II' r-:w VJh Htvo * LimetJAif Poštnina plačana r^otovini. IZHAJA^VSAK^TOREK^ČETRTEK IN SOBOTO. ^ ^ Cena posamezni Številki Din 1*59. TRGOVSKI liIST Časopis za trgrovlno, Industrijo In obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za % leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 25-52. Leto XVIII. V Ljubljani, v četrtek, dne 3. oktobra 1935. štev. 99. Dot da Da se pri nas v mnogem oziru še vedno boljše živi ko v mnogih sosednih državah je kljub vsemu vendarle res, toda še mnogo bolj res je, da bi mogli živeti najmanj še enkrat tako dobro, če bi se znali bolje upravljati. Saj nam nudi naša zemlja bogastev, da bi morala biti prav vsaka jugoslovanska družina brez vseh skrbi za svojo eksistenco. Iinamo v izobilju žita, imamo dovolj živine in perutnine, imamo dovolj lesa in premoga, imamo dovolj vina in tobaka in tudi naša industrija je tako napredovala, da nam v zadostni meri nudi, kar je ne-obhodno za življenje. Za blagostanje vsega našega naroda ni treba drugo, ko da te dobrine pravilno razdelimo, to se pravi, da damo vsakemu državljanu možnost, da jih v zadostni meri zasluži. Tudi to je dosegljivo, ker vendar vidimo na vseh koncih in krajih polno stvari, ki čakajo na svojo dovršitev. Vsa ta dela pa bi bila direktno ali indirektno tudi rentabilna in produktivna. Če bi na primer prepregli našo državo z modernimi avtomobilskimi cestami, bi mogli dobiti od teh cest ne le direktne dohodke od posebnih pristojbin, temveč bi se te ceste izplačale že zaradi povečanega tujskega prometa. Blagostanje prebivalstva Jugoslavije je odvisno od organizacije in izvedbe javnih del, od rešitve upravnega problema, kako z odviški naših bogastev zaposliti vse ljudi. Še v večji meri pa bi naraslo naše blagostanje, če bi znali izkoriščali naše naravne zaklade. Dan* smo dejansko glede izkoriščanja teh v stanju polkolonialnega naroda. Za nekatere panoge rudarstva ce- lo v stanju čisto kolonialnega naroda, ker nimamo od izkoriščanja teh rudnikov nič drugega, kakor nizke delavske plače, ki so globoko pod evropskim povprečjem, a od teh tujih podjetij ne moremo pobirati niti davkov, ki veljajo za vsako domače podjetje. Privilegirana tuja podjetja za izkoriščanje naravnih bogastev na domači zemlji, to je najbolj značilen znak za kolonialne narode. Če pa bi bila naša uprava na višku, bi takšno stanje ne bilo mogoče in z dosledno uporabo zakona o zaščiti delavstva, zaposlitvi tujcev in davčnih zakonov bi tuja podjetja takoj izgubila svoj privilegiran in čisto neutemeljen položaj. Neglede na to pa bi dobra uprava tudi poskrbela, da bi naravne zaklade izkoriščali domačini vsaj v tej meri, kaJkor tujci. Naj se nam ne govori, da bi manjkalo pri nas za to potrebnega kapitala. Če bi vtaknili mesto v žitni režim 600 milijonov Din v podjetja za izkoriščanje naših naravnih zakladov bi tudi vojvodinskemu kmetovalcu bolj pomagali, kakor pa smo s tem, da smo omogočili Zidom sto milijonske dobičke pri pšenici. In če bi mesto Bati-gnollesu dali onih mnogokrat omenjenih 821 milijonov domačim podjetjem, bi imeli vsa od Batignolla napravljena dela in še 821 milijonov za potrebne investicije. Samo ta dva primera dokazujeta, da smo imeli poldrugo milijardo Din denarja, ki bi ga mogli uporabiti za rentabilne investicije, a smo ves ta denar brez haska zapravili. Tudi izkoriščanje naših naravnih zakladov je samo problem naše uprave. V osješkem procesu zahteva zastopnik države 231 milijonov Din odškodnine za državo, za kolikor je bila ta oškodovana samo na taksah in davkih. Za to vsoto je bila dokazano oškodovana, a koliko znaša škoda, ki smo jo utrpeli v vsej tej žalostni zadevi, najbrže ne bo mogoče nikdar dognati. Nočemo pa zbujati rekrimi-nacij, temveč poudariti samo to, da imamo v slavonskih hrastih, bosanskih in drugih gozdovih tako velikanski kapital, da bi mogli z njim z lahkoto financirati vso nacionalno industrijo, ki jo potrebujemo. Če bi bili upravno na višku, bi sami ugotovili, kaj potrebujemo in sami tudi začeli vse to proizvajali. Zaščitna carina bi bila v resnici sredstvo za našo industrijsko osamosvojitev, tako pa je postala le sredstvo za obogatitev tujega kapitala na naš račun. Reči moremo celo, da z zaščitno carino pomagamo, da gre denar iz dežele, ker ga pač tuji podjetniki ne nalagajo doma. Tudi ustvaritev nacionalne industrije je na vse zadnje le upravni problem. In vprašanje izvoza ter uvoza, izkoriščanja vodnih sil in naravnih krasot dežele, vse to so zopet upravni problemi, ki jih ima dobra uprava vedno pred očmi, ki pa jih slaba uprava ali zanemarja ali pa rešuje polovičarsko. Ni seveda čudno, če kot mlad narod, ki je komaj spoznal prve zunanje pojave samostojnega upravljanja države, nismo zna- li takoj ustvariti uprave, ki bi bila dorasla tudi težkim narodno-gospodarskim nalogam. Zato pa bi se morali zavedati, da je naloga ustvaritve takšne uprave tem nujnejša, čim pozneje jo uresničimo. Kajti vsak dan slabe uprave pomeni dan zaostajanja za drugimi narodi in posledice tega zaostajanja so vsak dan močnejše. Vse naše sile bi se morale koncentrirati samo v to, da za vsako ceno izvedemo reformo uprave ter jo dvignemo na stopnjo, da bo politično delo uprave le manj važno v primeri z njenim gospodarskim delom. Dvig naše uprave v tem smislu pomeni začetek blagostanja v Jugoslaviji. Občili zbor Glavnega saveza srbskih zemljoradniških zadrug Te dni je bil v Zaječaru občni zbor Glavnega saveza srbskih zemljoradniških zadrug. Čeprav so bili na občnem zboru zastopniki iTaij«1, *<»,.^ *rl—/.< u • a' - .■<■*. niškega škoia ter bolgarskih zadrugarjev, se je občni zbor še pred prehodom na dnevni red izpremenil v morje protestov, kričanja in žvižganja, da je moral biti ponovno prekinjen. Niti grožnje policijskega komisarja niso pomagale in razgrajanje je trajalo dalje. Sele po več urah je bilo vsaj nekaj miru, da je mogla uprava za silo prečitati svoje poročilo in odglasovati predlog nadzorstva, da se izreče upravi razrešnica. Opozicija pa je na ta sklep odgovorila z eksodusom. Uprava je na občnem zboru sama priznala, da zaključuje poslovno leto z ogromnim deficitom 4,800.000 Din, in to kljub večmilijonski podpori, ki jo je dobil savez od vlade. Ta deficit je treba tem težje oceniti, ker ima Glavni savez zelo velika lastna sredstva. Saj je bil na občnem zboru sprejet sklep, da sme podeljevati uprava glavnim zadrugam do 10 milijonov Din kredita, navadni zadrugi pa do poldrugega milijona Din. Vsa posojila pa ne smejo prekašati zneska 150 milijonov Din. Ta posojila Saveza se obrestujejo po 6%. Glavni savez ima torej denar, in sicer mnogo denarja. Če bi vladalo v upravi res dobro poslovanje, potem bi mogel savez tudi z lastnimi sredstvi uspešno vršiti svojo nalogo. Vseeno pa dobiva še milijonske podpore, in kljub temu izkazuje skoraj 5 milijonov primankljaja. A savez uživa poleg tega še velike privilegije, kakor vse zadruge, in že samo s temi privilegiji bi mogel uspešno konkurirati ne le z vsemi zasebnimi izvozniki, temveč še poskrbeti za dobro ceno deželnih pridelkov. Toda ne eno ne drugo ni dosegel savez, in vendar tako ogromen deficit. Stvar je pač v tem, da preveč podpore tudi ni dobro. Kakor je stara in stokrat dognana stvar v zasebnem življenju, da zaslužen denar mnogo več velja ko