SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejemali velja: Za celo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6j?ld-, za četrt leta 3 ffld.. za en mesec 1 gld« V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld* ^0 kr. vec na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne 11 . 1 Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. ¥ Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. ” Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne. aštev. S. V Ljubljani, v ponedeljek 12. januvarija^L891. Letnik XIX. Šolsko vprašanje in tirolski de¬ želni zbor. Omenili smo že, da zboruje v teh dneh tudi deželni zbor tirolski ter da so na dnevnem redu važne šolske predloge. Tirolci namreč za svojo de¬ želo do danes ne priznajo medverske šole državne postave in ni ga deželnozborskega zasedanja v Ti- rolah, kjer ne bi dvignili vrli katoliški poslanci svo¬ jega glasu za konfesijonalno šolo. — Vlada je že jedenpot predložila tirolski zbornici v tem oziru svoje predloge, toda bili so taki, da jih deželni zbor ni mogel vsprejeti niti za podlago svojih na¬ drobnejših razprav. — Letos je vsled vsestranskega pritiska, vzlasti vsled vplivanja škofov vlada zopet izročila tirolskemu deželnemu zboru načrt za nov de¬ želni šolski zakon, s katerim hoče vlada v nekaterih točkah vzlasti glede na nadzorstvo šol zadovoljiti zahtevam tirolskih katolikov. Tem šolskim razpravam liberalni listi, med njimi vzlasti »N. Fr. Pr." pripisujejo važen političen po¬ men. Pravijo namreč, da hoče sedaj vlada po dru¬ gem potu zadovoljiti katoliške poslance. Ker namreč ne mara in baje tudi ne more z novimi šolskimi zakoni prodreti v državnem zboru zaradi nezanes¬ ljive in neznatne večine, to hoče sedaj stopivši na avtonomno stališče doseči pri deželnih zborih za posamezne kronovine. Tako pravi „N. Fr. Pr.“: »Sedanje zasedanje tirolskega deželnega zbora nam pokaže, se-li bo vladi posrečilo potom deželnih zborov uvesti konfe¬ sijonalno šolo, ko tega niti za vlade grofa Taaffeja ni mogla doseči po državnem zboru, kajti o tem ni dvomiti, da pot, katero je bilo dovoljeno nastopiti tirolskemu deželnemu zboru, nastopijo polagoma tudi drugi deželni zbori. Bilo bi pač nekaj poseb¬ nega, ko bi se Gautsch in dr. Gregr s tem hotela umakniti vsem težkočam politiškega položaja v dr¬ žavnem zboru, ki izvira prav zaradi rešitve konfesio¬ nalne šole, da bi se v tem oziru izročilo polnomočje deželnim zborom“. Prepričani smo, da vlado glede tirolskega zbora v tem oziru silijo le nujne politične razmere; ven¬ dar vkljub temu treba temu koraku pripisovati ve¬ liko važnost glede šolskega vprašanja. Začasno bi se namreč tem potom preložile velike šolske debate v posamezne deželne zbore. S tem bi bila priznana avtonomija posameznih dežel, ki tolika bremena morajo nositi za svoje šolstvo. Ne gledd na dejanjske vspehe bi bile te razprave za deželne zbore jako značilne, ker bi iz deželnih zbornic morale izginiti vse srednje stranke, ki niso ne krop ne voda, ki so danes najboljši prijatelji konservativcev, jutri pa se iskreno družijo z liberalci; tudi ti bi pri imeno¬ vanih šolskih obravnavah morali pokazati svojo barvo ter se izreči ali za ali proti konfesionalni šoli. — Taka razprava bi bila vzlasti tudi potrebna v deželnem zboru kranjskem; tu imajo slovenski zastopniki večino in pokazati bi morali svoje pre¬ pričanje tudi v tej prevažni stvari. Naš