstotkov, kar je precej pod načrtovano 5 odstotno rastjo. Vzroki za nedoseganje resolucijskih ciljev so v slabših rezultatih posameznih OZD, katerih udeležba v ciružbe-nem proizvodu občine je relativno visoka, to so DO Pluta1 DO Tovil, DO llirija Vedrog TOZD llirija in TOZD Kozmetika, DO Zmaga, DO KIG, DO Tiskarna in DO Tobačna tovarna TOZD Proizvodnja cigaret. Osnovni vzroki zmanjšanja količinskega obsega proizvodnje so težave prodaje doma in na tujem, velike zaloge končnih proizvodov, ne pa pomanjkanje surovin in repro-materiala. Največji dvig rasti količinskega obsega industrijske proizvod- nje pa so leta 1985 dosegli v DO KIP pri programu šamoterskih storitev, DO Livar TOZD Livarna barvnih kovin, DO IUV, TOZD Galanterija, DO TTL TOŽD Torbica in DO Avtomontaža TOZD Tovarna grelnih naprav. Tudi načrtovana 3 odstotna rast kemijske proizvodnje ni bila dosežena, medtem ko je gozdarska blagovna proizvodnja precej večja od načrtovane. Prireja mleka in mesa na osnovi doma pridelane krme, ter povečana pridelava žit in oljnic so bile najpo-membnejše kmetijske dejavnosti v letu 1985. Proizvodnja mleka je bila v letu 1985 za 4 odstotke pod planom, zaradi upada odkupa mleka v drugi polovici leta, ko je zaradi stalno naraščajo-čih stroškov proizvodnje proizvodna cena presegla odkupno ceno mleka. Zaradi neskladja odkupnih in prodajnih cen je za 27 odstotkov pod planom tudi odkup goveje živine. Ugodnejši so rezultati v rastlinski pridelavi. Ob koncu leta 1985 je bilo v občini zaposlenih 19.029 delavcev od tega v gospodarstvu 12.780 delavcev, kar je za 3,2 odstotka več kot v letu 1984, v negospodarstvu pa je dosežena 1,7 odstotna rast. Povečanje števila delavcev v gospodarstvu pre-sega rast predvideno z resolucijo, v negospodarstvu pa je dose-žena rast pod načrtovano. Osebni dohodki delavcev v združenem delu so bili v letu 1985 nominalno za 95,6 odstotna večji, realno pa za 9,7 odstotka. Povprečni izplačani čisti osebni dohodek je bil 60.463 din, v gospodarstvu pa 56.000 din. Občinsko gospodarstvo je v letu 1985 doseglo 139.817.544 tisoč din celotnega prihodka, kar je za 84% več kot v letu 1984, medtem ko je primerljivi dohodek porastel za 90%. Velik vpliv je imela pri tem velika rast cen, saj so bile cene proizvajalcev v povprečju višje za 94%, cene na drobno za 79,3% in cene življenj-skih stroškov za 79,4%. Gospodarstvo na območju občine je večji del celotnega pri-hodka (88,4%) oblikovalo s prihodki od prodaje proizvodov in storitev ter s prihodki iz skupnega prihodka in dohodka na domačem trgu. S prihodki od prodaje blaga in storitev na tujem trgu je oblikovalo le 5,6% celotnega prihodka, kar je manj kot v letu 1984. V letu 1985 beležijo dinamičnejšo rast prihodki gospo-darstva, doseženi izven kupoprodajnih razmerij. Med temi so največji prihodki od obresti, ki predstavljajo 2,20 celotnega pri-hodka (v letu 1984 1,6%). V letu 1985 je znašal ustvarjeni dohodek gospodarstva 28.217.711 tisočdin, kar je 67% več kot v letu 1984, medtem koje primerljivi dohodek, preračunan po novem obračunu, porastel za 90%. Relativno visoka rast dohodka je dosežena v nekaterih panogah industrije (predelava nekovinskih rudnin, strojegradnja, proizvodnja in predelava tobaka, grafična dejavnost, proizvodnja surovin in odpadkov) in v gozdarstavu, nasprotno pa je poveča-nje dohodka relativno nizko v panogi predelave kemičnih izdel-kov proizvodnji gradbenega materiala, proizvodnji žaganega lesa in plošč, proizvodnji končnih lesnih izdelkov, proizvodnji obutve in galanterije, proizvodnji živilskih proizvodov, v prometu, trgo-vini ter v storitvah na področju prometa. Z izgubo so zaključile poslovanje 4 organizacije združenega dela in sicer SCT TOZD Opekarne (20.730 tisoč din), DO Hoja TOZD Stavbno mizarstvo (78.027 tisoč din), DO Hoja TOZD Tesar-stvo in žaga Škofljica (8.979 tisoč din - izguba se nanaša na izgubo TOZD Tesarstvo v devetmesečnem obdobju 1985 pred priključitvijo v TOZD Žaga Škofljica) in DO llirija Vedrog TOZD llirija (23.498 tisoč din). Pretežni del izgube so organizacije pokrile iz lastnih sredstev rezerv oziroma sredstev rezerv drugih TOZD v sestavi DO. Poslovno leto je na meji rentabilnosti zaklju-čilo 10 gospodarskih OZD. Z resolucijo za leto 1985 je bilo dogovorjeno omejevanje sred-stev za osebno, skupno in splošno porabo, katerih rast naj bi za 10% zaostajala za rastjo dohodka. Takšna globalna razmerja naj bi ohranila realni obseg akumulacije gospodarstva na ravni leta 1984. Razporeditev dohodka za leto 1985 kaže, da je bil dohodek gospodarstva v tem letu znatno bolj obremenjen z obveznostmi za splošno in skupno porabo (večje prispevne stopnje za skupno porabo - povprečna stopnja višja za 2,9 odstotne točke, pove-čana stopnja republiškega davka na dohodek) pa tudi hitra rast osebne porabe je zlasti v drugi polovici leta delovala na znatne spremembe razmerij v razporeditvi dohodka med letom. Delež čistih osebnih dohodkov se je od 29,7% v dohodku v prvem tromesečju povečal do konca leta za 33%, delež akumulacije pa zmanjšal od 30,4% na 23,5%, vendar je kljub temu večji kot konec leta 1984 (21,7%). Globalno povečanje sredstev razporejenih za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v gospodarstvu (99,3%) ni usklajeno z resolucijskimi usmeritvami, saj je večje od rasti primerljivega dohodka (90%). Na osnovi podatkov Službe družbenega knjigovodstva v letu 1985 30 gospodarskih organizacij združenega dela ni spoštovalo družbenih usmeritev na področju razporejanja dohodka in sred-stev za osebne dohodke in skupno porabo, medtem ko je doseglo večjo rast sredstev za osebne dohodke od dovoljene 8 negospo-darskih OZD. Obseg poslovnih sredstev je v letu 1985 večji za 82%. V struk-turi poslovnih sredstev zavzemajo obratna sredstva 48,6% in osnovna sredstva v uporabi 38,6%. osnovna sredstva so zna&la konec leta 1985 po sedanji vrednosti 35.873.607 tisoč din in so bila za 85% večja kot konec leta 1984. Povečanje vrednosti osnovnih sredstev izvira predvsem iz revalorizacije osnovnih sredstev, kajti vrednost med letom danih osnovnih sredstev v uporabo je znašala le 2.514.817 tisoč din. V strukturi osnovnih sredstev zavzemajo pretežni delež (79,2%) gradbeni objekti, 17,3% pa odpade na opremo. Čeprav se je stopnja odpisanosti opreme v letu 1985 nekoliko izboljšala (za 1,5 odstotne točke), je odstotek odpisanosti opreme v industriji (82%), kmetijstvu (80,1%), trgovini na drobno (89,0%) in stanovanjsko - komunalni dejavnosti (88,1%) izredno visok. Konec leta 1985 so znašala obratna sredstva gospodarstva 45.093.899 tisoč din in so porastla za 85%. V obratnih sredstvih se povečuje delež zalog, ki so vezale 47% obratnih sredstev in so se v primerjavi z letom 1984 podvojile. Kar 63% vrednosti vseh zalog gospodarstva odpade na industrijo. Med terjatvami iz poslovnih razmerij zavzemajo največji obseg terjatve do kupcev, ki so se povečale za 73% v primerjavi z letom 1984, delež nekritih terjatev do kupcev se je povečal od 23.2% na 25,5%. Čeprav je obseg denarnih sredstev gospodarstva konec leta 1985 skoraj enkrat večji od obsega konec leta 1984, najbolj likvidna sredstva zavzemajo le 7,5% celotnih obratnih sredstev. Trajni viri poslovnih sredstev gospodarstva so ob koncu leta 1985 znašali 92.819.955 tisoč din oziroma 57,2% celotnih virov poslovnih sredstev. Povečanje trajnih virov poslovnih sredstev (94%) je v glavnem posledica revalorizacije osnovnih sredstev in zalog surovin in materiala, \z razporeditve čistega dohodka je gospodarstvo povečalo trajne vire poslovnih sredstev le za 5.526.102 tisoč din. Delež dolgoročnih in kratkoročnih virov poslovnih sredstev v skupnih virih kaže za občinsko gospodar-stvo neugodno strukturo tujih virov poslovnih sredstev, kajti kar 79% zavzemajo kratkoročni viri poslovnih sredstev. Prav tako je občinsko gospodarstvo v letu 1985 plačalo več obresti od kredi-tov, kot je prejelo obresti za lastna posojena sredstva, tako da je neto odliv znašal 2.337.062 tisoč din ali 35% ustvarjehe akumula-cije. Izboljšalo pa se je kritje zalog z dolgoročnimi viri sredstev, saj je znašalo 77%, konec leta 1984 pa 63%. 1.2. REZULTATI POSLOVANJA V PRVEM TRIMESEČJU 1986 Na osnovi doseženih rezultatov poslovanja v prvih mesecih lahko ugotovimo, da se resolucijski cilji tudi v letošnjem letu v celoti ne uresničujejo. Gospodarstvo na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik je v prvih treh mesecih letos ugotovilo celotni prihodek v znesku 47.391 milijonov din ali za 84% več kot v enakem obdobju lani. Za to obdobje je gospodarstvo na območju občine načrtovalo celotni prihodek v višini 57.305 milij. din. Glede na to, da pretežni del celotnega prihodka (90%) občinsko gospodarstvo dosega 3 prihodki od prodaje in s prihodki od skupnega prihodka na domačem trgu, je rast močno pod vplivom povečanih prodajnih cen. Po podatkih Zavoda za statistiko SR Slovenije so bile cene na drobno v prvih treh mesecih letos višje v primerjavi z enakim obdobjem lani za 81,1% (v Ljubljani 79,8%). Že dosedaj skromen delež prihodkov od prodaje blaga in storitev ter prihodkov iz skupnega prihodka in dohodka na tujem trgu se zmanjšuje. V prvih treh mesecih letos znašajo navedeni prihodki 1,671 milij. din (IND136) in so v ugotovljenem celotnem prihodku udeleženi - stro|egradnja 491 133 303 120 187 ui knmai ¦"' 2" 2Mi v industriji in tudi v trgovini v znatno večjem obsegu obračuna- Staa kom- deiavnost 836 22l » let0 1S*6 'e bHo predv.deno da se bo Stevi.o gospodarstvu (IND 257), gradbeništvu - visoke gradnje (IND "P°»Hnih delavcev v združenem delu poveCalo za 1.4%. Zapo- 254), trgovini na drobno (IND 244) in obrti (IND 281). ^lo^an)e bo, ek°n°msk° uprav.čeno in produk .vno. Dodatno ustvarjena sradstva za reprodukcijo: bodo ^Poslovale le organizaaje. k. bodo povečale fiz.Cn, obseg proizvodnje oziroma aktivirale nove investicije. Orgamzacije, skupna AKUMUbA- Sredstva za nosilke razvoja v občini, pa bodo morale izboljšati kadrovsko amortizac. CIJA reprodukcijo strukturo zaposlenih. ^nn^f^ IND !