darovani, tako je tudi v javnem življenju. Društva, ki morajo sama spraviti denar skupaj za svoje izdatke, mnogo bolj dobro delujejo, kakor društva, ki krijejo vse svoje izdatke le s podporami. Skoraj vedno se izkaže, da podpore, zlasti prevelike, demoralizirajo ljudi. S tem pa seveda nočemo reči, da še koristna društva sploh ne bi smela podpirati, temveč naglašamo samo, da podpora nikdar ne sme l?iti prevelika, da sme le pomagati podpiranim društvom, da premagajo najtežje težave, a da ostaja glavno delo še vedno na njih. Zato pa smo tudi prepričani, da bi Glavni savez srbskih zemljoradniških zadrug delal mnogo bolje, če bi užival manj podpor in manj privilegijev. Če ne bi bilo podpor, potem bi pač vsi morali pošteno zagrabiti za delo in vse delo bi se opravilo točneje in boljše. Tako pa se vse zanaša na podpore, zato pa tudi pada kvaliteta dela. Pa tudi vseh teh nelepih prepirov med zadrugarji bi bilo manj, če bi odpadle milijonske podpore države. Privlačna moč denarja je znana in nič ni čudnega, če je boj za' upravna mesta vse bolj strasten in silovit, kadar dobiva zadruga velike podpore, kakor pa če je brez njih. Kadar ima zadruga le to, kar sama zasluži, takrat je tudi v upravi mesto le za ljudi, ki delajo. Med ljudmi dela pa tudi ni prepirov. Zato pa bi država storila dobro sebi in svoji blagajni ter dvignila tudi delavnost v zadrugah, če bi omejila svoje podpore na pravilno mero ih če bi črtala vse za druge stanove krivične privilegije. Kajti resna nevarnost je, kakor je pokazal občni zbor v Zaječaru, da bodo privilegiji in podpore škodovali zdravemu razvoju zadružništva. "pAsivhi oUc&zm ucadi foda ukin\e*d Na konferenci zdravnikov Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Beogradu je podal generalni direktor SUZORa Milan Glaser obširno poročilo o splošnem stanju socialnega zavarovanja v državi ter zlasti o zavarovanju za primer bolezni. Povprečno število obvezno zavarovanih delavcev je znašalo v 1. 1933 520.980. Število zavarovancev je bilo tedaj najnižje v zadnjih petih letih, to je za celih 110.201 nižje ko v 1. 19150, ko je bilo vseh zavarovancev 631.181. Lansko leto je število zavarovancev naraslo za 22.579, letos pa se je ponovno dvignilo in doseglo koncem junija število 585.130 zavarovancev. Ti ugodni izgledi za delavsko zavarovanje pa izgube na svoji vrednosti zaradi stalnega padanja delavskih mezd. Zaradi manjše zavarovane vsote padajo tudi dohodki delavskega zavarovanja. Padec delavskih mezd je tako velik, da se more označiti naravnost kot katastrofalen. Od 1 1930, ko je znašala dnevna zavarovana mezda 26'56 Din, je padla za celih 5 di- šali 43,919.144 Din in so bili za 800.000 Din nižji kakor v lanskem letu. (Vseeno je treba upravne stroške označiti še vedno kot visoke.) V letošnjem letu so padli dohodki še v večji meri in so znašali v prvi polovici t. 1. samo 124 milijonov Din. V tem času pa je bilo izplačanih 131,692.154 Din, da je nastal samo v prvi polovici tega leta primanjkljaj v višini približno 7 in pol milijona Din. Zaradi takšnega položaja ni druge pomoči, kakor da se ukinejo vsi okrožni uradi, ki nimajo nad 20.000 zavarovanih članov. Na ta način se bo omogočil boljši razvoj onih uradov, ki imajo večje število članstva. S tem pa se bodo tudi znižali upravni stroški. Gen. dir. Glaser je \ svojem poročilu poudarjal, da bi se up.avni stroški znižali še v večji meri, če bi se zakon o zavarovanju delavcev izvedel tudi za primer onemoglosti, ker bi se v tem primeru upravni stroški le neznatno povečali, v relativno mnogo večji meri pa dohodki. V nadaljnjem svojem referatu je gen. dir. Glaser priznal, da so delodajalci v resnici v težki stiski in je zato priporočal, da se prispevki za delavsko zavarovanje stabilizirajo na čim bolj mogoče nizkem odstotku. Šef-zdravnik dr. Han je referiral nato o pobijanju tuberkuloze med delavstvom. Izjavil je, da ni nikjer odstotek za tuberkulozo bolnih delavcev tako velik ko pri nas. Izjava članov ravnateljstva zagrebškega OUZD Člani ravnateljstva okrožnega zavoda za zavarovanje delavstva v Zagrebu so na svoji seji z dne 26. septembra konstatirali, da sedanje stanje delavskega zavarovanja ni ugodno in da ravnateljstva, ki so imenovana, nikakor ne morejo prevzeti odgovornosti, da bi mogla izdati takšne sklepe, ki so potrebni za sanacijo delavskega zavarovanja. Na podlagi tega soglasno zahtevajo: 1. da se čim prej razpišejo volitve v Osrednji urad za zavarovanje delavcev in njegove okrožne urade, da bi na ta način prišla do polnega izraza prava volja zavarovancev, 2. da se nujno izdajo ukrepi, s katerimi bi se radikalno zboljšalo delavsko zavarovanje. V zvezi s tem je potrebno: 1. da država izvršuje, vse svoje obveznosti, ki izhajajo iz zakona o zavarovanju delavcev, 2. da se takoj izvedejo določila zakona o zavarovanju delavcev glede starostnega zavarovanja in zavarovanja za primer iz-nemoglosti in smrti in 3. da se izda zakon o zavarovanju delavcev za primer brezposelnosti. narjev za člana. Takole je padala povprečna delavska zavarovana mezda: 1. 1930 26.56, 1. 1931 26.19, 1. 1932 24.58, 1. 1933 23.33, 1. 1934 22.24 in junija 1934 21.56 dinarjev. To pomeni za 585.130 zavarovanih delavcev znižanje zavarovane mezde za polnih 3 milijone Din, ali za bolniško zavarovanje dnevno izgubo 210.000 Din ali letno 60 milijonov Din. Vse poslovanje Osrednjega urada za zavarovanje delavstva je bilo v preteklem letu v znaku boja proti temu pojavu padanja delavskih mezd. Dohodki bolniškega zavarovanja so znašali vse leto samo 259 milijonov Din. Čeprav se je število zavarovancev povečalo za 22.579, so se dohodki povečali le za 1,3 milijona Din. Stanje bolniškega zavarovanja se je še poslabšalo, ker so bili letos tudi delodajalci v velikih zaostankih s plačili. V denarju in v naravi je bilo izplačano skupno 199 milijonov Din ali 75 odstotkov vseh dohodkov. Skupno je bilo izplačano za 11,7 milijona več ko v 1. 1934. Upravni stroški so zna- Taksiranje trgovskih knjig Davčni oddetek finančnega ministrstva je naročil vsem finančnim direkcijam, da strogo uporabljajo predpise glede kolkova-nja trgovskih knjig. Kolkovati se morajo te knjige: glavne knjige, konto-korentne knjige, salda-konti, dnevniki, strace, blagajniške knjige, prima note, knzige računov, skladiščne knjige, inventurne knjige, knjige bilanc in registrov, in sicer brez ozira ali so vezane ali ne ali obstoje iz posameznih nesešitih listov. Ni pa treba kolkovati: knjig za kopiranje, žepnih knjižic, trošarinskih knjig, knjig, ki se vodijo po tar. post. 99a taksnega zakona in po zakonu o poslovnem prometu, nadalje registrov za nakup in prodajo deviz in rezervnih še neuporabljenih knjig denarnih zavodov, delniških družb ko tudi trgovskih knjig kmetovalcev. Vsi naj pravilno kolku-jejo navedene trgovske knjige, da se izognejo kazni, ki znaša petkratni znesek predpisane takse. minimalne mezde, dežavi Na anketi v Mariboru se je med drugim ugotovilo, da uganjajo nekalera industrijska podjetja, /.lasti ona, ki so last tujcev, 7, nizkimi mezdami naravnost že umazano konkurenco. Zato je nastala zahteva, da se morajo določiti minimalne delavske mezde. Tudi mi smo se že ponovno izjavili za minimaliziranje delavskih mezd, vedno pa smo tudi dostavili, da se mora minimalizi-ranje izvesti