notranji po¬ litični polažaj bi se mahoma in popolno pojasnil; marsikateremu upu a tudi strahu bi se s tem spod- bila tla; natanko bi vedeli, pri čem da smo in v katerem smislu se imenuje slovenska večina za de¬ želnem zboru kranjskem konservativna. Ta pot, reševati po deželnih zbornicah šolsko vprašanje, bila bi seveda le začasna, le neka pri¬ prava za odločilne korake v državnem zboru, kajti država je v isti meri poklicana varovati gmotne in duševne koristi vseh državljanov, kakor posamezne dežele one svojih deželanov; a uprav tem potom bi se še najpreje dobila v ta namen tudi večina v dr¬ žavni zbor. Ima pa še drugih vzrokov, da-si je vladi vredno zdelo v posebnem zasedanju tirolskemu deželnemu zboru predložiti svoje načrte za novi šolski zakon. Pred durmi so namreč volitve v dr¬ žavni zbor in Taaffejevi vladi je mnogo na tem, da si pridobi pri novih volitvah jednako pokorno in postrežljivo večino, kakor je bila dosedanja. Pozna pa tudi dobro politične razmere na Tirolskem. Oni tirolski državni poslanci, ki so bili v vseh vpraša¬ njih z vladno večino, imajo v deželi mnogo in vplivnih nasprotnikov, ki za Tirole vzlasti v šolskem vprašanju ničesar ne pričakujejo in ki bodo deloval na to, da prodrejo pri prihodnjih državnozborskih volitvah kandidati, kateri bodo od sedanje vlade popolno neodvisni. Razumljivo je, da imajo vladi zvesti poslanci tirolski težko stališče in da je vlada tudi v nevarnosti ondi izgubiti nekaj zanesljivih glasov. Treba je torej Tirolcem pokazati, da jim je vlada tudi v najvažnejšem šolskem vprašanju na¬ klonjena in da oni poslanci, ki jo dosledno pod¬ pirajo, ne nosijo samo bremen, marveč tudi prido¬ bitve na Tirolsko. Iz teh političnih ozirov prisiljena, sklicala je vlada tirolske poslance k izrednemu za¬ sedanju, da se ondi bavijo z vreditvijo šolskega vprašanja. Najbrže da vlada ne bo v bistvenih stvareh ugodila željam tirolskih katoličanov, pač pa jim bo vrgla kako drobtino kot pesek va oči z bližnje državnozborske volitve. LISTEK. Knjige družbe sv. Mohorja. (Ocenili Cirilovei.) (Konec.) 6. »Koledar družbe sv. Mohorja za navadno leto 1891.“ Kakor vsako leto, je tudi letos Koledar prinesel mnogo zanimivih spisov. Vrstijo se povesti, pesmi, življenjepisi, zgodovinski spisi itd. — Prva povest je: »Blagor usmiljenim!" (Spisal J. M. Dravinjski.) Vsebina je kaj primerna za to knjigo. Pisatelj je pojasnil in utrdil s tem spisom resnico, da bogastvo ne dela človeka sreč¬ nega, temveč ga stori dostikrat prevzetnega in trdo¬ srčnega; pravo srečo napravlja človeku le — usmi¬ ljeno srce. Krojač Godina je bil tak napuhnenec; godilo se mu je dobro, pa mislil je, da si je to vse sam pridobil, da ni bilo treba nič blagoslova bož¬ jega ; bil je zato kaj trdega srca do revežev. Pa Bog ga kaznuje: edina hčerka se opeče in umrje. Godina je tako potrt, da se ne more lotiti nobenega dela več; a kar je bilo najhujše: dolžil je ženo, da je ona kriva smrti otrokove; zato jo spodi od hiše. Tu se prikaže res idealna podoba brata Mariofila, ki s svetopisemskimi nauki tako omeči Godino, da postane ves drug človek, usmiljen do vseh nesreč¬ nežev in dobrotnik ubožcev. — Vpliv slavnega ru¬ skega pisatelja Tolstoja se kaže v celi povesti, zlasti proti koncu, kjer ima skoro iste prizore kakor Tol¬ stoj v povestici: »Bog je ljubezen". To pa omenjamo le v pohvalo gosp, pisatelju in želimo, da bi še dalje pisal povesti v takem duhu.