-VI ffi"1 !ND IA"1*> P°^ ^^ SR ^™1* " ^34'5^0 (RAD"1) ^ P™ ^ _______________________'_________;_______________________ meseca kažejo, da se usmeritve iz resolucije ne uresničujejo. gospodarstvo 1272 216 2 416 152 3 688 169 Stevilo zaposlenih se je v primerjavi z enakim obdobjem lani industnia 633 203 ..542 .37 2.174 152 Povečalo za 3%, v gospodarstvu za 3,8% in v negospodarstvu za I^ZC 6 323 12 592" 18 462 Vprimerjavi s povprečnim številom zaposlenih v letu 1985 pa je - predeiava kovin 153 199 287 101 440 122 v prvih dveh mesecih 1,8% več zaposlenih (v gospodarstvu 2,3% - strojegradnja 18 207 ' 33 69 51 90 vee jn v negospodarstvu 0,8% več). " apa'rZatolek Str°|eV'" 49 188 156 193 205 192 Povprečno število zaposlenih delavcev se je v prvih dveh mese- '- pred. kem.izdeikov 116 290 157 85 273 121 cih leta 1986 v primerjavi z enakim obdobjem lani najbolj pove- - proizv.gradb.mat. II 93 - - 11 93 čalO' ~ pTosT''a* ^* " 23 250 21 34 44 62 ~ v industriji: sektor proizvodnje naprav za prenos podatkov - proizv.konč.iesnih izd. 43 192 - - 43 86 Iskra Avtomatika (+48), DO KIP (+28), DO Iskra Merilna elektro- - proizv.in predeiava ^ njka (+12)i DO Žičnica, DO Zmaga, DO Kolinska TOZD Vinocet - proizTkonCtekstiinih " " (+10), medtem ko delavcev v DO Avtomontaža TOZD TGN (+168) izdeikov i 193 li 128 12 131 v lanskem letu Zavod za statistiko ni upošteval, v novoustanov- ¦ST"1 5 ,52 .7 149 22 ,50 Ueni organizaciji DO TIPRO pa je zaposlenih 19 delavcev; - proizv. živiiskih proizv. 51 190 48 173 99 18, - v vodnem gospodarstvu: DO Podjetje za urejanje hudourm- - proizv.in predei.tobaka 105 183 643 231 748 223 kov (+23 - število delavcev v občini Ljubljana Vič-Rudnik je '- predeiTura^r'. " 208 " ™ U "' °dv'sno od lokacije del, ki jih opravljajo); odpadkm™1" ' 30 195 98 114 128 126 ~ * gradbeništvu: avtocestna baza Brdo - Podjetje za vzdrže- 8 • vanje avtocest (+40) Med nezaposlenimi se je povečalo zlasti število iskalcev zapo- - v prometu in zvezah: PTT TOZD PTT Ljubljana (+30); slitve s I. stopnjo strokovne izobrazbe, medtem ko število na - v trgovini: DO Mercator Modna hiša DSSS (+19, v letu 1985 ostalih stopnjah ostaja približno enako. še niso bili upoštevani), DO Mercator Rožnik TOZD Savica (+17 Za šolsko leto 1986/87 je bilo razpisanih za 49% več kadrovskih - reorganizacija v letu 1985) štipendij kot v preteklem letu. Najbolj se je povečalo število - v gostinstvu: DO Mercator - Konditor (+88 - dokončanje štipendij za VI. in VII. stopnjo strokovne izobrazbe. V primerjavi z investicije); Ljubljano pa so OZD v občini razpisale le slabih 10% vseh kadrov- - v obrti: PE DO Zastava Servis (+73, zaradi statusne spre- skih štipendij. membe v prvih mesecih leta 1985 statistika ni upoštevala delav- Povprečni čisti izplačani osebni dohodek v prvih dveh mesecih cev v poslovni enoti v občini Ljubljana Vič-Rudnik), DO Galvano- leta 1986 v občini je bil 90.129 din (IND 215,2), v gospodarstvu tehnika (+10, delavci iz Galvane v Šiški); 85.157 din (IND 211,2) in v negospodarstvu 100.488 din (IND - v stanovanjsko-komunalnem gospodarstvu: DO Varnost 222,9). Najbolj so se povečali osebni dohodki v gozdarstvu za TOZD Varovanje premoženja (+49) 139,4% in v trgovini za 137,7%. - v finančno tehničnih storitvab: DO IB Elektroprojekt (+14)^ so ge osebnj doho(jkj vodnem o(jar. Stanovanisko podjetje Ljubljana eno a V.Č (+11, v letu 1985 niso etu jn ^ dbenjšt kjer so tudi9absPolutnj ^cEŠST^ D°'"ormatlka enota ERC (+39' reor9anlzac')a zneski manjši kot povprečje v gospodarstvu občine. EGS DSSS v letu 1985), V mesecu februarju 1986 je bil povprečni izplačani čisti osebni V negospodarstvu pa se ,e najbol) povečalo štev,lo delavcev v dohQdek v 2druženem de|u obejne Ljub|jana vič-Rudnik 94.615 področju kulture - (Prešernova družba + 13 delavcev) djn v gospodarstvu 88890 din, v negospodarstvu 106.521 din. V prvih dveh mesec.h leta 1986 so organ.zacije v obCini Ljub- Najnjžjj čnj osebni dohodek v febmarju so ., |ača|j y DQ l,ana V.č-Rudnik pr, Skupnost. za zaposlovan)e pnjavile 882 Zmaga ^ dj jn y SQp Q |je T0ZD Gradbeni po|izde|ki potreb po delavcih. (48 375 djn) Zaposlile pa so 561 delavcev, kar predstavlja 63,5% pokritost • p n; osebnj dQ od potreb. Največja je pokntost potreb po delavcih brez poklica - 155%, čeprav so OZD iskale le 8,5% takih delavcev. Tako se februarju izplačali v DO Mizarstvo Ig (55.292 din), DO Hoja TOZD nadaljuje praksa zaposlovanja delavcev s I., II. in III. stopnjo Galanterija (59.194 din), DO Pohištvo Rožna dolina (60.855 din), strokovne izobrazbe. DO Varnost TOZD Varovanje premoženja (61.920 din), TTL TOZD Izboljšuje pa se stanje pri zaposlovanju delavcev z višjo ozi- Torbica (62.210 din), DO Hoja TOZD Stavbno mizarstvo (63.739 roma visoko stopnjo strokovne izobrazbe (97,9% pokritost). Ob din), DO KIP (65.582 din), DO Agrotehnika Gruda TOZD Trgovina nadaljevanju takega trenda se bo do konca leta struktura zapo- (69.170 din) in DO Tovil (69.483 din). slenih na višjih stopnjah izboljšala. Cene življenjskih potrebščin so se v prvih dveh mesecih pove- V mesecu marcu je bilo pri skupnosti za zaposlovanje prijavlje- čale za 79,5% v primerjavi z enaklm obdobjem 1985. nih 368 brezposelnih delavcev, kar je 6,7% več kot v mesecu Ker so se osebni dohodki v enakem obdobju povečali za decembru 1985. 115,2%, so se realni osebni dohodki povečali za 19,8%. TABELA 1: PREGLED ŠTEVILA ZAPOSLENIH V ZDRUŽENEM DELU OBClNE LJUBLJANA VlC-RUDNIK V OBDOBXJ JANUAR - FEBRUAR 1986 PODPOCJE I-H/1985 I-II/1986 IND 0 1985 IND L"-1^-8-6. DECEMBER FEBRUAR 0 1985 1985 1986 . SKUFAJ 18.814 19.385 103.0 19.029 101.8 19.416 19.416 GOSPODARSTVO 12.608 13.084 103.8 12.780 102.3 13.071 13.687 industrija 6.820 6.954 101.9 6.827 101.8 6.942 6.961 kmetijstvo 107 108 100.9 109 99.0 109 108 gozdarstvo 253 248 98.0 248 100.0 254 246 vodno gospodarstvo 152 175 115.1 160 109.3 180 170 gradbeništvo 290 326 112.4 306 106.5 323 327 promet in zveze 451 469 103.9 466 100.6 469 469 trgovina 1.670 1.705 102.1 1.664 102.4 1.697 1.707 gostinstvo 286 338 118.2 343 98.5 379 299 obrt 735 799 108.7 , 745 107.2 753 844 stanovanjsko kom gQg 1Q 9Q3 iQQ6 927 904 dejavnost finančno tehnične %g , Q51 ,0B 5 LQ05 1Q45 L030 K052 storitve NEGOSPOD. 6.205 6.301 101.5 6.248 100.8 "6.345 6.329 -izobraževanje, 4U4 ,oae 4J95 ^197 z ranost,kultura -izobraževanje 2.279 2.298 100.8 2.281 100.7 2.299 2.313 -znanost 1.728 1.757 101.7 1.747 100.5 1.772 1.758 -kultura Bt 102 '^ 125 122.5 114 109.6 'JJ l°] -šport socialoo varstvo 1.462 1.470 100.5 1.465 100.3 1.494 1.482 DPS.SIS.DPO 633 650 102.7 638 101.8 656 650 '¦''.' . 9 TABELA 2; PREGLED ZAPOSLOVANJA V I. TROMESFČJU LETA 1986 V OBČINI LJUBLJANA VlC-RUDNIK STOPNJA STROKOVNE IZOBRAZBE skupaj brez jjoklica I.stognja Il.stopnla M.stopnja IV.stopnja V.stopnia Vl.stopnja VH.stopnja ........i«j..I?I""vsj""_^"2""3«r^IŽ"yvsT" ~T_ vif" Z vsi 2 «f Z"""'"všT 2 Jsl Z iskalci zapo- dec.85 345 188 62 32 77 42 22 5 3 2 56 23 76 46 18 14 31 21 (nezlposleni) mar-86 J68 191 60 36 95 46 22 8 1 - 66 25 72 41 21 15 31 20 potrebe OZD I-III.86 882 75 103 92 21 208 168 66 149 ktltje " 561 116 32 27 6 118 87 29 146 % 66,3 155 31 29 28,6 56,7 51,7 43,9 97,9 tabela 3: povprecni izplacani čisti osebni dohodek v združenem delu obclne ljubuana vlc-rudnik za obdobje januar - februar 1986 ' . obCina ljubljana viC-rudnik ljubljana obCina ljubljana vič-rudnik PODROCJE ,_I1/a5 ,_n/86 IND I-H/B6 IND '-"-'^8-6-..... I-XII.I985 IND -~-Il/-8-6-....... .................................................................yi/85_................................i-^jpai...... SKUPAJ 41.880 90.129 215.2 91.201 216.3 60.463 149.0 GOSFODAR. 40.314 85.157 211.2 90.073 214.8 56.009 . 152.0 industrija 37.541 80.o57 213.2 ' 88.913 213.4 51.802 154.5 kmetijstvo 38.151 84.304 220.9 95.247 242.2 53.810 156.6 gozdarstvo 35.553 85.134 239.4 85.134 239.5 57.860 147.1 vodno gosp. 37.329 74.946 200.8 94.885 255.2 64.438 116.3 gradbeništvo 34.935 71.689 205.2 71.970 218.8 52.978 135.3 zveze61 ^ 33-671 69-839 207A 94-081 21L1 51'477 135-6 trgovina 37.945 90.219 237.7 98.489 220.2 56.942 ' 158.4 gostinstvo 36.661 80.648 219.9 77.674 216.0 ' 50.923 158.3 obrt 41.546 94.263 226.8 83.415 203.0 59.240 159.1 kOTuriandef° 40-605 85-9U 2U"6 87-384 218-6 52J55 16A"7 nične^storiT"69"981 H7-'16 '67.3 103.327 212.8 87.036 134.5 NEGOSP, 45.074 100.488 222.9 94.947 221.4 69.581 lw-4 izobraž. znanost, 49.485 108.030 218.3 99.719 213.4 75:343 143.4 kultura -izobraž. 46.790 99.144 211.9 95.027 215.5 73.183 135.5 -znanost 53.648 121.521 226.5 115.346 225.8 79.219 153.4 POVPREČMI IZPLAČANI ČISTI OSEBNI DOHODEK V ZDRUŽENEM DELU OBClNE UUBUANA VlC-RUDNlK ZA OBCOEJE JANUAR - FEBRUAR 1986 ...........CBCINA LJUBUANA VlC-RUDNIK UUBLJANA OBClNA LJUBUANA VIČ-RUDNIK PODROCJE uim ,.II/86 ,ND unm IND L-JI/86..... I-XII.1985 IND ^8-6---------- j-WB5_................................L-iSU/SL.,—. -kultura 41.866 85.340 203.8 95.942 199.8 62.450 136.6 varst!o° 32-779 72-838 222-2 85-667 " 23L9 50-949 142-9 ' DPS^.SIS, 43.999 113.675 258.3 98.869 226.4 74.274 153.0 10 . 2. 2. MEDNARODNA MENJAVA Rezultati pokazateljev viške blagovne menjave s tujino so slabši v primerjavi z istimi kazalci v Ljubljani in Sloveniji. Konvertibilna V letu 1986 je z resolucijo načrtovana 12 odstotna rast izvoza, blagovna menjava se je v Ljubljani v prvemn kvartalu 1986 v 15 odstotna rast konvertibilnega izvoza in 7 odstotna rast uvoza. primerjavi z letom 1985 povečala za skoraj 15 odstotkov (ind Za dosego teh globalnih ciljev je potreben napor vseh nosilcev. 