v vsej državi in ne le v eni banovini. Kajti če bi se izvedlo le v eni banovini, potem bi bila posledica minima-liziranja samo ta, da bi bila podjetja brez minimalnih plač izven vsake konkurence. Dejansko bi bila s tem podjetja, ki nesocialno izkoriščajo delavce za to svoje izkoriščanje še nagrajena. In čim bolj brezobzirno bi izkoriščala delavce, čim manjše mezde bi jim izplačevala, v tem večji prednosti bi bila pred podjetji, ki bi plačevala delavce dobro. Uvedba minimalnih plač samo v eni banovini bi bila zato sfkraj.no krivična in bi mogla uničili baš najbolj solidno in res našo industrijo. Zato' treba brezpogojno vztrajati na tem, da se mora izvesti minimalizacija delavskih mezd za vso državo. A ne samo to! Tudi socialne dajatve morajo biti v vsej državi enake. Ce se že vedno in vedno poudarja, da se mora izenačenje izvesti na vseh poljih, potem se naj to izvede tudi glede socialnega zavarovanja. Naj ima tudi delavec nekaj dobička od tega izenačenja. Pa tudi zaradi enakopravnosti industrij »e mora to izvesti. Tvornica, ki mora plačevati vse so-fcialne dajatve, je na vsak način v slabšem položaju od tvomice, ki plačuje le nekaj ali sploh nič socialnih dajatev. Zato je treba'tudi socialrče dajatve izenačiti v vsej državi. In ne samo na papirju, temveč dejansko. Saj ni nobena tajnost, da se ponekod nad vse rigorozno izterjujejo socialne dajatve, drugod pa zelo rahlo ali sploh ne. S tem se zopet oškodujejo industrije, ki vestno izpolnjujejo svoje socialne dolžnosti, v korist onih, ki te svoje zakonite dolžnosti ne izpolnjujejo. Industrija Slovenije in s tem tudi vse slovensko narodno gospodarstvo je še zlasti interesirano na tem, da se tako mini-maliziranje delavskih plač ko izenačenje socialnih bremen Izvedeta v vsej državi, ker so itak njena bremena znatno večja kakor pa jih nosijo industrije v drugih banovinah. Samoupravne doklade »o v Sloveniji znatno večje ko v drugih banovinah, davčna praksa je v Slovenji notorično naj-ostrejsa, vrhu vsega pa se tudi občuti najtežje gospodarska kriza zaradi agrarne pasivnosti dežele in poloma na denarnem trgu, ki je bil za Slovenijo vse drugačne važnosti ko v drugih banovinah. Zato bi mogla enostranska minimalizacija mezd zadeti slovensko industrijo tako zelo, da bi izgubila vsako konkurenčno sposobnost, tein bolj, ker mora slovenska industrija itak plačevati najvišje prevozne stroške. Minimalizacija delavskih plač je potrebna, izvesti pa se mora v vsej državi in tako morajo v lastnem interesa zahtevati tudi slovenski delavci. Kajti drugače jim grozi nevarnost, da bodo sicer veljale minimalne plače, te pa za nje ne bodo imele pravega pomena, ker bodo zaradi propada industrij postali — brezposelni. Kako omejiti krošnjarstvo? Že leta in leta se bori naše trgovstvo proti krošnjarstvu, toda do danes lahko rečemo, da se ta borba še ni premaknila z mrtve točke, temveč se je v tem pogledu položaj trgovcev še poslabšal. Vprašajmo se, kdo je kriv tega neuspeha? Dober del. trgovcev grosistov samih. Kje pa nabavlja krošnjar blagb? Odgovor je kratek. Pri grosistu. . Samo iz teh par besed se more sklepati, da bi moglo tudi trgovstvo samo brez pomoči oblasti v veliki meri omejiti krošnjarstvo. Trgovci! Detajlisti! Tudi mi nismo brez krivde pri tem za trgovstvo tako usodnem vprašanju. Zavedajmo se, kakšno vlogo igrajo grosisti v zvezi s krošnja-ji. Ne dopuščajmo več takega izigravanja, napovejmo bojkot vsem tistim grosistom, ki zalagajo s svojim blagom krošnjarje. Ne dopuščajmo, da bi bili na čelu trgovskih organizacij kdajkoli možje, ki namenoma zavlačujejo pravo borbo proti krošnjarjem. Otresimo se vendar že enkrat dvoživk v naših organizacijah ter dajmo mesta v njih samo res realnim in borbenim zastopnikom trgovstva. Cas je prišel, da stopimo res v ofenzivno borbo za naše pravice, kakor je bilo »o tudi poudarjeno na redni letni skupščini Zveze trgovskih združenj. Zato pa samo celo može in res borbene može v naše organizacije, katere lahko pošljemo brez skrbi v borbo za interese vsega trgovstva. .Toško Uršič. Dostavek uredništva: Ker ima vsak trgovec pravico, da objavlja v »Trgovskem listu« svoje mnenje, smo objavili tudi gorenji članek, čeprav se najbrže ne bodo vsi trgovci strinjali v vsem s tem člankom. Sicer pa prepuščamo sedaj besedo grosistom. Vprašanje premogovnih dobav S oktobrom ne bosta premogovnika Velenje in Bela krajina več dobavljala premoga državnim železnicam. Rudniki TPD pa bodo v oktobru dobavljali še nezmanjšano kvoto. S prvim novembrom pa preneha sedanji provizorij in v veljavo stopijo sklepi vlade, kakor so bili objavljeni koncem julija. Mesečna dobava premoga iz vzhodnih premogovnikov železnici v Dravski banovini je povišana. Nujno potrebno je, da se obnovi akeija za povečanje železniških premogovnih dobav rudnikov v Sloveniji, ker bo sicer Slovenija gospodarsko presilno udarjena. Ce se Slovenija ni uvrstila med agrarno pasivne dežele, kar je, potem se naj dopušča vsaj to, da se more njen premog v zadostni meri izkoriščati. Beograjski teden in razstava Pod tem naslovom se v srbskih in hrvat-skih listih dela že dolgo reklama za beo- grajski teden, ki naj se začne prihodnji teden. Za obisk tega tedna je dovoljena tudi že polovična vožnja, da bi bila privlačnost tedna tem večja. V nekaterih listih tudi pišejo, da ‘je nameravani beograjski teden zarodek stalnega beograjskega velesejma. Še več podobnih lepili stvari se piše o tem nameravanem tednu. Na vse te slavospeve pa moramo konsta-tirati, da so javno izjavile trgovska, obrtniška in industrijska zbornica v Beogradu, da ne vedo o tena tednu nič drugega, kakor to, kar je bilo objavljeno v listih. Sedaj pa je dal podobno izjavo tudi Glavni savez srbskih zemljoradniških zadrug. Če so te korporacije smatrale za potrebno, da podajo takšno izjavo, potem se pač nihče v Sloveniji ne more navduševati za ta teden. Toliko v vednost našim ljudem. Razpis del za 111. drž. realno gimnazijo v Ljubljani Za oddajo I. skupine gradbenih del za III. drž. realno gimnazijo v Ljubljani je razpisana I. javna pismena ponudbena licitacija na dan 19. oktobra ob 11. v sobi 33. tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih na znesek odobrenega proračuna za: železobetonska dela 2,070.124‘80 dinarjev, kavcija 154.000 dinarjev, zidarska dela 2,014.662, kavcija 151.000 dinarjev, tesarska dela 228.106, kavcija 23.000 dinarjev, kleparska dela 472.521, kavcija 48.000 dinarjev, mizarska dela 1,023.752. kavcija 102.000 dinarjev, ključavničarska dela 182.717, kavcija 19.000 dinarjev. Za oddajo III. skupine del za III. drž. gimnazijo v Ljubljani pa bo I. javna pismena ponudbena licitacija dne 23. oktobra ob 11. v sobi št. 33 teh. oddelka v Ljubljani. Oddala se bodo ta dela: električna instalacija 120.932, -kavcija 13.000 dinarjev, elektrostrojna oprema 125.820, kavcija 13.000 dinarjev, strelovodna napeljava 4225, kavcija 1000 dinarjev, plinska instalacija 17.014, kavcija 2000 dinarjev, instalacija mrzle in tople vode 180.947, kavcija 19.000 dinarjev, instalacija toplovodne centralne kurjave 851.733, kavcija 86.000 dinarjev. Občni zbori II. izredni občni zbor reg. pomožne blagajne »Edinstvo« v Celju bo v nedeljo, dne 13. oktobra ob pol 10. v Celju, Ašker-[ čeva ulica 3. Zagrebški zbornični svet razpuščen Z odlokom trgovinskega ministrstva so bili razrešeni člani zborničnega sveta zagrebške trgovsko-industrijske zbornice. Za komisarja je bil imenovan banski svetnik Uzorinac, ki mora izvesti volitve. Misli se, da bodo volitve v decembru ali januarju. Razpisane so licitacije za gradbo carinarnic I. javna pismena ponudbena licitacija za prevzem gradbenih del za poslopje carinskega oddelka v Gor. Vižingi bo v sobi 34 na dan 15. oktobra ob 11. Odobreni proračun znaša 93.503 Din. Ob isti uri in v isti sobi so nadalje I. javne pismene ponudbene licitacije za prevzem gradbenih del carinskih oddelkov v Holmcu (prorač. 