*) »Kristus in sv. Peter." Pesem, zložil A. Hribar. Misel je povzeta iz narodnih pravljic, pa kaj srečno izbrana in priprosto, umljivo obdelana. Zaradi humorja, ki je v njej, bode gotovo vsem Mohorjanom zelo ugajala. »Maribor." (Spisal, dr. Jožef Pajek.) Mnogo zanimivega nam pripoveduje pisatelj o posameznih krajih, cerkvah, poslopjih mariborskih, na pr. o stolnici, v kateri je spomenik Slomškov; tudi je marsikaka drobtinica o ranjkem Slomšku, katera nam zopet in zopet kliče v spomin njegov blagi značaj. Popisu je pridejanih več podob, katere nam kažejo prijazni Maribor z raznih stranij. Tudi na¬ stopni životopis: Dr. Mihael Napotnik, knez in škof lavantinski je iz peresa istega pisatelja dr. Jožefa Pajka. Dosti živahno je opisano tu v kratkih potezah življenje ljubljenega vladike slo¬ venskega. »Svoji k svojim." (Prizor iz kmečkega življenja. Spisal dr. Jožef Vošnjak.) Pisatelj je na¬ risal vseh sedem prizorov kaj živahno in z dobrim namenom: utrjevati narodno zavest na podlagi sta¬ rega gesla: vse za vero, dom cesarja!**) *) Vendar pa tudi tukaj poudarjamo isto, kar je storil neki drug slovenski list (»Dom in Svet", št. 11, pag. 350), da ni dovoljena laž nikdar, in da je pisatelj napak storil, ko jo je porabil pri br. Mariofilu v dosego sicer plemenitega smotra. _ **) Tudi pri tem kratkem igrokazu moramo isto grajati, kakor pri prvi povesti, ker je bila zopet laž pomoček, s ka¬ terim je sicer pošteni župan Podlipnik spoznal pravo barvo Pesem: »Stari vojak" (zložil slobodno po Kr. Šmidu Janko Leban) je prav umevno zložena in ima tudi dobro jedro v sebi. »Davorin Trstenjak." (Črtice iz njego¬ vega življenja. Spisal dr. Jak. Šket.) Ta življenjepis slavnega Trstenjaka nam ugaja prav posebno. Iz njega precej dobro spoznamo lahko pokojnika kot duhovnega pastirja, kot pesnika, pisatelja in uče¬ njaka. Pisan je tako prisrčno, da se mora vneti srce mlademu čitatelju, da sklene, posnemati ga. Iz mladostnih let njegovih izvemo, kako se je že na gimnaziji mariborski začel baviti s slovenščino, kako je potem v Gradcu prišel v družbo Stanka Vraza, s katerim je sklenil iskreno prijateljstvo, kako je tam jel slovstveno delovati; zlasti zanimivo pa je tudi čuti, kako da se je odločil za duhovski stan. Bil je celo življenje prepričan, da ga je Bog sam klical in hotel imeti duhovnika. Tudi Vraza živa vera, katero je pokazal na smrtni postelji, vtisnila se mu je globoko v srce in tudi odločevala pri iz¬ biranju poklica. Kot duhovnik požrtvovalen do skraj¬ nosti, kot profesor neumorno delaven za mladino, kot župnik skrben vodnik svojim ovčicam, kot uče¬ njak »vnet klicdr", je bil Davorin Trstenjak res jeden največih sinov slovenskega naroda, in to po pravici trdi pisatelj v uvodu: »Mož, čegar sliko vidite na slednji strani, zavzema zraven lavantin¬ skega škofa Antona Martina Slomška in dr. Janeza Bleivveisa najodličnejše mesto v zgodovini našega snubca. Kričača. Da je to prava laž, vidi se iz tega, ker Pod¬ lipniku vsi verjamejo: žena, hči, Kričač, ki tako resno pripove¬ duje nesrečo. Tudi ni na nikako »restrictio mentalis" misliti Politični pregled. , V Ljubljani, 12. januvarija. Ubožni zaklad in dunajska borza. Skoro bomo že pozabili, koliko časa se že konser¬ vativni krščanski poslanci, ki so v resnici prijatelji z davki preobloženega ljudstva, tpudijg, da se tudi borzni spekulaciji naložijo primerni davki. Ako se