114,9), v Sloveniji pa za nekaj manj (ind 114,5). OZD, ki v letu 1985 niso dosegle z resolucij opredeljenih ciljev Dinamika rasti postavk blagovne menjave s tujino v prvem na področu konvertibilnega izvoza, morajo v letu 1986 doseči kvartalu leta 1986 zaostaja za resolucijskimi usmeritvami. vrednost konvertibilnega izvoza iz leta 1984, povečanega z opre- v stmkturi izvoza je v zadnjih dveh letih možno opaziti čedalje deljeno stopnjo rati konvertibilnega izvoza v letu 1986. manjše zanimanje za izvoz na konvertibilno področje. Nastala V letu 1985 se resolucijski cilji niso uresničili. Stanje na situacija je odraz več momentov - premalo intenzivnega delova-področju blagovne menjave s tujino se je po treh mesecih leta nja instrumentov tečajne politike, dohodkovno nezanimivega 1986 izboljšalo v primerjavi s koncem lanskega leta, če rezultate konvertibilnega trga (npr. vrednost ameriškega dolarja do dinarja primerjamo z obdobji v letu poprej. Celotni izvoz je ostal na se je v prvih dveh mesecih leta 1986 povečala za manj kot 1 pribtižno enakem nivoju kto v \$u 1985, konvertibilni izvoz pa je odstotek, po prvih štirih mesecihp pa se je vrednost USA S do lanskoletne tromesečne rezultate presegel za 2 odstotka. Obseg dinarja povečala za 9,9 odstotka), zmanjšanih izvoznih stimulacij blagovne menjave je bil po treh mesecih leta-1986 višji za 2 jn je navsezadnje odraz nedodelanosti, slabe izpeljave in opera-odstotka, predvsem na račun povečanih uvoznih aktivnosti. tivne funkcionalnosti nove devizne zakonodaje. Na področju Primerjava letošnjih rezultatov v prvem kvartalu z rezultati iz Uvoza so OZD izgubile nekaj virov uvoza (npr. različne oblike Ieta1984ševednoniugodna. Obseg blagovne menjave je v letu kompenzacijskih poslov), nekatere ustrezne rešitve za uvoz 1986 manjši za 19 odstotkov, celotni izvoz za 30 odstotkov, opreme še niso sprejete, poleg tega ostajajo prenekatera vpraša- konvertibilni izvoz manjši celo za 50 odstotkov v primerjavi z nja odprta - vprašanje razdelitdve uvoznih kontingentov uvoz letom 1984, medtem ko je bil uvoz za 2 odstotka in konvertibilni rezervnih delov, za nekatera področja dejavnosti pa se poiavlja uvoz za 24 odstotkov zmanjšan. Klirinški izvoz je bil v prvem problem izračuna in korekcij družbeno priznanih reprodukcijskih kvartalu za 3 odstotke višji, klirinški uvoz pa celo za 211 odstot- potreb. kov višji kot v enakem obdobju leta 1984. Navkljub pomanjkanju naročil v zadnjih mesecih leta 1985 in Pokritje uvoza z izvozom je bilol v letošnjih prvih treh mesecih prvih treh mesecih leta 1986 pa v OZD v povprečju pričakujejo do slabše kot v enakem obdobju let 1984 in 1985. Blagovni primanjk- konca leta 1986 povečanje izvoznih naročil in uresničitev letnih Ijaj na konvertibilnem področju se je v letu 1986 zmanjšal planov. V OZD pričakujejo v naslednjih mesecih da se bo vrsta (-795.000$) v primerjavi z letom 1985 (-1.164.159$), medtem ko neskladij v novi devizni zakonodaji sanirala in uredila ter da bo je bilo konvertibilno pokritje v letu 1984 pozitivno. celotni sistem deviznih odnosov začel normalno delovati. lABEUH-.BUOJItiA MEHJAVA S TOJTNO V OB&NI LJUBLTANA VIČ HUIBIK V IEHJ 1985 IN V IOTH1 KVAHEAHJ IEIA 19% v $ eot i-m/m i-mm im>-25- i-m/B5 i-m/as im^ i-mjm INI)LgVj*L 01935 im~$$ek HAOOVNA MEHJAVA S TOJIND 49.9*7.305 47.284.394 95 9.194.140 9.577.779 10? ll.556.S06 81 ' 3.940.366 79 IZVOZ 29.P97.711 24.9R2.69? 85 4.855.710 4.S64.733 100 6.9^.027 70 2.081.892 78 -KMVHfnHIIMI 16.695.449 15.71?.O68 8? 2.3?5.947 2.370.957 102 4.530.503 52 1.142.672 69 -KLIElNSkl 1P.6O2.362 11.P7O.6P4 89 2.5P9.763 2.493.7% 99 P.423.524 103 939.220 88 UVOZ 30.649.494 ?2.3ol.7o2 108 4.338.430 4.513.046 10" 4.602.773 93 1.858.474 81 -HUVHnTHHHI 16.210.011 18.939.467 117 3.493.106 3.166.858 91 4.170.608 76 1.580.789 67 -KI,lkINŠlU 4.439.483 3.33P.335 75 848.324 1.346.183 159 452.170 311 277.685 161 ___________i-xn/S4_____i-m/85______________i-m/B5_____i-m/96____________________i-m/m ___________________________ KKRIME 142 112 112 108 , 151 . 112 KgroaTTKiTjo KreiTJE "» V______________¦______________6? *___________________________________*»___________________________*_______________________ SAIIO + 8.648.217 + 2.630.990 ' * 547.280 + 351.687 . + 2.351.249 + 223.418 KHVfKUjSISl SAIEO * 485-438 - 5.257.399 - 1.164.159 - 795.9E1 + 359.895 - 458.117 V I E : CAEUBKE DSOVffiACIJE, NAHOMA BANKA SMVHHJE, CEOTEa ZA AOP . Neuresničevanje resolucijskih usmeritev zahteva v naslednjih prvo tromesečje leta 1984 pa še vedno dosegajo slabše rezultate kvartalih do konca leta 1986 močnejše angažiranje vseh nosilcev (ind 79). Enako želijo v DO Tobačna tovarna Ljubljana povečati izvoza, ki so opredeljeni v resoluciji za leto 1986, predvsem pa izvozno aktivnost ob ustreznih ukrepih - s posodobitvijo proiz- tistih OZD, ki niso uresničile resolucijskih zahtev iz leta 1985. vodnih linij, neprestanim izboljševanjem kvalitete ako surovin kot Ob vstopu v leeto 1986 so v nekaterih OZD temeljito proučili končnega izdelka, s poskusi uvedbe nove tehnološke obdelave nadaljnje usmeritve za izvoz predvem pa kvaliteto izvoznih pro- tobaka, priprava novih cigaret ter aktivnostmi v TOZD Torbica. Z gramov. V DO KIG želijo povečati proizvodnjo s selekcioniranjem namenom povečati izvoz v DO Kolinska TOZD Vinocet priprav- proizvodnih programov in artiklov, opuščanjem dohodkovno Ijajo uvedbo nove proizvodne linije za sodobno proizvodnjo žve- nezanimivih izdelkov, zmanjševanju vložka materiala in poveča- čilnega gumija. Ogromen napredek je v DO Iskra Merilna elek- nju dela ter znanja v proizvodih. V prvem tromesečju letošnjega tronika viden na področju neprestanega tehnološkega izpopol- letaje konvertibilni izvozšest krat večji kot vletu poprej, gledena njevanja, vključevanja več znanja v izdelke ter uvajanja novih 11 proizvodov največ na zunanjem trgu, kajti možnosti za plasma sem Pa se bodo usmerili v notranjo preureditev proizvodnje - izdelkov na domači trg so zaradi številčnosti konkurence precej čedalje večji povdarek bo na proizvodnji višje stopnje obdelavae omejene. Precejšnje napore vlagajo v pridobivanje novih visokjo z večjim vloženim delom in znanjem ter z zmanjšano porabo kvalitetnih jn specializiranihz kadrov v proizvodnjo in razvoj. lesne mase in Prehodom tudi na druge vrste materialov. V DO Ob prehajanju na nov sistem deviznih odnosov so se, zaradi plutal so kliub dobremu začetku na področju izvoza na konverti- zmanjšanih možnosti za samoupravno sporazumevanje v skupno biln0 tržišče (IND 86/85 - 158) dosegli še vedno za slabo polovico ustvarjenem dohodku na zunanjem trgu, mnoge do tedaj izpo- konvertibilnega izvoza prvega kvartala leta 1984. Do konca leta stavljene repro povezave med OZD porušile, oziromnase na novo 1986 pričakujejo, da bodo planske cilje uresničili. V naslednjih konstituirale. V DO Surovina Maribor razmišljajo o organiziranju mesecih nameravajo skleniti kooperacijsko pogodbo. ki ap bo specializirane DO, ki bi opravljala zunanje trgovinske posle za vse dala Prave rezultate šele na dolgi rok. V DO IB Elektroprojekt po TOZD v okviru DO. V TOZD Surovina Ljubljana se v zadnjih letih podatkih Narodne banke Slovenije (iz carinskih deklaracij) niso predelava in prodaja odpadkov preusmerja iz tujega na domači izvažali, vendar pa je po njihovih podatkih vrednost izvoznih trg zaradi povečanih potreb in interesa domačih kupcev. Za DO poslov s konvertibilnega področja ugodna. Do konca lea 1986 Mizarstvo Trnovo opra/ljajo vse zunanjetrgovinske posle v DO predvidevajo, da bodo letni plan celo presegli. V DO Iskra Servis Slovenijales. V letu 1986 so konvertibilni izvoz zmanjšali zaraddi )e izvoz storitev (montaže in servisov) posredno vezan na izvoz nizkih prodajnih cen (na tujem tržišču dosegajo za 10 odstotkov bla9a D0 lskra Jelekomunikacije. Izvoz je v prvem tromesečju nižje cene kot na domačem trgu), ki ap ob karakterju proizvodnje letea 1986 dosegel samo 31 odstotkov konveriibilnega izvozha - gre predvem za proizvodnjo izdelkov po naročilu - povzroča leta 1985 in 11 odstotkov konvertibilnega izvoza leta 1984, vendar spremenljivo in nedoločno nadaljnej vključevanje v blagovno ocenjujejo, da bodo letni plan konvertibilnega izvoza v višini menjavo s tujino. 400.000 dolarjev dosegli. V Gozdnem gospodarstvu Ljujbljana v V OZD navkljub nekaterim še nedorečenim vprašanjem, ki se letošnjem letu vrednostno sicer dosegajo izvrstne rezultate na pojavljajo pri uveljavljanju nove devizne zakonodaje, še vedno področju konvertibilnega izvoza, tako da bodo dosegli letni plan, iščejo vsemogoče poti za uveljavljanje na tujem trgu. V DO Tovil v količinsko pa proizvodnje zaradi slabih vremenskih pogojev ne letošnjem letu pospešujejo prodajo višje stopnje predelanih, kva- bodo dosegli. litetnih in dohodkovno donosnih izdelkov, čeravno bo fizični V DO Tiskarna je izvoz na konvertibilno področje nad pričako- obseg proizvodnje manjši. V prvem kvartalu napori za zboljšanje vanJi- Vendar gre pri dejanski realizaciji izvoznih poslov po podat- kvalitete š« riiso vidni zaradi nesolventnosti njihovega največjega kih Narodne banke Slovenije za časovni zamik. kupca, vendar do konca leta pričakujejo, da bodo dosegli plane, V DO Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko se bo to je za 13 odstotkov presežen konvertibilni izvoz iz leta 1985. V konvertibilni izvoz povečal linearno. Izvozne plane ogrožajo DO Hoja, kot tipičnemu tradicionalnemu izvoznikju, so postav- predvem uvozne restrikcije. Ijeni izredno smeli plani - 3,5 milijonov dolarjev izvoza, kar pa bo , Pomanjkanje naroči na zunanjem trgu povzroča motnje v posl- moč doseči Ike z maksimalnimi napori. V prvem kvartalu 1986 voanju v DO Emona IPKO. V DO Zmaga trenutno dosegajo plani niso bili preseženi (IND prvega trimesečja 1986 na prvo manjši izvoz na konverttbilno tržišče zaradi pomanjkanja naročil, tromesečje 1985 je 66, primerjava z leto 1984 - IND 13). V DO vendar že v juniju pričakujejo sklenitev nove pogodbe s kupcem, Hoja zaradi nerednih plačil dobaviteljev načrtujejo delno preori- ki jim bo zagotovila do konca leta 115.000 dolarjev konvertibil- entacijo iz nekaterih tržišč (Libija, severnoafriške dežele), predv- nega izvoza. Konvertibilni izvoz po OZD v občini Ljubljana Vič-Rudnik v prvem kvartalu 1986, w $ TABELAJ.letni plan in resolucijske usmeritve KONVERTIBILNI IZVOZ KONVERTIBILNI IZVOZ 0ZD i nr/B«; i iii/ba T1>m 1 m/RA mj"11^6 lEtni plan po resoluciji I-III/85 I-IH/86 IND MII/B4 u*> z-zn/84 za leto 1986 1 2 3 __45 6.............7......__ DO Surovina, TOZC Surbvina Lj. 90.120 5.009 5 159.373 3 600.000 643.696 DO E.lovenijales Zičnica 48.902 56.810 116 31728 179 520 893 DO Avtomortaža TOZD Utensilia 117.549 220.720 124 119.359 185 1.000.000 DO Tcvil 72.205 42.668 59 75.640 56 398.000 565.25i DO Kovinska industrija Ig 23.366 152.175 651 193.426 79 418.202 DO IGO 393.097 17.053 4 409.761 4 911.000 DO Flutal 206.631 326.451 158 749.6o9 43 2.997.000 2.199.199 DO HOJA 390.814 257.714 66 1.969.198 13 3.500.000 5.122.434 DO Slovenijales Silvaprodukt 30.647 14.951 49 23.029 65 95.171 DO Ilirija - Vedrog 223.699 320.217 14 3 195.293 164 4.600.000 DO ISKRA IEZE TOZD SEM 81.892 106.271 130 105.421 101 400.000 DO Irštitut Jožet Stefan 38.302 17.253 45 - - 80.000 DO IEVT 28.571 21.411 /5 41.681 51 243.261 180.314 DO Zrra^a 64.836 63.237 97 68.177 93 144.936 131.354 DO IB Elektroprojekt . 1.830.910 334.484 DO IZIP TOZD TEHNOMONT 4.037 75.606 DO IEKRA Commerce TOZD Servis 1.077 340 31 3.085 11 400.000 20.510 DO Inštitut za celulozo in papir 18 DO Kclinska, TOZD Vinoeet 95.204 194.999 205 93.082 209 670.000 12 J..........2 ____3.......4__5 6..........7............ DO Mizarstvo Ig 5.621 2.809 50 537 523 167.741 DO Mizarstvo Trnovo 43.053 78.919 KZ Velike Lašče 94.889 31.652 33 46.127 69 320.000 DO GG Ljubljana 40.770 78.823 193 48.701 162 501.404 DO ISKRA Verilna elektronika 85.952 164.061 191 85.544 192 1.500.000 DO /Momortaža TOZC TGN 69.721 113.144 126 - - 510.500 DO IUV TOZD Galanterija 26.447 22.334 84 1.769 1262 200.000 DO Emona IPKO 2.412 47.681 5 579.967 48.340 DO LU< TCZC Posestva 10.509 6.041 174 32.310 DO Tiskarna Ljubljana 36.578 136.666 56.428 DO kizarstvo ViL 11.794 . 6.434 ' DO Icbačna tovarna Ljubljana , 110.165 2.680.000 DO OZ Triglav 10.074 DO Astra Ars Inženiring 7.122 Ub TIERO 128 VIR: Narodna banka Slovenije, Center za AOF (carinske deklaracije) ' končana gradbena dela, ki po tehnični strukturi predstavljajo 2.3. INVESTICIJE 44o/o p|anirane vrednosti investicije (v letu 1987 bo realizirana Hitrejši razvoj južnega dela Ljubljane je možen le z vključitvijo Oprema in v začetku leta 1988 bo stekla proizvodnja) večjega števila investitorjev v gradnjo na območju občine. V _ D0 AVTOMONTAŽA TOZD Utensilija - začetek širitve za planskih dokumentih je opredeljenih več industrijskih con, name- jzcjelavo tekstilnih statev (86-88) njenih za industrijsko gradnjo, med katerimi imata zaradi omeje- (aza: Odobren je IFC kredit, izpolnjen investicijski elaborat nih denam.h možnosti v tem času po stališčih izvršnega sveta SO predložen LB v dokončno ocenitev; do konca leta bo realizirano Ljubljana Vič-Rudnik absolutno prednost coni VP 1/2 Rudnik in 50o/o domače in 30% uvožene opreme, v letu 1987 bo oprema VP-6/1 Plutal. 100% realizirana; leto 88 - postavitev strojnega parka in V času, ko v Ljubljani v praksi še ni uveljavljena enotna cena poskusna proizvodnja komunalno opremljenih zemljišč za gradnjo, je nujno izenačiti _ D0 ZASTAVA AVTO LJUBLJANA - začetek gradnje prodajno pogoje za gradnjo investitorjev v različnih conah vsaj z dosled- servisnega objekta ob Tržaški cesti 86/87 nim zagotavljanem združenih sredstev za primarno komunalno faza: pnpravljeni so projekti za pridobitev gradbenega dovolje- opremo mdustrijskih con, medtem ko sekundarna oprema bre- nja in projektj za izvedb0] jzbran je izvajalec del, investicijski meni investitorje. Dogovori s predstavniki IS SML ter interesnih elaborat je v potrjevanju na republiški komisiji za oceno investi- skupnosti matenalne proizvodnje in izvajalcev pa tečejo tudi cij Začetekpripravljalnih del je predviden v maju 1986. Gradnja glede časovne usklajenosti komunalnega opremljanja industrij- bo traja,a 10 meSecev. Po sprejetem terminskem planu je v marcu skih con in gradnje posameznih investitorjev. Zato je ob upošte- 1987 predviden začetek obratovanja vanju želja in potreb investitorjev potrebno do konca leta 1987 _ D0 VARNOST - dokončanje adaptacije proizvodno poslov- zagotoviti možnost pnključkov na komunalne vode v dveh najpo- neqa objekta 86/86 mebnejših industrijskih conah za razvoj južnega dela Ljubljane fa2a: prjpravljena je vsa projektna domumentacija, začetek (VP 1/2 in VP 6/1). gradbenih del je predviden koncem maja in dokončanje gradnje Na Rudniku Integral in Semenarna v prvi polovici leta dokonču- oktobra 1986 jeta gradnjo I. faze in pričenjata s poslovanjem. Proizvodno- - DOSEMENARNATOZD Proizvodnja - dokončanje 1. etape I. distribucijski center Kemije pa po raziskavi terena predvideva faze izgradnje proizvodno oskrbnega centra v coni VM-1/2 ob začetek gradnje in dokončanje I. faze v letu 1987. Do takrat je Dolenjski cesti in začetek gradnje 86/86. potrebno poleg vseh komunalnih priključkov zgraditi tudi indu- faM: jnvesticija, ki vključuje izgradnjo objekta za dodelavo, strijski tir, ki je glede na predvideno tehnologijo nujen. pakiranje in 50% skladiščnih zmogHivosti v vrednosti 600 milj din Kompletna komunalna oprema cone VP 6/1 je do konca leta je rea|jzjrana v celoti razen prostorov za laboratorij in manjšo 1987 potrebna zaradi zagotovitve pričetka obratovanja zlasti prodajalno. Realizacija le-teh je odvisna od odločitve arbitraž- Iskre IEZE TOZD SEM ter SOZD IMP DO IZPIT TOZD Tehnomont nega sodišča g|ede upravjčenosti izvajalca del do podražitev. ter obrtnikov. Enota prede|ave dodelave in skladiščenja Rudnik z začasnim Priprave na gradnjo v IC VP-9 ŠkofIjica, kjer je evidentiran zlasti uporabnim dovoljenjem poskusno obratuje. Redno obratovanje interes OZD s področja gradbeništva, so odvisne od ugotovitve je predvideno septembra 1986 realnih denarnih in časovnih možnosti za komunalno opremo _ S0ZD ISKRATO IEZE TOZD SEM - preselitev in moderniza- cone. Dogovon tečejo na mestni ravni. cija proizvodnje, razširitev kapacitete 86/87 (gradnja v coni) Kljub določilu dolgoročnega plana Ljubljana 2000, do konca faza: v zakjueni fazj je urbanistična dokumentacija. opravljena marca ni bil definitivno dpločen potek obvozne železniške proge je geomehanska raziskava tal, v izdelavi so projekti za pridobitev na območju Brda, tako da še vedno ni možna oddaja zemljišč v gradbenega dovoljenja in izvedbeni projekti. Začetek gradnje je coni VP-3/2 Brdo, ki so pridobljena in komunalno opremljena in predvjden v 3. kvartalu letos, dokončanje gradnje in pričetek tako vežejo znatna sredstva. rednega obratovanja pa v letu 1987. Investicija bo po sprejetem Realizacija predvidenih naložb, ki jih v letu 1986 OZD dokonč- terminskem planu za leto 1986 realizirana le pod pogojem, da bo jujejo in tzvajajo na območju občme: do pričetka pripravljalnih del rešeno vprašanje prestavitve pove- - DO AVTOMONTAZA TOZD Tovarna grelnih naprav - začetek zovalnega vodovoda Brest - Ljubljana. gradnje II. faze tovarne (86-88) _ DO inŠTITUT JOŽEF STEFAN - gradnja razvojno raziskoval- faza: investicija teče po terminskem planu; do konca leta bodo nega |aboratorija 13 faza: gradnja razvojno raziskovalnega laboratorija za robotiko in uporabno matematiko (200 m2 površine) je v 4. gradbeni fazi in teče po terminskem planu. Investicija bo dokončana v letošnjem letu. Poleg te investicije Inštitut Jože Stefan dokončuje na obsto-ječi lokaciji v Jamovi 39 tudi laboratorijski objekt za jedrsko energijo (skupna vrednost gradbenih del in opreme 600 milj din) ki bo dokončan junija 1986. - DO KEMIJSKI INŠTITUT BORIS KIDRIČ - začetek gradnje prizidka in nabava raziskovalne opreme 86/87 faza: Gradnja prizidka - laboratorijev namenjenih predvsem za raziskavo novih materialov in biotehnologijo je v fazi izdelave idejnega projekta. Do konca leta bo pripravljena vsa projektna dokumentacija in izvedena pripravljalna dela za gradnjo samo, ki bo skladno s terminskim planom zaključena v letu 1987. Nakup raziskovalne opreme v vrednosti 400 milj din bo do konca leta 1986 100% realiziran (realizacija maj 1986 - 50%). - DO INŠTITUT ZA ELEKTRONIKO IN VAKUUMSKO TEHNIKO - začetek nadzidave 86/87 faza: investicija teče po terminskem planu; za nadzidavo objekta inštituta, s katero IEVT pridobi 500 m2 novih površin za specialne laboratorije je izdano lokacijsko dovoljenje, začetek gradnje je predviden v 4. kvartalu letos, dokončanje pa v prvi polovici leta 1987. - DO HOJA TOZD Galanterija Podpeč - začetek gradnje I. faze tovarne za proizvodnjo pohištva iz masivnega lesa s potrebno infrastrukturo 86/87 faza: realiziranih je 70% gradbenih del in 60% opreme -dokončana je hala 1620 m2, namenjena novemu programu masiv-nega pohištva in lakirnici; do konca leta bo zgrajen silos za lesne odpadke, trafo postaja z energetskim razvodom in čistilna naprava: investicija»teče po sprejetem terminskem planu in bo zaključena do konca leta 1986 z začetkom redne proizvodnje v letu 1987 - DO HOJA TOZD Pohištvo - povečanje skladiščnih prosto-rov in uvedba lupljenja hlodovine v Polhovem Gradcu 86/87 faza: investicija teče po terminskem planu; gradbena dela so realizirana v 80%, oprema za skladiščne prostore v 90%, oprema za uvedbo lupljenja hlodovine v 80%, investicija bo zaključena do konca leta 1986 - DO IGO - širitev proizvodnih zmogljivosti na Koprski in v Velikih Laščah (86-88) faza: v izdelavi sta elaborata - tehnično tehnološke priprave in investicijo tako za delovno enoto na Koprski kot v Velikih Laščah; investiciji tečeta po sprejetem terminskem planu, ki za leto 1986 predvideva pripravo vse potrebne dokumentacije - DO ELEKTROMONTAŽA - gradnja objekta za ključavničar-sko dejavnost na obstoječi lokaciji 86/86 faza: izdelana je lokacijska dokumentacija in izdano gradbeno dovoljenje, v izdelavi je projektna dokumentacija; gradnja bo pričeta septembra 1986, dokončanje objekta 800 m2, ki poleg ' proizvodnih površin za ključavničarsko dejavnost vključuje na novo še cca300 m2, skladišč, je predvidena v prvi polovici leta 1987 - DO RAŠICA TOZD Konfekcija Horjul - izgradnja nove proiz-vodne hale in modernizacija opreme 86/86 faza: izdelan je projekt proizvodne hale. Z upoštevanjem nuj-nih odmikov od sosedne rabe zemljišč (pokopališče, stanovanja) je projekt proizvodne hale prevelik za razpoložljivo zemljišče. Do konca maja se bo DO odločila ali je ustrezno zmanjšana hala sprejemljiva v pogledu tehnologije organiziranja proizvodne, oz. da investicijo izvede na novi lokaciji, v proizvodni coni Horjul - GALVANOTEHNIKA - dokončanje postavitve avtomatske linije za galvansko niklanje, kromiranje in medeninjenje ter trafo postaja 86/86 • . faza: končana so vsa gradbena dela in instalacije ter čistilna naprava, do konca leta bo dokončana trafo postaja in oprema upravnega anexa; naročena in 100% finančno realizirana je gal-vanska linija z rokom izdelave april 1987 - ALPINA Žiri - dokončanje obrata na Šentjoštu 86 faza: investicija teče po sprejetem terminskem planu. V prvi polovici junija bo objekt pod streho, do konca julija dokončana vsa gradbena in instalacijska dela; začetek obratovanja je predvi-den v septembru letos 14 - GP GROSUPLJE - gradnja centra drobnega gospodarstva v coni VM-1/2 86/87 faza: izdelan je program centra drobnega gospodarstva, izdano lokacijsko dovoljenje, v intenzivni izdelavi je projektna dokumentacija. Začetek gradnje, ki bo trajala 14 mesecev, je predviden julija letos. Investicija teče po sprejetem terminskem planu. - DO AGROTEHNIKA GRUDA TOZD Trgovina - izgradnja servisnega centra v coni VM-1/2 ob Tržaški cesti za servisiranje kmetijske mehanizacije 86/86 faza: v izdelavi je projektna dokumentacija; investicija teče po sprejetem terminskem planu in bo do konca leta