99.975 Din), v S&vodnju (odobreni proračun 95.398 Din) ter v Sorici (od. proračun 95.427 Din). Dne 16. oktobra ob 11. v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani sta I. javni pismeni ponudbeni licitaciji za prevzem gradbenih del carinskega oddelka ▼ Hotedršici (odobreni proračun 224.920 Din) ter carinskega oddelka v Žirch (odobreni proračun 240.875 Din). I. javno pismeno ponudbeno licitacijo za oddajo gradbenih del za carinska poslopja v Ratečah, na Podkorcnskem sedlu in na Jezerskem vrhu razpisuje tehnični razdelek sreskega načelstva v Kranju na dan 22. oktobra ob 11. KlIiARNAfT-DEU I7U B L?AMAPA1MAT1 WOVa13 Tuji kapital v Jugoslaviji V poročilu Jugoslovansko-holandske trgovinske zbornice je tudi zanimivo poročilo o udeležbi tujega kapitala v Jugoslaviji. Po tem poročilu je največ kapitala investirala v Jugoslaviji Francija, in sicer 32-5°/o vsega tujega kapitala. Za njo pridejo: Anglija z 28'3#/o, Avstrija z 20-2, Češkoslovaška z 12°/» in nato slede Švica, U. S. A., Belgija, Nemčija, Madjarska in Italija. Od 20 naših vodil nih bančnih zavodov sta dva, ki delata samo s tujim kapitalom, tri do štiri, ki delajo pretežno z domačim kapitalom, v vseh drugih pa je udeležen tuji kapital v večjem aii manjšem obsegu. Francija, sodeluje v jugoslovanskem bančništvu z 800 milijoni Din, Avstrija s 500, Švica s 350, Češkoslovaška s 300, Belgija z 250, Madjarska z 200, Nemčija s 180 in Italija s 100 milijoni Din. Z manjšimi zneski sta udeleženi še Poljska in Švedska. V naših bančnih zavodih je torej tuji kapital udeležen s približno 3 milijardami, dočim ni znana višina tujega kapitala, ki je -investiran v jugoslovanski industriji. Ve se samo to, da je francoski kapital najbolj močno udeležen. Angleški kapital je zlasti močno udeležen v Trepči, ameriški, švicarski in švedski v električni industriji, Češkoslovaški v tekstilni, madjarski v cementni, glavni delež v cementni industriji pa je pripadal Italiji, sedaj Franciji. Velik del avstrijskega kapitala, ki je bil udeležen v rudarski industriji, je bil prevzet od Francozov. Obrtna razstava v Kranju Pod pokroviteljstvom bana dr. Natlačena je bila v nedeljo slovesno otvorjena III. obrtna razstava v Kranju. V imenu Združenja obrtnikov v Kranju je pozdravil bana dr. Natlačena predsednik združenja Bitene, nato so govorili župan Ciril Pirc, poslanec dr. Šemrov, g. Pirman iz Ljubljane in g. Pollak iz Kranja. V svojem govoru je ban dr. Natlačen zlasti poudaril, da more v sedanji krizi pomagati samo vztrajno delo in samopomoč. Kakor druga leta, tako je tudi letos razstava lep dokaz sposobnosti naših obrtnikov, katerim treba k uspehu razstave čestitati. Za razstavo vlada v Kranju zelo veliko zanimanje. Za obisk razstave je dovoljena polovična vožnja na železnici. Poliiične vesli Nova zarota, ki jo je organiziral znani polkovnik Vlčev v zvezi z nekaterimi vojaškimi krogi in z zemljedelci, je bila odkrita v Bolgariji. Proglašeno je bilo zato obsedno stanje. Cela vrsta voditeljev zarote je bila aretirana. Zarota naj bi izbruhnila na dan obletnice, ko je prišel kralj Boris na prestol in naj bi bil ta dan kralj tudi odstavljen. Po radiu, z zvonovi in sirenami je bil razglašen v sredo popoldne fašistični alarm v Italiji. Na ta poziv so morali vsi moški odhiteti na določena zbirališča, kjer so krepki zvočniki prenašali Mussolinijev govor, ki ga je imel istočasno v Rimu. Mussolini je v svojem govoru najprej poudaril, da danes 20 milijonov Italijanov, zbranih na teh zbirališčih manifestira neomajno voljo italijanskega naroda, da zahteva svoj prostor na solncu. Po svetovni vojni je bila Italija za svoj delež opeharjena, sedaj se ne pusti več premotiti. Na gospodarske sankcije bo odgovoril italijanski narod z večjo požrtvovalnostjo, na vojaške ukrepe z vojaškimi ukrepi, na sankcije z orožjem pa z dejanji z orožjem. Abesinska vlada je sporočila, da so italijanske čete v trikotu med Eritrejo, Francosko Somalijo in Abesinijo vdrle na abesinsko ozemlje in prodrle že 50 km daleč. Do spopadov med italijanskimi in abesinskimi četami pa še ni prišlo. Abešinija ho sedaj proglasila splošno mobilizacijo. Na francosko vprašanje, če bi Anglija nastopila z enako odločnostjo kakor v Ha- li jansko-abesinskem konfliktu tudi v primeru vojnega konflikta med evropskimi državami, je odgovorit angleški zunanji minister Hoare s posebno noto. V tej spominja na svoj znani ženevski govor ter naglasa, da jo Anglija vedno za politiko Društva narodov. Anglija bo vedno izpol-nla obveznosti, ki jih ima kot članica Društva narodov proti napadalcu. Ne veljala pa bi ta obveznost, če bi šlo le za to, ker neka država ne izpolnjuje svojih obveznosti. Francoski listi so v splošnem z odgovorom Anglije zadovoljni. Nekateri desničarski listi sicer pravijo, da bi mogel biti odgovor angleške vlade bolj precizen, zato pa so tem bolj zadovoljni z odgovorom levičarski listi. I« komentarjev angleških listov je razvidno. da angleško javno mnenje, na katerega se angleški odgovor ponovno sklicuje. ne bi smatralo za razlog intervencije, če bi se Avstrija sama izjavila za priključitev k Nemčiji. Na kongresa angleške delavske stranke se je večina govornikov izjavila za sankcije proti Italiji, če bi ta začela v Abesiniji vojno. Za sankcije se je izjavil tudi Litvi-nov. Angleška vlada je na svoji zadnji seji tudi razpravljala o sankcijah, kj jih bo sklenila, kakor poročajo listi. Sankcije bi se takoj začele, kakor hitro bi prvi italijanski vojak prestopil abesinsko mejo. Na seji obrambnega sveta britanske vlade se je sklepalo o sankcijah proti Italiji, ki so postale sedaj potrebne. Generalni štab je zahteval, da se takoj sklene vojaška zveza s Francijo, da ta sodeluje pri izvajanju sankcij. Vlada je morala na pritisk generalnega štaba pristati na to, da velja vojaška zveza tudi za francosko mejo proti Nemčiji. Nobene obveze pa ni prevzela angleška vlada glede Avstrije in Klajpede. Francija se bo odločila šel« * P«tek, če .gre z Anglijo proti Italiji ali n®- Levičarske stranke »o odločno za zvezo z Anglijo, desničarske pa so proti vsakemu nastopu pToti Italiji. Ce pa bi dala Anglija Franciji dovolj jamstev, da bo s Francijo v primeru njenih zapletljajev z Nemčijo, potem se Im skoraj gotovo Francija odločila za Anglijo in proti Italiji. Hitler je odpotoval v Vzhodno Prosijo, in sicer prvič z vlakom čez poljsko ozemlje. Hitlerjeva pot naj poudari nemško stališče glede Klajpede. Nemčija predlaga Avstriji nov modus vivendi, po katerem bi Nemčija-priznata avstrijsko neodvisnost, če bi v avstrijsko vlado prišli tudi narodni socialisti. Obenem bi se med obema državama sklenila pogodba, da