ne motimo, je že pokgjai slovenski poslanec Obrpza kot poročevalec o teh predlogih v državnem zboru izražal pravičnost in potrebo takega davka. Od tedaj so se vsako leto ponavljali jednaki glasovi, a vse je brez vspeha; vlada se plaši pred borznimi vitezi in najdejo se vsako leto pota, po katerih se uide ■obravnavam o borznem davku. — Kar noče država storiti, to hoče Golenje - avstrijski deželni odbornik Sehbffel, da bi storili vsaj deželni poslanci za deželo dolenje-avstrijsko. Sedaj namreč poslanci razpravljajo načrt za nov ubožni zakon. Uvidevajo vedno bolj, ■kako ogromnih svot potrebuje ubožni zaklad, in sicer vedno večji od leta do leta. In ko so iskali doneskov v ta namen, določili so tudi v načrtu, da naj se naloži dunajski borzi 200.000 gld. davka, katera svota naj bi se vkladala v ubožni zaklad. — Seveda je vsled tega v hiši Izraelovi ogenj v strehi. „N. Fr. Pr.“ se huduje nad to določitvijo, češ, »du¬ najska borza je državna naprava, in le država ji more narekovati kak davek. Z isto pravico bi smel z davki obremeniti deželni zbor češki praško borzo in tržaški zbor svojo tržaško. Sklicevanje na hranil¬ nice je brez pomena, ker te so lokalni zavodi in njih preostanki so itak namenjeni dobrodelnim na¬ menom". — To so res pravcati prijatelji ljudstva, ti borzni mogočneži. Kmet mora plačevati od svo¬ jega zemljišča velike davke, dasi mu zemljišče dan¬ danes v najugodnejših slučajih ne donaša niti 3°/ 0 obrestij, na borzi pa kupčujejo z neprimerno veli¬ kimi obrestmi, a davka zato seveda ne poznajo. — To je očitna krivica, ki se bo grozno maščevala, ako se kmalu ne odstrani. Prvi majnik — delavski praznik. Na- čelništva dunajskih socijalno - demokratičnih društev so soglasno sklenila, da bodo delavci tudi letos praznovali dan 1. majnika, da bodo napravili de¬ lavske slovesnosti v „praterju“; vsa demonstracija delavska kaže, da bo imela strogo miren značaj. — To je jeden odgovorov borznim brezdavčnim boga¬ tinom. Novi predsednik češkega deželnega nadsodisca je imenovan Franc vitez Rumler ni. Aichenwehr. Rojen je Ceh in popolno zmo¬ žen v besedi in pismu češkega jezika, kakor poro¬ čajo liberalni časniki. Tega pač ni treba še posebej poudarjati, kajti tako daleč vendar še nismo, da bi v prostrani češki deželi odločeval pravico mož, ki bi ne bil zmožen češkega jezika. Ogrski Židje in londonski lordmajor. Načelništvo izraelske občine v Budimpešti je poslalo zahvalno adreso londonskemu lordmajorju, ker se je tako krepko izrekel proti nasilstvom, ki se gode Židom na Ruskem. Po naših mislih bi imel pač lord¬ major londonski dovolj posla, ugovarjati proti do¬ mačim nasilstvom, ki se od strani Angležev gode ubogim irskim trpinom, in tudi načelnik izraelske občine budimpeštanske bi imel tvarine dovolj domd ter poskrbel, da bi slovanska raja na Ogrskem pri¬ šla do svojih pravic. Vsaka stvar le ob svojem času in na svojem kraju. .nMBjaun-JCTCKJMjiaCTCJSiiilBiTra..._..w -- narodnega prebujenja." Naštel je gosp, pisatelj vsa glavna dela, tako da vidimo, kako je deloval v vseh strokah, povsod prvak. Kaj dobro jo je po¬ godil, da je vpletel odlomke nekaterih govorov nje¬ govih, kakor na pr. str. 57 z dne 12. julija 1863, ko je praznovala celjska čitalnica tisočletnico sv. Ci¬ rila in Metoda. Besede so vredne, da bi si jih za¬ pomnil vsak izobražen Slovenec! »Davorin Trstenjak kot človek." (Črtice o njegovem značaju. Spisal