zaključena - DO INŠTITUT ZA CELULOZO IN PAPIR - gradnja prizidka in prezidava polindustrijske hale za nove poslovne prostore 86/86 faza: investicija teče po sprejetem terminskem planu. Izdana je lokacijska odločba in izdelani projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbeni projekti. Do konca maja investitor pridobi gradbeno dovoljenje, začetek gradnje je predviden junija in dokončanje v 4. kvartalu 1986. - DO URBANISTIČNIINŠTITUT SRS - začetek in dokončanje gradnje povezovalnega objekta faza: pripravljena je urbanistična dokumentacija, v izdelavi so gradbeni projekti za povezovalni objekt z 200 m2 površine za tehnični servis in večnamenske prostore. Investicija teče po ter-minskem planu in bo odokončana v letošnjem letu. Pregled investicij v širitev proizvodnih zmogljivosti, katerih potek OZD načrtujejo v tem srednjeročnem obdobju, z začetkom v letu 1986 - DO TTL: dopolnitev strojnega parka v proizvodnih in vzdrže-valnih delavnicah TOZD Proizvodnja in preureditv prostorov za konsignacijo in skladišče - vzpostavljena je linija za termično obdelavo tobaka v TOZD Proizvodnja, izdelan je program faznega usposabljanja prostorov za konsignacijo in skladišča. - DO TOVIL: začetek razširjanja proizvodnje na obstoječi lokaciji - v proučevanju so alternativni proizvodni proqrami. - DO KOLINSKA VINOCET: začetek širitve proizvodriih zmog-Ijivosti v oddelku žvečilnega gumija in kisarne - vzpostavljena je 1 proizvodna linija žvečilnega gumija in začeta poskusna proiz-vodnja, v Izdelavi so programi za nadomeščanje polavtomatov z avtomatskimi linijami večjih kapacitet v kisarni. - ISKRA MERILNA ELEKTRONIKA Horjul: obnova opreme in razširitev proizvodnih kapacitet - dograjen je objekt za lakirnico in razvoj; obnova strojnega parka bo tekla skozi celotno srednje-ročno obdobje. - PTT LJUBLJANA Podjetje za PTT promet: začetek gradnje objektov za servisne in vzdrževalne dejavnosti na Koprski 86/90 -v izdelavi je projektna dokumentacija. - SLOVENIJALES ŽIČNICA: gradnja proizvodne hale - 86/90 - v izdelavi je projektna dokumentacija in elaborat, ki bo prikazal možnost sprostitve dela proizvodnje in uvedbo nove tehnologije, začetek gradnje je predviden v letu 1986 - INGRAD CELJE TOZD Gradbena operativa: začetek gradnje proizvodnih objektov za spremljajoče dejavnosti 86/89 - v izde-lavi je projektna dokumentacija - INGRAD CELJE TOZD Prevozi: širitev kamnoloma v območju Ravne Požarniki Bela 86-90 - v izdelavi so globinske raziskave in rudarski načrt, do konca leta bo izdelan elaborat o možnosti širitve - SCT TOZD Tesarska dejavnost TOZD Inženiring in TOZD Nizke gradnje: ureditev žagalnice v obstoječih prostorih na Brdu, preureditev prostorov Opekarne na Vrhovcih za trgovino gradbe-nega materiala in skladišča, proizvodnja finalnih del v obratu Indop - izdelani so projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja za žagalnico, na katere mora investitor po posebni zahtevi republi-ških inšpekcijskih organov pridobiti izvedeniško mnenje o vplivu investicije na okolje; po predvidevanjih bo do konca leta 1986 proizvodnja v žagalnici stekla, izdelana pa bo tudi vsa dokumenta-cija za pričetek del na Vrhovcih in v Indopu v letu 1987. 3PACDAnADCVl DA7UA I 013° proizvodTja živilskih proizwd. 106,0 107,4 100,6 1O1.2 6,7 . UUarUUHHSM nfUVUJ (Pdjar™Ctalter, KliMJica Vel. Tovama bcrccrov) 3.1. INDUSTRIJA 0131 proizvo*ua pijač 91,9 114,6 103,1 114,2 (DO Kollnste TOZD VinacM) V letošnjem letu je po resoluciji načrtovana 6 odstotna rast °133 ^1^^,5^^ ^, ^3'1 ^3'1 ^1 ^0 Ul5 (1/8) industrijske proizvodnje. 0134 grafi&ia *j«vrat 93,4 S7,6 101,6 - 2,2 Po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko je industrjjska ___________________________________________________ proizvodnja v občini v prvem kvartalu leta 1986 padla za 4,9 p0 resoluciji morajo OZD, ki v letu 1985 niso dosegle resolucij- odstotka v primerjavi z lanskim enakim obdobjem. Naveden kaza- skih ciljev, doseči vrednost industrijske proizvodnje v letu 1984 lec je v občini izpod rezultatov industrijske proizvodnje vseh povečano z opredeljeno stopnjo rasti industrijske proizvodnje za Ijubljanskih občin, Ljubljane (IND 100,7) ter SR Slovenije (IND \et0 ig86. OZD, ki bodo v letu 1986 zaključile z investicijo, morajo 100.6)- doseči 8 odstotno stopnjo rasti industrijske proizvodnje. Zavod SR Slovenije za statfstiko proučuje mesečno stanje v komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo mesečno industrijske proizvodnje v OZD (zaloge izdelkov, indekse medse- spremljamo količinski obseg proizvodnje viških industrijskih bojnih odnosov proizvodnje, izgotovljeno proizvodnjo, prodajo OZD. Rezultati obsega industrijske proizvodnje v posameznih blaga) po panogah dejavnosti, v komiteju za družbeno planiranje OZD po podatkih iz IND-1 obrazca (Zavod SR Slovenije za stati- in gospodarstvo pa smo glede na šifre proizvodov iz IND-1 obraz- stjko) in po podatkih, ki jih OZD same izračunavajo, so različni. cev ugotovili, katere viške OZD in obrati so zastopani v teh OZD v svojih izračunih upoštevajo spremenjeno strukturo proiz- panogah. Iz pričujoče analize po panogah in primerjave z Ijub- vodnje, spremembe vložka znanja in dela v proizvodnji ter teh- Ijanskimi povprečnimi rezultati po panogah smo ugotovili, da je njene in tehnološke spremembe v proizvodnji, kajti le na tak situacija v občini precej slabša kot v Ljubljani v panogah strojna način v OZD lahko mesečno realno ovrednotijo svoje delo in ga industrija(IND54,9), proizvodnja bazičnih kemičnihizdelkov(IND phmerjajo z minulim delom. Zavod SR Slovenije za statistiko 78,3), predelava kemičnih izdelkov (IND 82,2) ter proizvodnja obdeluje podatke \z IND-1 obrazca po enotni metodologiji dejav- gradbenega materiala (IND 81,2). V teh panogah se zaloge izdel- nosti in proizvodov, ki velja za celo državo. Obdelava teh podat- kov v letošnjem letu po obdobjih zmanjšujejo v primerjavi s kov je za daljše časovno obdobje enotna za vsako OZD, zato v povprečjem lanskih enakih obdobij. Posebno se je zmanjšala rezultatu niso zaznavne spremembe v strukturi proizvodnje ali v proizvodnja sredstev za delo v letošnjih prvih treh mesecih (IND spremenjenem vložku dela. 93,1). V strojni industriji se je slabo stanje iz decembra leta 1985 v prvem kvartalu leta 1986 so količinsko nadpovprečno pove- po prvih treh mesecih leta 1986 še poslabšalo zaradi slabe oskrb- čali proizvodnjo v DO IUV TOZD Galanterija (IND 135), DO IGO Ijenosti z domačimi surovinami ter kritične oskrbljenosti z uvože- (IND 130), DO Tobačna tobarna TOZD Torbica (IND 128), DO Livar nimi surovinami. V panogi predelava kemičnih izdelkov se sreču- TOZD Li.varna barvnih kovin (IND 128) ter DO Avtomontaža TOZD jejo s pomanjkanjem naročil za domači in zunanji trg, imajo pa Tovarna grelnih naprav (IND 108,8). Slabši kot v lanskem prvem tudi težave z likvidnostjo (DO llirija Vedrog TOZD llirija) zaradi kvartalu je bil v letošnjem letu količinski obseg proizvodnje v DO slabega stanja kreditov za obratna sredstva. Pri panogah proiz- Plutal (IND 94), DO Tovil (v t - IND 89, v 000 kosih - IND 92), DO vodnja bazičnih kemičnih izdelkov in proizvodnja gradbenega Emona IPKO (IND 83,5), DO llirija Vedrog TOZD Kozmetika (IND materiala gre za sezonske vplive. 93) in TOZD llirija (IND 72), DO Rašica TOZD Konfekcija (IND 86), V prvem kvartalu leta 1986 je situacija v občini boljša od DO Zmaga (IND 91,2), DO Tobačna tovarna Ljubljana TOZD Ijubljanskih in slovenskih povprečnih rezultatov v panogah pre- Proizvodnja (IND 83) in DO Tiskarna (IND 77). delava nekovin (IND 127,6), proizvodnja električnih strojev in p0 podatkih, ki nam jih OZD pošiljajo mesečno v letošnjem aparatov (IND 137,8), proizvodnja usnjene obutve in galanterije letu, prehaja na drugačen način obračunavanja količinskega (IND 149,4) ter proizvodnja žaganega lesa (IND 127,2), vendar pa obsega proizvodnje, kot je opredeljen v IND-1 obrazcu, DO Plutal, so se zaloge izdelkov v letošnjem prvem kvartalu v primerjavi z kjer bodo količinski obseg proizvodnje merili po stalnih planskih lanskim v vseh panogah razen v panogi proizvodnja usnjene cenah, v DO Slovenijales DO Žičnica, kjer bodo proizvodnjo obutve in galanterije, povečale. obračunavali s koeficientom preračunavanja standardnega tabru« (, ,„**,, iM^ij*. ,-izvochje po p««* dejav^ti cMi*. Mubijare in izdelka (merjen v kosih oziroma tonah) ter v DO Tiskarna, kjer pa siomije in mdeksi zai<« izdeito. v občim bodo prešli na obračun industrijske proizvodnje po stalnih -------------------;------------------------------------------------------------------ cenah. Za vse tri organizacije tromesečni rezultat letošnjega leta Sifra Parv*>a deiavTOGti občina Ljifcljana Slovenija IM) StrJrturaEP ^ _ *.,,... . n-.n - ... __________________________________________2iL____¦* &ta rg& zat0 ne odraža pravega učinka dela, ki ga vse tri OZD zelijo in 0,,, pn*^^ L.1 »:I ™:65 ™!o 1,1 hočejo stalno izboljševati z večjo kvaliteto proizvodov in večjim m k(p, a> snvapraiirt) uveljavljanjem znanja v proizvodnji. TABELA !¦ toličireki obeeg indiKtrjjske proizvo*ije v I. tranesečju leta 1906, plan za 0113 kovinsko predelovalra dejavnost 96,9 101,6 fe,3 193,3 25,9 (1/4) ¦ ieto 1986 in re»lu-ijsi ILIBIJA 1,9 7? M 5.2PO t 108.6 IX,? 9? 7P OCP grop^ilje TOZD Or&ti. 14- ro SILVAPTODUlCr - 0,6 106 105 1.678 t 110,1 100 106 poTtzaelKii cO SilvaprOTukt) 15i 'm miA 7f;-> iO3,S 109,ji 103 97 105 012? proizvo*ija Ža^nega lesa 127,2 126,8 96,6 163,2 2,4 ¦ 16. m RAŠICA TO/E W3*tKCUA 0,6 ftt 103 .1.760 toSt 9P,1 95 90 (DO Haja - del) 17. ro WGA 1,5 91,? *,3 .''7O.3P0 parw 8P.3 107,8 99 9? 0123 proizvo±ya kcn&uh les.izdel. 96,4 100,9 103,2 136,5 8,0 18. IE IUU TOZD GAmHITHIJA 0,4 ]3S 1?3 .^5.000 nP 94,1 105 13P (ffiFfaia -del, 00 Avtcmntaza 13. CO TTL TOZD TTTRPICA 0,5 12B l.r> 40.?50 m? 113,4 107 119 TOZD Utensilia) ¦ ^). DO TTL TCOT) PHJIZUtmiA lfl,7 R3 flP 7.,"00 miljkrts.lPO.4 9? 90 0124 predelava papirja 83,4 97,8 100,8 - 0,1 rK ^, ^j^j^ TOzD vmncTT 4,s v9,A 101,6 6.R19 t 109,0 106 93 (proizvo*ie delavnice Ig) ^, ro TISKAWA -\7 77 95 - *- 111,6 101 76 0126 proizvotiTja zgotovlj.tekst.izd. 83,8 85,4 95,4 - 1,5__________________________________________________________________________________________________ (DO Rašica TDZD ftnfekcija,. Tetetil Angara obrat Rakčvruk) RONItfR; Ftelež tiruZbmefH proizvoda o.^izncijp v rtn^benm ppoizvodu inctetri iskih onpnizorij 0128 ^?