se nobena država ne bi vtikala v notranje razmere druge države. Klajpedske volitve so se izvršile v redu in so morale biti zaradi velikega navala volilcev podaljšane za en dan. Skupno je volilo 91% volilcev. Nemški listi pišejo, da so bile volitve farza, francoski in angleški listi pa pišejo nasprotno, da še nobene volitve v Litvi niso potekle tako v redu ko zadnje v Klajpedi. Po vsej verjetnosti ostane državno pravno stanje v Klaipedi neizpremenjeno. | Benaipsivc Z Nazadovanje zlate podloge Italijanske banke Po izkazu Italijanske banke z dne 20. septembra se je njena zlata podloga zmanjšala za 228.9 milijona lir na 4334,0 milijona lir, devizna in valutna podloga pa od : 432 na 417 milijonov lir, Oblok bankovcev pa se je povečal od 14,2 na 14,9 milijarde lir, obveze na pokaz so narastle od 375 li* 455 milijonov lir in znatno so narasle tudi 1 menice in posojila. Od konca maja je padla zlata podloga Italijanske banke od 5.829 na 4334 milijonov tir, devizna in valutna podlog* se je dvignila od 50 mi 427, oblok bankovcev pa od 12.877 na 14.917 milijonov lir. Stanje naših kliringov Po podatkih z dne 19. septembra se je naš aktivni saldo z Nemčijo znaaujšal od 314,8 na 310,7 milijonov Din. Zadnje izvršeno izplačilo je z dne 4. aprila. Narodna banka daje na terjatve iz lega kli-ringa jvosojila v vrednosti do 00% m zahteva 5% obreeti. V Hafijanskem kliringu je naraste! naš saldo od 128,4 na 137,6 milijonov Din. Zadnje izvršeno izplačilo je z dne 19. julija. Čakalna doba se je podaljšala od 62 na 68 dni. — Kliring z Bolgarsko je ostal z 0,5 milijona Din nespremenjen. Na plačilo treba čakati nad 50 dni. — Turški dolg v kliringu se je povečal od 86.000 na 159.000 fr. fr., tu-m(inski pa od 0.83 na 2,3 milijona Din. * V Vnkovarju nameravajo ustanoviti mestno hranilnico. Splošna delavska konferenca v Franciji je zahtevala, da se uvede inflacija in kontrola nad Francosko banko. Angleška banka izkazuje za letošnje prvo | s) I let je osti dobiček v višini 0,6 milijona funtov in bo izplačala kakor lani 6 odstotno dividendo. Zg kritje vojaških izdatkov bo razpisala angleška vlada notranje posojilo v višini do 50 milijonov funtov. Posojilo l>o kratkoročno in bo odplačano v 6 letih. Posojilo bo naj brž e takoj po razpisu podpisano, ker je na Angleškem vsako pacifistično mišljenje ugasnilo. Rumunska petrolejska industrija zopet dobro služi Rumunska petrolejska industrija, ki je pred krizo sijajno zasluzila, da je znašal ojeu letni čisti dobiček skoraj 600 milijonov lejev, je v času krize silno izgubila na odjemu. Leta 1933. je imela še 244 milijonov lejev čistega dobička, lani pa ee je ta ir.premenil že v 79 milijonov lejev izgube. la?los pa je zaradi vojnih priprav nastal preobrat in za romunske petrolejske lastnike se je začrta zopet doba konjunkture. Ker je v romunski petrolejski industriji investiranih skoraj 9 milijard romunskih lejev, bo vse romunsko gospodarstvo oživelo zaradi te nove konjunkture. Statistika srbskega zadružništva V Glavnem gavem srbskih zemljprad-niških zadrug je v<3anjetrih 2900 zadrug. Število kreditnih zadrug je padlo za 23 na ! ISO, števil* nabavljalnili pa se je dvignil« za 172 na 1325. Vse v Savezu včlanjene zadruge imajo za 70 milijonov deležev. 50 milijonov hranilnih vlog in 49 milijonov rezervnih foDdov. Savez sam ihta 10 milijonov vlog, 13 milijonov Diu rezerv, od teh 2 milijona od državne razredne loterije. Posojila Saveza so se v lanskem poslovnem letu povišala od 31,6 na 37,8 milijonov Din. V glavnem ima Savez podojila od Narodne banke. Konkurzi in prisilne poravnave Odpravljena st* k«ak«r*a o premoženju lesnega trgovca Frane* Krašovcu na Vrbski in trgovca Franc* Gr*«* na Glmeafc, ker ni pokritja za stroške postopanja. »Službeni list« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 2. oktobra objavlja: Pravilnik k določbam o neposrednih davkih v zakonu o proračunskih dvanajstinah in o naknadnih in kreditih k proračunskim dvanajstinam in k proračunu državnih razhodkov in dohodkov za leto 1934./35., kakor tudi o izpre-inembah in dopolnitvah pravilnika o nepo-?I,ec*Tli'1 'kivkih Navodila za poslovanje tehničnih kontrolorjev pri rafinerijah rudninskih olj — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. TEDENJJ SKlBORZl _EL_ Devizno tržišče Tendenc* nestalna; promet Din 2,844.B77'35. Promet Curiiha v angl. funtih (v priv. klir.) in dinarski devizi (avstr. priv. klir.) se je lokrat znatno povečal, zbog česar je pretekli borzni teden zaključil s porastom deviznega promet* za skoro 800 tisoč dinarjev (vse v tisočih dinarjev). Devize: Amsterdam predzad. tecL <45), oiiiL ted. 64, Din. dev. <94) 409 avstr. priv. klir., Dunaj (1105) 1127 priv. klir., Curih (228) 382, London (255) 418 inki. priv. kliring, Newyork (82) 87, Praga (6) —, Pariz (213) 251, Solun (—) 54 boni, Trst (26) 41, Stockholm <—) 12. Dnevni devizni promet se je gibal takole: Dne 23. sept. 11)85 Din 77L976'ld CSurih-Pari* Dne 24. sept. 1935 Din 473.235;33 Dunaj-Din. IW 25. *ept. 1935 Din «22.10924 Dunaj Doe 26. sept. 19HS Din 230.06992 Din. deviza Dne 27. sept. 4935 Din 5542437--+- London Narodna bank* je še nadalje posredovala v obsegu dosedanjih dnevnih deviznih kontingentov in dala na razpolago Curiha, Amsterdama in Pariza skupno za dinarjev 125.000'—. prištejemo k zadnje tedenskemu prometu še devizne zaključke perjektnirane HO. L m. na tulcajšnji borzi, potem dobimo, da znaša celotni devizni promet v mesecu septembru 1955 T>in 14,590.927-42. V primeri s prometom v avgustu t. L je poraste! devizni promet za Din 3,662.600"—, d očim je napram septembhi 1934 nazadoval za Din 2,700.000'—. Tolalni devizni promet znaša letos' (9 mesecev) 140 in pol milijona dinarjev, lani pa 117 in pol milijona dinarjev, torej porast za skoro 23 milijonov Din. V prejšnjem borznem tednu je bilo v avstrijskem privatnem kliringu največ prometa z avstrijskimi šilingi 24., 25. in 26. septembra na bazi Din 8*57—8’67, znatno manj v petek 27. septembra po tečaju Din 8-58— 8'68, razmeroma najmanj v ponedeljek 23. septembra, in sicer na najvišji bazi Din 8*00—8T 70. S prirno Narodne banke 23. sept. 1935 — 27. sept. 1935 Deviz« povpr. ponudba povpr. ponudba Din Din Din Din Amsterdam 2906-73 298132 296101 2975« I Berlin J756b8 170«'95 J75«K)S 178995 Bruselj 738'82 7-43'88 739:90 74406 Curih 142422 143129 1424'22 143F29 London 214"91 216317 21513 21TI9 ISewyork 43*751 43KTH2 4385/50 Fari z vS90'08 289'03 29CT47 Praga 184 19 182'90 181 12 18282 Trsi 3&&'2t> 359713 35681 359 90 V razdobju minulega borznega tedna so bile na tukajšnji borzi dosežene tele tečajne razlike: Amsterdam — 5*72 poena, Bruselj + 3*08, London + 022, Newyork + 1*77, Pariz -j- 0'39, Praga - 0'07, Trst + 0’56. Curih je ostal docela neizprejne-njen, medtem ko je Berilu notiral 27. sept. na bazi ponedeljkovih tečajev '(od 23. sept). Notic ostalih deviz bi bilo. Ob tej priliki je treba omeniti, da se je na domačih deviznih borzah pričelo terminsko trgovanje z devizami (z avstr, šilingi in grškimi boni). Uprava Ljubljanske borze je namreč v sporazumu * Narodno banko kraljevine Jugoslavije ter u dovoljenjem Min. fin. akt štev TaS/Viil od 13. sept. 1035 uvedla s 1. oktobrom t L terminska poslovanje s avstrijskimi šilingi v privetrnem kMriegu in grškimi kompenzacijskimi boni pod temi pogoji: 1. da morejo terminsko prodajo teh deviz obavijati Je pooblaščeni denarni zavodi za račun izvoznikov našega blaga v Avstrijo m Grčijo, a nakup prav tako le pooblaščeni denarni zavodi za račun d označili uvoznikov za kritje njihovih realnih potreb v smislu deviznih predpisov; 2. da se trgovanje mora vršiti >per me-diper uiti mo*, vsakega meseca in sicer z najkrajšim rok oaz 35 dni, najdaljšim pa 3 mesece; 3. da prodaje ?a dekuver*, L j. p red no hi bil trgovski posel zaključen, sploh niso dovoljene; 4. da morata obe stranki — kupec in prodajalec — takoj položiti skupno 10% protivrednosti zaključenega posla, poleg tega pa tudi eventualno tečajno razliko v kolikor bi dosegla 15 par izuad oziroma izpod faktično zaključenega tečaja. Kadar gre za posle, sklenjene na 'raznih domačih borzah, kavcija ni obligatna in je v tern primeru na prosto dano dotičnim ; stranka m, če položijo kavcijo ali ne. Višina zaključka, devizna kurtaža, likvidacija posla in določanje tečajev je isto ko pri promptnih poslih z avstrijskimi šilingi v privatnem kliringu ter kompenzacijskimi boni grške Narodne banke. Efektno tržišče Tendenca je ostala ncizpremenjeno stalna. Zaključkov ni bilo, prav tako so tudi to pot izostale notice industrijskih in bančnih papirjev. Državni efekti so med zadnjim borznim tednom le malenkostno oscilirali in na prvem oziroma zadnjem borznem sestanku beležili: Dne 23. septembra 1935. Inv. posojilo Din 79—80,8®/« Blair Din 80—82, 7% Blair Diu 70—72, Beligman Din 75—77, Agrarne obv. Din 45—46, Begluške obv. Din 63— 64, Slabilizac. pos. Din — do 80, Vojna škoda Din 365—867. Dne 27. septembra 1935. Inv. posojilo Din 78—79, «•/• Blair Din 79—81, 7% Blair Din 68—73, Seliguuui Diu 74—76, Agrarne obv. Diu 41—46, Begluške obv. Din 62—63, Stabilizae. pos. Din — do 80, Vojna škoda Din 357—389. Vsi papirji so malenkostno nazadovati, zlasti pa Vojna škoda, ki je popustila v ponudbi in povpraševanju za 8 jmenov. Žitno tržišče Tendenc* še vedne zelo čvrst*. Blaga (pšenice in moke) tudi v zadnjem tednu ni bilo mogoče dobiti, radi česar se je moka vseh vrst podražil* t* £0 Din, otrobi za Din 10’—, koruza za Din 3-—, barčka pšenica za »in 2 50—5, prekmurska pšenica pa za Din 12-5(1 pri 100 kg. Tudi slavonski oves je notiral znatno višje, in sicer za Din 35"— pri 100 kg. Ži te Koruna: Din popolnoma suha, s kvalitetno garancijo, Teo." vagon bačka irostaja, plačljivo proti dupli balu .......................100‘— 102'50 popolnoma suha, 8 kvalitetno garancijo, foo. vagon ha nat. postaja, plačljivo proti duplikatu . . ... . . . 9R-— UW— Menica: bačka 79/80, promptna dobava 150 — 156'— prekiuur. 78, prom|it. dobava 165'— 170'— Dves: nov,' zdrav, suh, rritrian, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu - 120'— laft-— Mlevski izdelki Moka: pšenična Or, banatska postaja, eksl. prometni davek, plačljivo proti duplikat« . . . 250'— 255- pšenična Og, bačka postaja, eksL prometni davek, plačljiv« prati duplikatu . . . 250'— 255'— pšenica* % bačka postaja, eksL prometni davei, plačljivo proti duplikatu , . . 2341'— 240'— pšenična 5, bačka jiostaja, eksl. prometni davek, plat-■ ifivo proti duplikatu . . . 210T— 290'— Otrobi: pšenični, debeli, v egaL 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja ...... IM)'— 115'— Lemo tržišče Tendenca ncizpremenjeno mlačna. Že. večkrat smo na tem mestu poudarjali, d* je Italija edino tržišče, na katerega lahko z vso sigurnostjo bazira Izvoz iz Slovenije. Kajti bas Italija je bila vedno naša najboljša odjemalka lesa. Zaradi raznih neprilik in tež koč pa naš izvoz v Italijo stalno nazaduje, te pa ne samo po kvalite ti, auipak tudi po vrednosti izvoženega blaga! V naši izvozni trgovinski politiki je bilo že davno potrebno, da lu se izvoz pospeševal in da bi se odpravile v$e ovire lako doma, kakor tudi na meji glede reguliranj* carin ter izvoznih tarif. Trgovinska pogajanja z Italijo, /ki so se nam obetala že spomladi, se še niso zaključila. Skoraj že vse države so uredile svoje trgovinske od-nošaje z Italijo, le pri nas ge rešitev tega življenskega vprašanja — iz neznanih vzrokov — stalno odlaga. Recipročni in kompenzacijski dogovori so nujno potrebni; le na ta način bi bilo mogoče doseči zopetno poživljenje našega izvoza. Glavua zimska sezona je pred vrati, a kakega izboljšanja naših razmer glede izvoža sploh ni ugotoviti. Skrajni čas je že, da se te nevzdržne razmere temeljito po- pravijo, ker od dobrega izvoza zavisi tudi izboljšanje narodnega gospodarstva. Smreka, jelka: Les: Din 100'— 150 — 100 — 130 — 120' Din 130 — 170 — 130-100 — 140 — 300'— 340 — 210 — 260'-300'-30- 300- 380-- 380- 63P- 250- 900-- 830'- 740-- 820'- 630-- 900- 950'- 55'- 40- 34-- 22*- 11'- 10'- 42'- 50'- Hlodi I., II., morite Brzojavni drogovi Bordouali inerkanliliii Filerji do 5'Id' Tratni ostalih dimenzij ___ Skorete, konične od 16 cm napr. 270'— Škorete, paralelne, od 10 cm naprej 300 — škorete, podnierne, do 15 cm 200'— Deske-plohi, kon., od 16 cm napr. 240'— lleske-jdohi, par., od 16 cm napr. 270'— Kratice, za 100 kg 28 — Bukev: Deske-plohi, naravni, neobrob-Ijeni, monte 250 — Deake-plohi, naravni, ostrorobi, monte 350 — Deske-plohi, parjeni, neobrob-Ijeni, monte 3'10 — Deske-plohi, parjeni, ostrorobi, I , n., 580 — Hrast: Hlodi I., II. 180 - Bordon ali 720'-r Deske-plohi, neobrobljeni boules 800'— Deske-jdohi, neobr. merkantrlni 690 — Deske-plohi, ostrorobi (podnice) 800'— Frizi 550-— Oreli; Plohi, neparjeni. L, II., 800'— Piohi. parjeni, !., II. 850 — Pariteti: hrastovi, za ms 45 — bukovi, za m* 30 — *«4ersički pragovi: 24W m, 14X24: hrastovi, za 1 komad atF- bukovi, za 1 komad 20-— Drva: bukova, za 100 k« 10'— hrastova, za 100 kg 9'— Oglje: bukovo, z« 100 kg 38'— zeanella* z« 100 kg 45'— j Do&gvc^Iidtad/t Nabava 5000 kg irencina. — Direkcija pošte ih telegrafa v Ljubljani razpisuje dobavo 5000 kg mešanega bencina z ofer-1*1 no licitacijo na dan 8. oktobra. — Pogoji v pisarni direkcije, Sv. Jakoba trg štev. 2, 1. nadstropje, soba štev. 41. Koiaaoda merr.ariee v Zemunu sprejema ha- vi 20 kg kalijevega mila, 80 kg pralnega mila, 110 kg sode, 10 kg masti za parkete, II« kg špirita, 100kg glicerina, 30kg k*r-boHnej* in drugih kemikalij; do 15. oktobra pa o dobavi pločevine. lazili material se Ito prodal s ofčrtnimi licitacijami dne 14. in 15. oktobra pri Direkciji šum v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) Komanda pomorskega ar enala Tivat sprejema do 9. oktobra ponudbe o dobavi 2100 n. lanene jadrenine, 2200 kg bombaža H* čiščenje, razneg; kovinskega materiala, lesa, 50 kg lahkega bencina, 700 kg motornega bencina, 50 izg beucola, 600 kg petroleja, 10 kg kostnega olja, 25 kg bučnega olja, 240 kg konsistentne masti, 200 kg strojnega olja, 15 kg rjavega vazelina, 50 k*, masti za orožje in 150 kg motorne-g- olja. Komanda pomorskega vamiuhoplovstva Dindje spicjcma do 16. oktobra pomkibe o dobavi členkov za radiatoije ceplraine kuijave. / || Ihri A ojuo-tehmčw<>m zavodu v Kragujevcu bodo naslednje ufertn| licitacije: dne 10. oktobra za dotun n 2000 kg svinčenih cevi; dne. 17. oktobra za prodajo 550.000 kg želejBiih odpadkov, 400.000 kg jeklenih odpadkov in 50.000 kg pločevinastih odpadkov; dne 19. ektnbra za dobav« 152.00') kg livarskega koksa; dne 21. oktobra za dobavo Stki kg barijevoga karbonata. 