^i ™*™ <**** * 149,4 12B.3 120,0 66,7 3,2 <*čine v leh. 1*5 iCO Zir&a CO 7TL TO2D Tcrtica VIH rOTrtTMS/: fimliza o poslovanju ?.t leto 19R5, !. tjrmepečje l1*« in meseAio :ppemljanje inrtiBtrijake 15 V DO Tovil je po kvartalih količinski obseg proizvodnje razli-čen. V prvem kvartalu so zaradi nesolventnosti največjega izvoz-nega kupca dosegli slabše rezultate kot v prvem kvartalu leta 1985, vendar predvidevajo, da bo v drugem polletju količinski obseg proizvodnje ob vzpostavitvi normalnega poslovanja na domačem in tujem trgu dosegel pričakovane rezultate. V DO Tovil je moč opaziti večje težnje po kvaliteti proizvodov. V DO Emona IPKO je stanje na splošno zaskrbljujoče, saj jim primanjkuje naročil za domači in zunanji trg, težave imajo z likvidnostjo ter se srečujejo s slabo oskrbljenostjo z domačimi in tujimi surovinami. Navedeno problematično stanje naročil, bo prisotno vse do polletja (predvsem na področju proizvodnje kme-tijske proizv. opreme in naprav). DO llirija Vedrog v letošnjem letu zavestno zmanjšuje proiz-vodnjo ter se bo preorientirala na dohodkovno donosnejše pro-grame, ki so tržno zanimivi, želijo se razvojno podkrepiti, pri tem se orientirajo na nove programe, kjer je potrebna večja agresiv-nost v vseh sektorjjh poslovanja. TOZD llirija izvaja v letošnjem letu tehnološko sanacijo delovne enote Svečarna, ki bo v prihod-nosti izrazito izvozno usmerjena. Zavestno zmanjševanje proiz-vodnje je nastalo zaradi spremenjenih tržno prodajnih pogojev, delno pa je posledica subjektivnih slabosti (nedodelane oblike obdelave kupca in trga, premalo vlaganja v tuje znanje, zato tehnološko zaostajajo za ostalim svetom, dolgoročne povezave s kupci). DO Rašica TOZD Konfekclja je sicer fizično v prvem kvartalu dosegla za 14 odstotkov slabši rezultat kot v lanskem obdobju, vendar pa je vrednostno dosegla precej boljši rezultat, čeravno tudi ta ne dosega lanskih rezultatov. V izdelke vlagajo precej več znanja in dela, v kar so prisiljeni zaradi močne konkurence v tej panogi. Za TOZD Konfekcija je znafiilno, da je njeno proizvodno udejstvovanje precej odvisno od prodajnih aktivnosti v DO Rašica Commerce. DO Zmaga ima v letošnjem letu probleme s pridobivanjem naročil za tuji trg, otepajo se s problemi slabe kvalitete proizvo-dov za izvoz in domači trg (reklamacije), večji zastoji pa so nastali v obratu Mokronog zaradi požara, kar je nujno vplivalo na zmanj-šan obseg količinske proizvodnje. V DO Tobačna tovarna TOZD Proizvodnja že dalj časa opažajo negativne trende pri prodaji cigaret starejšega tipa (F-57, Astor), kar povratno vpliva na obseg proizvodnje cigaret, ki je v prvem kvartalu 1986 za 12 odstotkov manjša kot v lanskem prvem kvartalu. V letošnjem letu načrtujejo razširitev proizvodnega asortimana, nove proizvodne linije za proizvodnjo aromatiziranih cigaret ter izboljšanje kvalitete izdelkov. 3.2. DROBNO GOSPODARSTVO Predlog odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrt-nega zakona je bil v maju posredovan v sprejem občinski skupš-čini; ureja zaposlovanje delavcev, opravljanje obrtnih dejavnosti kot postranski poklic, prodajo na drobno omogoča na vsem teritoriju občine. S sprejemom odloka so poenostavljeni nekateri upravnj postopki in razširjene možnosli za osebno delo občanov. Nadaljujejo se priprave na gradnjo poslovnega centra drob-nega gospodarstva ob Tržaški cesti, kjer je izvajalec del GP Grosuplje pridobil zemljišče in lokacijsko dokumentacijo za gradnjo. Projektiranje bo končano v juniju, pričetek gradnje je predviden v juliju. Znana je že cena m2 poslovne površine v podaljšani tretji gradbeni fazi, ki je na dan 30/3-1986 znašala 278.500 din. GP Grosuplje je že pričelo z gradnjo poslovnih površin. V industrijskih conah VP-1/2 Rudnik in VP-6/1 Plutal so name-njene znatne površine za gradnjo obrtnih delavnic. V IC VP-1/2 Rudnik bo na površini blizu 13.000 m2 (večina zemljišč je pridob-Ijenih) v dveh nizih gradilo svoje delavnice 17 obrtnikov. Med njimi je 8 galvanizerjev, ki bodo zgradili tudi skupno čistilno napravo. Graditelji so se med seboj povezali in načrtujejo v letu 1986 nasipanje terena, spomladi 1987 začetek in jeseni 1987 dokončanje gradbenih del. V pripravi je predlog zazidalnega načrta za območje VP-6/1 (območje drobnega gospodarstva), kjer bo gradilo svoje delav-nice 9 obrtnikov, del zemljišča je pri tem oddan Obrtni zadrugi Galeb. 16 V industrijski coni VP-2/3 je bilo že pred leti oddano zemljišče za gradnjo 12 obrtnih delavnic. Izdelana je lokacijska dokumenta-cija in izdana gradbena dovoljenja za prvih pet delavnic. Gradnja se je že pričela. V tej industrijski coni je bilo dodatno oddano zemljišče za gradnjo še dveh obrtnih delavnic. Vsa zemljišča so komunalno opremljena. Skladno s Pravilnikom o oddaji poslovnih prostorov v najem je z delom pričela posebna komisija izvršnega sveta za oddajo poslovnih prostorov v družbeni lasti. Ob upoštevanju srednjeroč-nih planov KS in družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik je komisija na osnovi 20 vlog odločala o oddaji treh prostih poslovnih prostorov. Z javnim razpisom je bila za dejavnosti storitvenega značaja in gostinstvo objavljena prodaja štirih objektov v Eipprovi ulici. Sredstva, pridobljena s prodajo, bodo namenjena prenovi preo-stalih objektov v Eipprovi ulici. Na območju občine je bilo 15/5-1986 registriranih 1535 enot samostojnega osebnega dela s skupaj 1445 zaposlenimi. Pregled gibanj obratovalnic po posameznih panogah kaže, da je bilo v času od 1/1 do 15/5-1986 na novo registriranih 47 enot samostoj-nega osebnega dela - največ v stavbni obrti (10) in na področju avtoprevozništva (9), predelave papirja in sitotisk (6), po 2 mizar-ski in šiviljski obratovalnici pa tudi še 2 enoti samostojnega osebnega dela iz področja intelektualnih dejavnosti (ekonomsko svetovanje ter načrtovanje in izdelava elektronskih naprav). V istem obdobju je v občini 31 enot samostojnega osebnega dela prenehalo z obratovanjem. Največ odjavljajo avtoprevozniki (11), sledi predelava kovin (3) in stavbna obrt (2) in posamične odjave izdelovanja raznovrstnih predmetov. Evidentirani vzroki odjav so zlasti preselitve in pomanjkanje dela (značilno za avto-prevozniško dejavnost), sledijo zaposlitve v OZD ter upokojitve. V družbenem sektorju drobnega gospodarstva tečejo nasled-nje aktivnosti: - gradnja objekta Alpine na Šentjoštu za 80 delavcev, - priprave za gradnjo DO Pohištva Rožna dolina v VP-2/4 - dogovor z Agrotehniko Grudo o možnostih za izrabo prosto-rov na Turjaku za dejavnost drobnega gospodarstva. '3.3. KMETIJSTVO Z resolucijo za leto 1986, enako kot v preteklem planskem obdobju, načrtujemo 3% rast obsega skupne in tržne kmetijske proizvodnje. Živinoreja je najpomembnejša kmetijska dejavnost. Po podatkih kmetijskih organizacij je v prvih treh mesecih leta 1986 naslednji obseg kmetijske tržne proizvodnje: Podatki kažejo, da se reja goveje živine ekstenzivira in odkup ne dosega planiranih količin. Ob manj kvalitetni domači krmi in zmanjševanju ali opuščanju dodajanja vedno dražjih kupljenih močnih krmil je prireja mleka in mesa imanjša. Letošnja poraba močnih krmil je sicer približno enaka lanski, vendar je bila ta le eno tretjino preteklega leta. Poraba mineralnih gnojil cca 1665 ton NPK, KAN in uree je približno enaka kot leto poprej. Zaradi visokih cen mineralnih gnojil se kmetje oskrbujejo le s tistimi količinami gnojil, za katere dobijo regres za oddano meso in mleko, ne kupujejo pa več gnojil, čeprav bi bilo potrebno za izboljšanje kvalitete krme. Zaradi neskladja proizvodnih in odkupnih cen se veča prodaja mimo zadruge, ter število črnih zakolov, ker s tem kmetje dose-gajo ugodnejše pokrivanje proizvodnih stroškov. Usposabljanje kmetijskih zemljišč se izvaja po sprejetem pro-gramu. Hidromelioracije na 315 ha na Dobravici so pretežno zaključene, v Horjulu so zaključena dela na kompleksu B, na kompleksu A bo nekvalitetno opravljena dela izvajalec saniral. Na obeh območjih je v teku zložba zemljišč. Na območju Gmajnic se nadaljuje izvedba hidromelioracije na 150 ha. Prav tako se izvaja po usklajenem programu med krajevnimi skup-nostmi, Območno vodno skupnostjo Ljubljanica - Sava in občin-sko zemljiško skupnostjo vzdrževanje odvodnih jarkov na Barju. V obdobju prvih treh mesecev so bili pripravljeni programi in načrti za izvedbo načrtovanih agromelioracij in minimelioracij. Ureditev skupinskega pašnika na Babni gori je morala biti opuš-čena zaradi nezainteresiranosti proizvajalcev in bodo zemljišča vključena v program agromelioracije. K izboljšanju kvalitete mleka in večjemu odkupu bodo prispe-vale preurejene in nove zbiralnice mleka. V tem obdobju so bili pripravljeni programi ureditve in postavitev v Šujici, Hrastenicah, Logu, na Belici, v Brišah, Brezju in Vrhu. Da ureditev zbiralnice ne poteka hitreje, je v več primerih kriva nezainteresiranost proizvajalcev mleka za pridobitev primernega prostora oziroma zemljišča (Podsmreka, Smrjenje in Dolenja vas). Naročeni so kontejnerji za zbiralnice v Malih Laščah, na Turjaku in Raščici. Veterinarski zavod »Krim« je nosilec izvajanja zdravstvenega varstva živali. V skiadu z odredbo o preventivni cepljenjih in diagnostičnih preiskavah so biia odpravljena naslednja preven-tivna cepljenja: proti vraničnemu prisadu 150 kom, tuberkuliniza-cija 980 govedi, proti prašičji kugi 386 prašičev, proti steklini 148 psov. Opravljenih je bilo 31 pregledov govedi na brucelozo in 9 konjev na IAK. Kurativne storitve so bile opravljene pri 110 konjih, 505 govedi, 101 teletu, 258^prašičih in 26 psih. Veterinarsko sanitarni nadzor je bil opravljen redno v vseh obratih in skladiščih, ki jih nadzoruje veterinarski zavod. Prav tako se redno izvajajo programi sistematičnega zatiranja mastitisa, reprodukcije in zdravstvenega varstva čebel in zatira-nje parazitoz. Za izgradnjo veterinarske ambulante je pridobljena lokacijska dokumentacija in naročen glavni projekt. Pospeševalni službi obeh Kmetijskih zadrug se vključujeta v pripravo in izvedbo izboljšave zemljišč, uvajanje boljših tehnolo-gij v rastlinsko in živinorejsko proizvodnjo, izboljšanje kvalitete mleka, organizacijo in izvedbo izobraževanja kmetov in kmečkih žena in druge pospeševalne naloge v kmetijstvu. 8'' 3. 