12C*) kg cijankaiija in 800 kg ferokleonsia ter za dobavo 6 kontrolnih ur. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom n« vpogled.) • Dne 14. oktobra bo pri 1. oddelku Vojno-tehničnega zavoda v Sarajevu licitacija te dobavo lesa. (Pmlmetui i>ogoji so na vpogled pri omenjenih vojaških komandah.) Univ. prof. dr. M. Škerlj: 4 ženevske, tnetoLlne Uo*u/e*td{e- S to določbo je brez dvoma rečeno, da ni treba nikakršnega sporazuma o preprečavanju prigovorov, pa tudi, da sama nemarnost glede poizvedovanja za mogoče prigovore ni zadostna in tudi ne samo znanje zanje. Znanje mora obsegati tudi zavest, da utegnejo zbog indosa-menta za dolžnika nastopiti kvarne posledice, vendar ni potreben naravnost namen izzvati jih. To je pa menda tudi vse, kar se da kolikor toliko zanesljivo posneti iz nove določbe. Še to že sedaj ni vse neosporjeno; kolikor se je doslej knjig in člankov bavilo s to določbo, vsak drugače tolmači pojem »kvara«, pa tudi pojem »zavest-nostk (»sciemment«, »bewuBt«) se ne razumeva povsem enako. Dasi torej nova določba brez dvoma bolje od sedanje ustreza veri in poštenju v prometu, bo dolgo trajalo, da se ustalita teorija in, kar je za menični promet še važnejše, sodna praksa. Dokler tega ne bo, bo nova določba povzročala občutek neke nezanesljivosti, katero sedanja določba izključuje. V prejšnjem primeru bi bil, da bo stvar jasnejša, po EMZ položaj ta: trasant ima zoper remitenta prigovor pobotanja; A, ki od remitenta pridobi menico, ve za ta prigovor, ni si pa svest, da bi trasant od izgube prigovora mogel imeti škode, ker ima remitent razen menične zoper njega še druge terjatve, s katerimi bo mogoče pobotanje. Ali pa: trasant sicer ni remitentov dolžnik razen iz menice, toda ni še prejel blaga, za katero je dal menico, in lahko bi remitentu prigovarjal, da on še ni izpolnil pogodbe. A-ju tega samo po sebi seveda ne more prigovarjati, saj z njim nima kupne pogodbe. Torej bi si, če menico plača A-ju, mogel pomagati samo tako, da remitenta toži na izpolnitev kupne pogodbe (izročitev blaga). Ali bo za prigovor zoper A-ja zadostovalo A-jevo znanje, da trasant še ni dobil blaga (valute) in da bo zaradi indosamenta imel tožbo in sitnosti? Ali je to že kvar?*Ali bo kvar morda šele, če A ve, da remitent kupne pogodbe ne bo mogel (pravilno) izpolniti? Drug primer: Trasant je dobil blago, zoper remitenta ima terjatev, ki bi se dala pobotati, ima pa seveda tudi, če je akceptantu že dal pokritje, zoper tega menično tožbo za regresno vsoto. S tožbo ima vsaj sitnosti (kvar?), če je akceptant v konkurzu, ima pravo škodo, ker bo od pokritja dobil le del (konkurzno kvoto). Ali bodo sitnosti s tožbo, s poznejšo spolnitvijo že kvar? 10. ‘čl. 18. (§ 17.). V 1. odstavku samo stilistična sprememba. Nov je odstavek 3., da pooblastilo, ki izhaja iz prokurnega indosamenta, ne prestane vsled indosantove smrti ali zato, ker je indosant izgubil poslovno sposobnost. To se je doslej dalo trditi le, če je prokurni indosa-ment dal trgovec v izvrševanju svojega trgovinskega obrta. Poslej bo veljalo splošno, kar treba pozdraviti radi zanesljivosti meničnega prometa. 11. Čl. 19. (§ 18.). V 2. odstavku je ista sprememba kakor v čl. 17. (§ 16., odst. 1.). Gl. t. 9. 12. Čl. 20. (§ 19.). Nov je v 51. 20. 2. odstavek, ki postavlja opovržno domnevo, da je nedatiran indosament zapisan pred pretekom roka za protest zbog neplačila. Gre za učinek indosamenta po protestu, odnosno po izteku roka za omenjeni protest. Indosamenti se pri nas redno ne datirajo. Če se je napravil protest, se seveda iz prepisa menice v protestu vidi, ali je bil nedatiran indosament zapisan pred protestom ali pozneje. Če se menica pogrešno ni protestirala zbog neplačila ali pa zato ne, ker je bil protest odpuščen, je pa stvar drugačna. Tu se brez datiranja ne vidi, kdaj je indosament prišel na menico. V prvem primeru je stvar dokaj nedolžna, indosant že vsled prejudica nikakor ni v menični zavezi, neglede na to, kdaj je dal indosament. Drugače, če je protest bil odpuščen: tu je indosant, ki je podpisal pred iztekom protestnega roka, v menični zavezi, ne pa oiri, ki je podpisal pozneje. Zakonska domneva, da je nedatiran indosament napisan pred iztekom protestnega roka, potemtakem ograža indosanta, ki je v resnici indo-siral po izteku roka; moral bo to dokazati. Nauk: če je protest odpuščen, je koristno, datirati indosamente, zapisane po dospetku. III. Akceptiranje. 13. Čl. 22. (§ 21.). Sprememba v 2. »dstavku je zgolj stilistična, v zvezi z opustitvijo izraza »domicilovana menica«. Gl. t. 1. 14. Čl. 23.- (§ 22.). Ena najvažnejših sprememb v vsem EMZ je podaljšanje zakonskega prezentacijskega roka za menice povpoglednice od sedanjih šest mesecev na eno leto od dne izdaje. 15. čl. 24. (§ 23.). Da EMZ sedanji 2. odstavek postavlja pred 1. odstavek, ne pomeni stvarne spremembe. 16. čl. 27. (§ 26.). Samo stilistične spremembe, deloma vsled opustitve izraza »domicilovana menica«. (Se nadaljuje.) I jEwmtzn/a trgovina Lesni trg v Sušaku Kakor poroča »Primorski Lloyd«, se opaža na sušaškem trgu v zadnjem času oživljenje. Sklenjeno je bilo več večjih zaključkov za Italijo za mehko blago. Oživela je tudi kupčija z drvmi za Benetke. Cene se še vedno gibljejo na dosedanji nizki črti. Ta teden je tudi oživel izvoz v Španijo, kamor so šle večje količine bukovega parjenega lesa ter nekaj hrasto-vine. Pred par dnevi je bila na Sušaku konferenca producentov pakonov iz Slovenije, Našičke ter Fagineje, na kateri se je razpravljalo o organizaciji produkcije, enotnih cenah ter ustanovitvi skupnega prodajnega in odpošiljalnega urada. Na sestanku pa ni prišlo do sporazuma, ker se manjši proizvajalci niso mogli zediniti glede razdelitve produkcije niti glede skupnega prodajnega urada. Cene lega lob Sušak, rezana jelovina in bukovina: tombante I/IV Din 360—380, grede (Croatia) Din 230 do 240, neparjena obrobljena bukovina 550 do 700, parjena 650 do 850, testom 340 do 350. Prevozni stroški za les iz Sušaka v Sicilijo Iz Sušaka za pristanišča Sicilije znašajo sedaj prevozni stroški: za kub. meter jelo-vine 23 do 24 lir, za bukovino in trd les pKt 24 do 28 lir za tono. Za Neapelj, Palermo, Anzio 24 do 28 lir za kub. meter jelovine, bukovine pa 35 do 40 lir za tono, za Fiumicino lir 30 do 33 za kub. meter. Za Španijo po 38 do 40 fr. frankov za kub. meter bukovine in 42 frankov za tono hlodov, za Tunis 30 do 33 fr. frankov za bukovino in po 26 do 38 fr. frankov za jelovino, za Maroko po 32 do 35 fr. za bukovino in 28 do 30 fr. frankov za jelovino, vse za kub. meter. Verjetno je, da se bodo prevozni stroški še povečali. .KUVERTA* D. Z O. Z. LJUBLJANA Tyrl«va *•»*■ It. 67 TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA Ul Naša jabolka v Nemčiji Naša jabolka so se koncem prejšnjega tedna prodajala v Berlinu po 28 mark za 100 kg, naše grozdje pa po 34 mark. Naši izvozniki se opozarjajo, da nekoliko prenehajo s pošiljanjem grozdja, ker je nemški trg že prenatrpan z grozdjem iz drugih držav. Vsa pojasnila glede sadne trgovine z Nemčijo daje Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu. * Pogajanja za izvoz suhih češpelj v Nemčijo so ostala brezuspešna, ker nudijo nemški uvozniki prenizko ceno. Ker pa se bodo mogle naše suhe češplje izvažati v Poljsko in Češkoslovaško, kjer so cene ugodne, se ni bati, da bi cene češpljam padle. Če bo potrebno, bo tudi interveniral Prizad, da ne padejo cene suhim češpljam. Nemčija bo uvozila il Jugoslavije 1,2 milijona kg tobaka, ki 'ga bo1 plačala z dobavo vagonov za brzovlake. Iz Maribora se je začet v zadnjem času živahnejši izvoz polžev v Švico. Polže plačujejo po 1 dinar za kg. Posebno so cenjeni polži iz Baranje, ki da imajo najboljše meso. Francoska rlada je povečala naš uvozni kontingent za ovce od.5 na 35%. Iz Avstrije smo t prvih sedmih letošnjih mesecih uvozili strojev za 1,2 milijona šilingov. V vsem letu 1934 smo jih uvozili za 3,2 milijona šilingov. Letošnja žetev pšenice se ceni v Rumu-niji na 28 milijonov stotov. Po kakovosti je letošnja pšenica slabša od lanske. Za izvoz bo preostalo okoli 3 milijone stotov pšenice. Cena pšenice ima na domačem trgu čvrsto tendenco. Koruze pa bo pridelala Rumunija okoli 48 milijonov metrskih stotov in bo mogla izvoziti koruze okoli 10 milijonov stotov. Avstrijska rlada je prepovedala zaradi pomanjkanja krme izvoz slame in sena. Avstrija pripravlja nore carinske tarif«, ki bodo zlasti povečane za nekatere nove produkcijske panoge. Francija ne bo več obnovila pogodbe s švedskim vzigaličnim kartelom, temveč bo uvedla prihodnje leto državni monopol za vžigalice. Ker se je dvignila r Franciji cena pšenice, je francoska vlada povišala ceno kruhu na 1,60 franka. V Egiptu je uvedena na japonsko blago dodatna carina v višini 40 odstotkov, ker da je bila devalvirana japonska valuta. Ameriški trust jekla bo izdal za modernizacijo svojih tvornic 140 milijonov dolarjev. [ Dežna in po svetu Veliki manevri naše vojske so bili v sredo v navzočnosti kneza-namestnika Pavla in predsednika vlade zaključeni. Zmagala je severna armada. Manevri so znova potrdili, da po pravici uživa naša vojska glas ene najboljših armad v Evropi. V 17 minutah je bil zgrajen pontonski most čez Savo ob priliki vojaških manevrov v okolici Brčka. Ministrski svet je dovolil najetje poso- jila 7,500 Din pri Drž. hipotekarni banici za zgradbo vseučiliške knjižnice v Ljubljani. Vlada je sklenila, da ne dovoli pod imenom »Jugoslovanski narodni pokret Zbor« prijavljene Ljotičeve stranke, ker da ni izpolnila predpisanih zakonskih pogojev. Zastopnik državnega erarja je zahteval v osješkem procesu zaradi Našičke 231 milijonov Din odškodnine, ker je bila za to vsoto oškodovana država na. davkih in taksah. Drž. tožilec dr. Maurovič je koncem svojega velikega, več dni trajajočega in izvrstno sestavljenega govora zahteval od sodnikov, da odmerijo vsakemu obtožencu najstrožjo kazen, ki je dopustna po zakonu, ker se le tako more pomiriti javno mnenje in preprečiti, da bi se podobne zlorabe še ponavljale. Nov načrt zadružnega zakona je izdelan in bo o njem v kratkem razpravljal ministrski svet. Po »Slovencu« bo slonel na teh načelih: Monopol ene zadružne zveze v Srbiji se odpravlja. Za ustanovitev nove zadružne zveze je potrebnih najmanj 200 zadrug. Revizija zadrug bo obvezna. Zadružne zveze ne bodo mogle biti istočasno poslovne in revizijske zveze. Članstvo v Glavni zadružni zvezi postane obvezno. Glavna zadružna zveza dobi zato še nove funkcije. Vsako politično udejstvovanje v zadrugah bo prepovedano. Kazni za vse zlorabe bodo zelo poostrene. Sanacijo Zreže hrratskih kmetijskih zadrug bo v najkrajšem času izvedla vlada. Ime občine Rateče je izpremenjeno v Rateče-Planica. Pri volitvah v odvetniško zbornico r Ljubljani je bil izvoljen za predsednika dosedanji predsednik dr. Žirovnik z 89 glasovi, dočim je dobila opozicija le 44 glasov. Finančni odbor ljubljanskega občinskega sreta je sklenil, da bo predlagal občinskemu svetu 10 odstotno znižanje najemnin v mestnih hišah, ki so bile zgrajene po vojni. Enako bo predlagal tudi finančni odbor celjskega občinskega sveta. Zaradi kmetske zaščite je zelo prizadeta tudi Matica Srpska, ki zaradi zaščite izgublja na leto 150.000 Din na obrestih za svoja hipotekarna posojila. Veliko tvornico cementa nameravajo ustanoviti v Skopi ju. Z izbruhom vojnih operacij bodo vojni stroški Italije narasli na 25 milijonov lir dnevno. Optimisti računajo, da bi mogla Italija te finančne žrtve vzdržati ne dalj ko pol leta. Vojaški strokovnjaki razpravljajo v svetovnih listih, če bi mogla Italija kljub sankcijam voditi vojno v Abesiniji. Strokovnjaki so mnenja, da bi trajala vojna v Abesiniji najmanj tri leta in da bi zato Italija bila brez potrebnih sredstev, če bi se izvajale proti njej sankcije. Italijanski listi pa presojajo posledice sankcij mnogo bolj optimistično ter trde, da nič ne more preprečiti Italiji, da ne bi izvedla v Abesiniji to, kar smatra za potrebno. Angleške oblasti so izgnale z Malte več Italijanov zaradi njih protiangleškega sta-lišča. Tvrdka Bala je dobila od italijanske vlade naročilo, da dobavi 400.000 vojaških škornjev. V republiki Ekvador je proglasil vodja liberalne stranke Frederico Paz vojaško diktaturo. Japonsko zunanje ministrstvo je prepovedalo vsem Japoncem, ki so v službi zunanjega ministrstva, da bi se poročili s tujkami. Največji diamant na svetu v veličini 488 karatov je bil najden v Braziliji. Francoski čezatlantski parnik »Norman-die« je potolkel svoj lastni hitrostni rekord za pel ur. V nekem predmestju v Buenos Airesu se je podrla komaj zgrajena nova hiša. 30 delavcev je zasulo. Izpod ruševin so potegnili dosedaj 5 mrtvih in ’5 ranjenih delavcev. Ze v 24 urah t? ££ klohaka Itd. RkroM la ■▼•tlolika »raje«, ovratnike in maniete. Pere, gnil, monga In lika domafe perilo tovarna JOS. REICH Poljanikl nasip 4—6. Selenbmrgov* iLl Telefon it tt-71 . . ;' V.;/'.vj Petek, dne 4. oktobra: 11.00 Šolska ura: Živali v naših narodnih pregovorih — 12.00 Operne arije na ploščah — 12.45 V re* me, poročila — 13.00 Čas, obvestila — j 18.1.5 Slike iz narave (plošče) — 14.00 Vreme, borza — 18.00 Senska ura: Ženske vzgojne naloge (ga. Kos L.) — 18.20 Pio- -šče — 18.40 Pereča pravna vprašanja: Kine- j Čka zaščita (dr. Voršič) — 19.00 Čas, vreme, poročila — 19.30 Nac. ura — 20.00 I Prenos iz Zagreba — 22.00 Čas, vreme, poročila — 22.15 Jaki — svojim rojakom, i izvaja Mandolinistični sekstet. Sobota, dne 5. oktobra: 12.00 Plošče —< i 12.45 Vreme, poročila. — 13.00 Čas, obvestila — 13.15 Plošče — 14.00 Vreme — 18.00 Radijski orkester — 18.40 Zunanji politični pregled (dr. Kuhar Alojzij) — 19.00 Čas, vreme, poročila — 19.30 Na& ura — 20.00 Radijski orkester in plošče — 21.15 Prenos nac. koncerta iz Beograda — 22.00 Čas, vreme, poročila — 22.15 Vsi , na ples — pa prav zares! Poje Drago Za- i gar s spremljevanjem radijskega jazza. Štev. 10.003. Nabava Direkcija drž. rudnika Velenje, razpisuje na dan 16. oktobra 1935 nabavo 1050 m j jamskih tračnic 9‘3 kg pro meter. Pogoji se ! dobijo pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 1. oktobra 1935. Štev. 10.004. Nabava Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 16. oktobra 1935 nabavo 1000 m bakrenega elektr. voda 12'6 mm premera. Pogoji se dobijo pri podpisani. Dirckcija drž. rudnika Velenje, dne 1. oktobra 1935. Ureja ALEKSANDER ZELEZNIKAR. — Za trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.