4. GOZDARSTVO ^ ' , * ¦ " ¦ 7 Za ieto 1986 je planirana blagovna proizvodnja lesnih sortimen-tov iglavcev in listavcev skupno 98.828 m3; od tega v družbenem sektorju 27.785 m3 in v zasebnem sektorju 71.043 m3 (razmerje 28% : 72%). Blagovna proizvodnja iglavcev naj bi bila za 120% večja od blagovne proizvodnje iglavcev. Blagovna proizvodnja v tej višini je bila planirana pred katastrofalnim žledom koncem leta 1985. Posledice žleda zahtevajo dosti večjo sečnjo kot je enoletni etat teh gozdov. Potrebno bo zastaviti vse sile, da bo do konca leta večina podrtega in polomljenega lesa spravljeno iz gozdov, kar pa ne bo lahko z ozirom na veliko površinsko priza-detost gozdov. Potrebno bo zgraditi nove gozdne komunikacije in se oskrbeti z dodatno mehanizacijo, da bo ta les čimprej spravljen iz gozda, kar bo po drugi strani povzročilo gospodar-skim organizacijam veliko večje stroške od prvotno planiranih in s tem manjši dohodek. Po podatkih iz tabele je razvidno, da je bila realizacija v zaseb-hem sektorju, glede na letno dinamiko, občutno izpod planirane, kar še posebei velja za območje, ki ga pokriva TOK Ljubljana. V tem območju je bil celo obdobje izredno visok sneg, ki je prak-tično onemogočil dela v gozdu. Kmetje, na splošno gledano, tudi niso najbolje opremliv 5.2.1. Individualna komunalna raba: / ' a) Kanalizacija ' : ' - v zaključku je gradnja fekalne kanalizacije skozi naselje Ig in pričeta gradnja čistilne naprave - nadaljuje se gradnja kanalizacije v VS-1/3 (RS-1,2) Jurčkova pot - obnova kanala po cesti X v Rožni dolini in pri vrtcu Brdo je končana. b) Vodovod - '::':.,.'¦¦ - dokončuje se sanacija vodovoda Brezovica - nadaljujejo se dela v zvezi sanacije vodarne Brest in poskus-nih vrtin za vodarno v Želimljah - nadaljujejo se aktivnosti za izgradnjo vodovoda Rakitna - nadaljujejo se dela na sekundarnem vodovodu v soseskah VS-2/8 (VS-3) Žičnica in VS 1/4 (RS-1,2) Jurčkova pot. c) Plin Povezava plinovoda Rožna dolina - Tržaška cesta. . 5.2.2. Kolektivna komunalna raba a) Dela v zvezi z zimsko službo so končana. b) Nadaljuje se gradnja južne obvoznice in rekonstrsukci}a ceste Ig-Golo. 5.2.3. Promet in zveze - . Aktiviramo KKO na območju naselij Podsmreka.ifcomanija in Brezje. 5.3. Stanovanjsko gospodarstvo V mesecu januarju 1986 sta bila dokončana dva objekta, ki bi morala biti končana po terminskih planih že v letu 1985 in sicer: /- v soseski VS 2/8 (VS-3) Žiorica objekt B-2 z 68 stanovanji in - v soseski VS 2/2 (VS-1) Trnovo objekt E-4 s 53 stanovanji • ¦ Nadaljuje se pričeta gradnja v letu 1985 in sicer: - v soseski VS-3/2 (VS-6) Vič, objekt B-14 z 71 stanovanji. Po terminskem planu dokončanje koncem avgusta 1986. - v soseski VS 1/3 (RS-1,2) Jurčkova pot, 12 stanovanjskih objektov - hiš. Dokončanje konec meseca junija 1986. - v soseski VS 1/4 (RS-1,2) Jurčkova pot, 20 stanovanjskih objektov - hiš. Dokončanje konec meseca oktobra 1986. - v soseski VS 2/11 (VS-4). Bonifacija - jug. 6 stanovanjskih objektov - hiš. Dokončanje meseca novembra 1986. Na novo pričeta gradnja: - v soseski VS-2/8 (AVS-3) Žičnica. Objekt A 1,2 z 68 stanovanji in objekt A 3,4 z 92 stanovanji - v soseski VS-3/2 (VS-6/3) Na grbi, objekti ' . A-3 z 42 stanovanji ,: , ¦ ;. B-3 s 34 stanovanji :; : ' / / ; \ A-2 z 42 stanovanji ¦ .'¦'>'". B-2 s 34 stanovanji ¦*¦',¦ , ¦" ' 20 .'¦'¦¦.¦ . ¦¦¦¦. , ¦ ' -.'.•:'. A-1 z 20 stanovanji A-2 s 14 stanovanji in 8 stanovanjskih objektov - hlš. Dokončanje stanovanj in objektov je po terminskem planu v letu 1987. Stanovanjska gradnja se odvija v okviru sprejetih terminskih planov, kljub nekaterim težavam pri prehodu gradnje po proiz-vodnem prirtcipu in pripravi zemljišč. Prenova Eipprove ulice: Opravljen in objavljen glavni natečaj za odprodajo objektov Eipprova št. 3 in 5 ter Razpotna št. 2. Pripravljalna dela prenove so se pričela na objektu Eipprova št. 17. Solidarnostna stanovanja se dodeljujejo po prednostni listi (januar 1985« glede na njihovo dograditev. Na področju gospodarjenja se tekoče ustanavljajo skupnosti stanovalcev v novozgrajenih objektih ter volijo hišni sveti, kate-rim je potekel mandat. 6. RAZVOJ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Pri uresničevanju nalog krajevnih skupnosti v letu 1986 le-te posvečajo vso pozornost realizaciji tistih nalog, ki so za posa-mezno krajevno skupnost v tem trenutku najbolj aktualne. Usklajevanje ter dograjevanje samoupravnih aktov krajevnih skupnosti je prvenstvena naloga. Dosedanja nevsklajenost statu-tov je v prenekateri krajevni skupnosti povzročila težave pri splošnih volitvah zlasti pri formiranju posameznih delegacij. Poli-tične opredelitve o združevanju posameznih delegacij zlasti za SIS niso bile vsklajene s statuti krajevnih skupnosti, tako da so morale krajevne skupnosti s statutarnimi sklepi nadomeščati število delegacij. Delovanje delegacij za SlS-e materialne proizvodnje je dokaj različno. Oblika delovanja delegacij za skupščino komunalne skupnosti Ijubljanskih občin je najbolj primerna, saj taka oblika delovanja delegacij zagotavlja usklajen nastop delegatov na skupščinah. Aktivnosti krajevnih skupnosti potekajo v smeri poenotenja oblik delovanja delegacij med delegacijami za SlS-e materialne proizvodnje. To aktivnost je speljati takoj v začetku novega man-datnega obdobja. Na področju delovanja potrošniških svetov se opaža večji napredek v vaških krajevnih skupnosti, kjer krajani realizirajo pobude, katere so sprejemljive tako za krajevne skupnosti kakor tudi izvajalca investicije. Večje aktivnostl so usmerjene na področje osnovne preskrbe (KS Tomišelj - trgovina Vrbljenje, KS Pijava gorica) katere so potrošniški sveti skupaj z izvajalci uslug dokaj zadovoljivo rešili. Krajevne skupnosti so pristopile k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev amortizacije. V pripravi so merila za konščenje teh sredstev ter okvirni polletni program zagotavljanja prostorskih pogojev krajevnim skupnstim. Planiranje komunalne dejavnosti v krajevnih skupnostih, preko enotne razvojne politike vseh Ijubljanskih občin, daje le-tem pomembno vlogo, tako pri odločitvah kakor pri zagotavljanju finančnih sredstev za izgradnjo objektov in naprav. V ta namen krajevne skupnosti (Brezovica, Pijava gorica, Rožna dolina) pri-pravljajo uvedbo krajevnega samoprispevka kot lastno sredstvo - udeležbo za obnovo in razvoj komunalnih objektov in naprav v krajevnih skupnostih. Tako zbrana sredstva, bodo združena s sredstvi komunalne skupnosti Ijubljanskih občin, zagotavljala realizacijo zastavljenih programov v letu 1986. Sredstva občinskega proračuna, katera prejemajo krajevne skupnosti po dvanajstinah glede na sprejeti proračun za leto 1986, zagotavljajo nemoteno delovanje tako delegatskega sistema kakor funkcionalno dejavnost krajevnih skupnosti. Pri sprovajanju del v krajevnih skupnostih za SlS-e je nedore-čen proces svobodne menjave dela. Razprave potekajo v smeri zagotavljanja sredstev SIS-ov za tista dela, katere naj krajevne skupnosti opravijo za njihov račun. 7. SPLOŠNA PORABA Proračun občine za leto 1986 je sestavljen na podlagi Dogo-vora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1986, ki so ga sprejele skupš- čine občin in mesta Ljubljana. Dogovor temelji na Dogovoru o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji za obdobje 1986-1990 v letu 1986. Sredstva splošne porabe občin in mesta zaostajajo za predvideno rastjo dohodka družbenega gospodarstva v SR Sloveniji za b%, v primerjavi z obsegom sredstev splošne porabe za leto.1985 rastejo 48-od-stotno. Proračunska poraba v občinah in mestu se smatra kot celota, zato so tudi izhodišča za planiranje porabe v letu 1986 enotna: - Pri izračunu višine sredstev za osebne dohodke smo izhajali iz podatkov za leto 1985 in le-te nato preračunali na predvideno rast osebnih dohodkov v letu 1985 - 81% in nato naravnali rast osebnih dohodkov za leto 1986 - 30% in za postopno odpravlja-nje zaostajanja ravni osebnih dohodkov v primerjavi z ravnijo v gospodarstvu predvideli 10%. - Za materialne stroške je predvidena 35% rast na leto 1985. O prevzemanju in zagotavljanju financiranja posameznih novih nalog iz sredstev splošne porabe kakor tudi prenašanju posa-meznih stroškov na samoupravne interesne skupnosti, oziroma prenehanju in sofinanciranja posameznih nalog, se opredeljuje Dogovor o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za vso Ljubljano enotno, ko ustrezno korigira višino dovoljene porabe občinam in mestu. Na področju davkov so zavezanci iz kmetijske dejavnosti skladno z dogovorom o usklajevanju davčne politike v SR Slove-niji za obdobje 1986-1990 deležni v naši občini vrste davčnih olajšav: - za vlaganje sredstev v družbeno organizirano modemizacijo gospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih poslopij v turistične namene priznamo olajšavo v višini 80% od odmerjenega davka za dobo pet let, - za oddajanje tržnih viškov živine, mleka, žita, krompirja, vrtnin in sena priznamo olajšavo v višini 10%-70%, znižanje davka glede na katastrski dohodek in oddane količine, - če na zemljiščih zasadijo nove vinograde so oproščeni davka za 5 let, - če na zemljiščih zasadijo nove sadovnjake in druge dolgo-letne nasade so oproščeni davka za dobo 10 let, - če proizvodno združujejo svoje delo in zemljišča z organiza-cijo združenih kmetov oziroma z organizacijo združenega dela ali proizvodno skupnostjo kmetov za dobo od dalj kot enega leta do dalj kot tri leta od 30%-50% znižanja davka, - če preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju v usmerjenem izobraževanju - 10% znižanje davka za učence in študente na proizvodnem delu oz. delovni praksi - olajšava v višini 15% od izplačanih nagrad, - če dajo zemljišče v zakup za dobo od 1 do 7 let se prizna olajšava od 30%-100% odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na v zakup dano zemljišče. V letošnjem letu je določeno povečanje katastrskega dohodka v povprečju za 2,1. Odmera davkov in prispevkov \z kmetijske dejavnosti je v teku in zato bo mogoče učinke predpisanih olajšav oceniti šele po končani odmeri davkov \z kmetijske dejavnosti. Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti smo dali maksi-malne davčne olajšave kot so možne v skladu z dogovorom o usklajevanju davčne politike v SR Sloveniji za obdobje 1986-1990. Olajšave so naslednje: - 53 deficitarnim dejavnostim je dana olajšava v odstotku znižanja davka od 20%-50% pod pogojem, da opravijo 50% prihodka hišnim svetom oz. občanom, oz. da gostilne dosežejo 40% prihodka s hrano in prenočišči, - začetnikom za prvo leto opravljanja dejavnosti 100%, za drugo leto 50% in za tretje leto 25%, - za vlaganja v modernizacijo osnovnih sredstev in poslovnih prostorov od 25% do 50% znižanje davčne osnove, resolucija predvideva najvišjo olajšavo 45%, vendar dajemo v naši občini maksimalno 50% olajšavo; v navedeno olajšavo 50% smo vključili tudi gradnjo v conah VP4, RP2, Eiprova ulica in Center drobnega gospodarstva na Tržaški cesti, - za izvoz na konvertibilno področje so dane olajšave v višini od 5%-50% glede na odstotni delež med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom, - za gradnjo novih hidroelektrarn in drugih alternativnih ener-getskih virov, '- za zaposlitev novih delavcev in za učence in študente na proizvodnem delu in praksi. Odmera davkov in prispevkov za leto 1985 \z gospodarskih dejavnosti je v teku, zato še ni mogoče dati podatkov o višini in učinku navedenih olajšav. 8. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA ' Obrambne in varnostne priprave so potekale v prvem trome-sečju tega leta v noveliranju obrambnih načrtov, predsedstva občinske skupščine, izvršnega sveta, upravnih organov, krajev-nih skupnosti in organizacij združenega dela s poudarkom na izdelavi oziroma ažuriranju obrambnih načrtov s področja gospo-darskih in negospodarskih dejavnosti (bilance delovne sile, vojne proizvodnje, financ itd.). Izdelan je bil tudi osnutek vojno-poli-tične ocene občine in predložen v obravnavo in sprejem izvrš-nemu svetu. Na osnovi programov so bile izvedene priprave za obrambno usposabljanje delovnih Ijudi in občanovv krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Izveden je bil za izvajalce preda-vanj iz krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela na temo »Obrambne priprave v KS in OZD«. Opravljeni so bili nadzorno-svetovalni obiski v 24 krajevnih skupnostih in osmih organizacijah združenega dela ter pregle-dani načrti s področja civilne zaščite, narodne zaščite, mobiliza-cijskih zadev in obrambnih priprav. Izvedena je bila pomembna in obsežna naloga v zvezi s kadro-vanjem nabornikov-obveznikov za JLA. Izdelana je bila splošna ocena ogroženosti od nevarnih snovi, ki jo je obravnaval občinski štab za civilno zaščito in je bila . poslana Republiškemu sekretariatu za Ijudsko obrambo. Opravljene so bile priprave v zvezi izvedbe dopolnilnega pouka enot prve medicinske pomoči civilne zaščite. Izvedena so bila dnevna, tedenska in mesečna preverjanja občinskih sredstev zvez; izdelana je bila nova ocena delovanja vojno-upravnih zvez v začetnem in nadaljnih vojnih razdobjih. Skupaj s krajevnimi skupnostmi smo izdelali predlog nabave materialno tehničnih sredstev za krajevne skupnosti po predpj-sani formaciji civilne zaš^ite. Težišče razvoja in dela do konca leta pa bo na naslednjih temeljnih področjih: - nadaljevali bomo s svetovalno-nadzornimi pregledi obramb-nih in varnostnih načrtov v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela; - dopolnili vojno-politično in politično-varnostno oceno ob-čine; - opremljali in strokovno usposabljali specializirane enote civilne zapšščite; - nadaljevali s strokovnirn in praktičnim usposabljanjem načelnikov, namestnikov in pomočnikov načelnikov narodne zaš-čite v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela; - ažurirali kurirski sistem za izvajanje mobilizacije za enote JLA in TO na ravni občine in krajevnih skupnosti ter izvajali. mobilizacijo vojaških enot, teritorialne obrambe in civilne zaščite. 9. POŽARNA VARNOST V skladu s sprejetim akcijskim programom je SIS za varstvo pred požarom izvajal sprejete naloge skupaj z občinsko gasilsko zvezo in njenimi društvi. Izvedeni so bili strokovni tečaji članov gasilskih društev in enot civilne zaščite v krajevnih skupnostih Vnanje Gorice, Horjul, Velike Lašče, Vič, Oobrova, Ig, Rudnik in v objektih DO iskra. Posebna pozornost je namenjena preventivni dejavnosti s pre-gledovanjem vodnih hidrantov, pregledom požarnovamostnih razmer in izvajanjem praktičnih vaj v OZD IN KS. 10. PREGLED SPLOŠNIH AKTOV, Kl JIH SPREJEMA SKUPŠČINA OBČINE V letošnjem letu so bili sprejeti oziroma so v postopku spreje-manja naslednji splošni akti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik: 21 1. Družbeno planiranje in gospodarstvo .< - sprejem odioka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona je predviden v maju 1986 2. Kmetijstvo - odločba o uvedbi komasacijskega postopka v k. o. Dobra-vica, k. o. Ig, k. o. Pijava Gorica in k. o. Želimlje (R 9/86) je izdana - odločba o uvedbi komasacijskega postopka v območju k. o. Vrzdenec, k. o. Zaklanec in k. o. Horjul je izdana 3. Družbene dejavnosti ' - odlok o razvrstitvi Drage za naravni spomenik je v fazi predloga - odlok o razglasitvi Krakovega in Eipprove ulice za kulturni spomenik je v fazi osnutka 4. Varstvo okolja a)- odlok o zazidalnem nairtu za območje VS 4/4 (RS-5) Lavrica je sprejet - zazidalni načrt za VP 4 Plutal je v fazi razgrnitve - sprejet jesklep, skaterim se odreja javna razgrnitev osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za zazidalni otok VP 6/1 (VP4) Plutal (R 11/86) b)- sprejet je sklep, s katerim se odreja javna razgrnitev osnutka lokacijskega načrta za VM 3/1 sanitarna deponija (ne bo potrebna izdelava) 5. Splošna poraba - Odlok o proračunu za leto 1986 (R/86) je sprejet - Odlok o zaključnem računu proračuna za leto 1985 je pred-viden za sprejem v maju 1986. 11. OCENA RAZVOJA DO KONCA LETA 1986 Rezultati poslovanja v prvem četrtletju, ki jih primerjamo z enakim obdobjem 1985, kažejo sicer stagnacijo, ob upoštevanju nizke osnove v poslovno sorazmerno neuspešnem lanskem letu pa je tak rezultat zaskrbljujoč in ne pomeni uresničevanje resolu-cije za leto 1986. Zlasti to velja za količinski obseg proizvodnje, ki upada kljub rasti zaposlovanja (!) ter izvoz, medtem ko imajo finančni rezultati v časih visoke inflacije manjšo vrednost. V proizvodnji sicer prihaja do prestrukturiranja v smeri zahtev-nejših in tržno zanimivejših izvozov, vendar zlasti zaradi slabših izvoznih rezultatov nekaterih OZD - nosilk razvoja, ni realnih možnosti za uresničitev začrtane rasti v resoluciji; ob tem je bolj realen cilj vsaj malenkostni prsežek lanske ravni proizvodnje. Bistveno zmanjšanje deleža na domačem trgu in nevključevanja v izvoz v TTL, izvozni zaostanki v delovnih organizacijah-Tovil, Plutal in Hoja pa ob manjših možnostih prodaje doma nepo-sredno vplivajo tudi na količinski obseg proizvodnje. Ob spreme-njeni devizni zakonodaji so napovedi glede doseganja izvoznih planov precej tvegane, saj se brez bistvenih spremembe zakono-daje obetajo težave pri zagotavljanju potrebnih repromaterialov in surovin in uvoza že na začetku drugega polletja, upada pa tudi dohodkovna motivacija za izvoz, ki jo dodatno slabi še nerazum-Ijiva politika tečaja dinarja. Ta je nenaklonjena zlasti izvoznikom na dolarska tržišča. Od razrešitve teh življenjskih vprašanj je neposredno odvisen poslovni rezultat OZD - izvoznic, s tem pa tudi uresničitev ciljev na področju količinskega obsega proizvodnje, izvoza in delitve dohodka. Izgubam v prvem četrtletju v gospodarstvu sicer lahko (razen v Hoji) pripišemo sezonski značaj, zato pa finančni rezultati ven-darle opozarjajo na resno zaostrovanje razmer v nekaterih orga-nizacijah, zlasti tistih, z velikim realnim padcem doseženega celotnega prihodka in dohodka (Plutal, llirija Vedrog, SGP Gro-suplje TOZD Gradbeni polizdelki, Hoja, IGO, Surovina Maribor TOZD Ljubljana, KZ Velike Lašče, Agrotehnika gruda TOZD Lovec in TOZD Trgovina, IMP IZIP TOZD Tehnomont, Urbani-stični inštitut EMONA IPKO. Pregled že sprejetih planskih aktov kaže kljub sorazmerno ugodnim rezultatom dokaj negotov položaj zlasti v nekaterih organizacijah (KIG, TTL, IBE) kjer bo potrebno vsebinskemu delu na področju razvoja posvetiti bistveno več pozornosti, zlasti pri operativnem razreševanju nalog. Nič manj resen ni položaj v 22 . ¦¦*, . -v. - ... .. . • • . organizacijah, kjer še vedno nimajo sprejetih vseh planskih doku-mentov. Ne glede na pritiske na osebne dohodke, ki jih povzroča hitra rast cen, bomo v občini tudi v letu 1986 zagotovili upoštevanje določil resolucije in usklajenosti rasti OD s kvalitetnimi poslov-nimi rezultati. Razmerja v delitvi dohodka so v prvem tromesečju neustrezna. Zato je potrebna toliko večja odgovornost za realiza-cijo sprejetih usmeritev. Na področju investicij bo realizirana najpomembnejša naloga - sklenjen dogovor o komunalni opremi industrijskih con VP 1/2 Rudnik in VP 6/1 Plutal prvo fazo gradnje bosta kančala Semenarna in Integral. Ookončane bodo naložbe Alpine na Šentjoštu (proizvodni obrat), Inštituta Jožef Stefan (dva razvojno-raziskovalna laboratorija), Hoja TOZD Pohi-štvo Polhov Gradec in TOZD Galanterija Podpeč (skladišče, pro-izvodnja), ABC Pomurka DO Delikatesa (trgovina osnovne peskrbe na Viču). Na področju drobnega gosodarstva je interes za opravljanje takoimenovanih osebnih storitev manjši od pričakovanega, zato pa se povečuje zanimanje za gradnjo obrtnih proizvodnih delav-nic, za kar so zagotovljena zemljišča v treh industrijskih conah. Prve delavnice bodo dokončane že letos, večina pa v letih 1987-1988. V kmetijstvu je začetek leta sorazmerno neugoden, ob upošte-vanju cenovnih neskladij, ki povzročajo tudi večjo prodajo zlasti živine mimo zadruge in dodatnih težav zaradi ogroženosti ob jedrski nesreči bo težko doseči 3 odstotno rast tržne proizvodnje. Slabši rezultati v gozdarstvu so odraz hude zime, plani bodo zanesljivo doseženi. V družbenih dejavnostih je spremljanje uresničevanja resolu-cije splošnejše, saj letni plani SIS, ki bodo temeljili na samou-pravnih sporazumih o temeljih planov za obdobje 1986-1990 še niso sprejeti. Ne glede na odloka o začasnem financiranju pov-zroča sorazmerno dolgotrajen postopek obravnavanja in spreje-manja odločitev v OZD glede sporazumov o temeljih planov SIS velike težave in startne zamude pri uresničevanju srednjeročnih planov. Zlasti to velja za predvidene naložbe, enako za področje družbenih dejavnosti, kot za SIS materialne proizvodnje. Sprejemu kvalitetnih planskih aktov za srednjeročno obdobje bo potrebno v letu 1986 posvetiti ustrezno pozornost v vseh OZD, kjer pri tem še zamujajo. Ob tem je pomembno zagotoviti tudi usklajenost planskih aktov (zlasti letnih) pri temeljnih nosilcih planiranja s planskimi akti družbenopolitičnih skupnosti.