dr. Janko Jajk) Ker je bil dr. Šketa spis tako temeljit, je bilo pač težko kaj novega povedati še posebe o značaju Trstenjakovem; zato pa tudi res ne nahajamo nič posebno zanimivega notri, razven morda to, da se je znal tudi zelo olikano vesti v katerikoli družbi; kajti da je bil ponižen, usmiljen do revežev, zlasti do revnih dijakov, to včmo iz prejšnjega spisa za¬ dostno. Vendar ni napačno, ako se še posebe po¬ udarjajo lepe čednosti njegove. Nepotrebno se nam zdi samo to, ločiti človeka od kristijana; kajti da je bil tako blag, ponižen, usmiljen, to je gotovo imel iz vere krščanske. .Solze na grobu D a v or i n a T r s t e- njaka, umrlega 2. februarja 189 0." (Zložil Božidar Flegerič.) Zgovorno našteva pesnik vrline slavnega pokojnika; večkratni »gorje!" se nam zdi pretirano. Konec ni pesnišk. »Ravna pot najboljša pot." (Povest, spisal Jož. Ant. Klemenčič.) Pisatelj je nadarjen pripovedovalec. Povest njegovo bode ljudstvo bralo gotovo z velikim zanimanjem, da, tudi solze sočutja VraaDje držav®* Srbija. Med regentstvom in kraljevimi stariši se je pričelo novo pogajanje za stališče kraljice Na¬ talije do srbskega dvora. Natalija je neki zadovoljna s podanimi jej predlogi, a vendar si hoče vse še poipisliti, predno jih sprejme. Ko bo pa pogodbo ppdpisala, odpotovala bo neki iz Srbije. Jtusija. Nedavno so spregovorile »Novosti" o avstrijski vnanji politiki ter pripomnile, da je v obče ostala na svojem starem stališči. Vendar odkar je odstopil kpez Bismarck, kaže se nekaka slabo pri¬ krivala nezaupnost do nemškega cesarja Viljema. Vsekako pa je porabila Avstrija svojo trodržavno zvezo v to, da je storila korak naprej v osvojenje Bosne in Hercegovine. Razpor med turško vlado in grškim p atrij arh ato m je tudi avstrijska politika pro- vzročila ob priliki imenovanja bolgarskih škofov v Maeedoniji. Manj srečna je avstrijska politika v srb¬ skih zadevah, tu si zaman prizadeva, pridobiti si naklonjenost radikalne stranke. Šovinizem v njeni vnanji politiki se ne kaže zadnji čas več tako močno, kakor ko je bil še knez Bismarck nemški kancelar. — Rusija se vedno oborožuje. Nedavno je ruska vlada zaukazala, da se morajo v vse armade osrednje- azijskih vazalnih držav uvesti ruski častniki in pod¬ častniki. Italija. Na dan smrti Viktorja Emanuela, t. j. 9. januvarija, se je vdeležil italijanski kralj sv. maše v Panteonu v Rimu. Veteranci krimske vojne iz Turina, Milana in Genove so položili mnogo vencev. — Italijanska vlada izdeluje zdaj postavne načrte, katere bo predložila zbornici, ko se snide zopet v zborovanje. Ti štirije postavni načrti so de¬ loma gospodarstvenega, deloma administrativnega značaja. S temi postavnimi načrti se namerava na¬ praviti ravnotežje v proračunu. Načrti se tičejo pre- osnove pobiranja davkov, upravne organizacije itd. Francija. Da ni ruski car ugodil prošnji vojvode Orleanskega, naj bi ga sprejel v rusko ar¬ mado, pokazal je car po mnenji raznih listov še posebno svojo naklonjenost do Francije. »Temps" poroča o tem iz Peterburga: »Princ Valdemar Danski se je v imenu vojvode Orleanskega pismeno obrnil na ruskega carja, naj prejme francoskega plemenitaža med ruske konjike. Na to pismo mu je odgovoril car, da ne more tega privoliti zaradi pre- veliKih prijateljskih razmer s francosko državo, zakaj s tem bi pokazal, da podpira stranko francoskih monarhistov. Rusija se noče mešati med posamične francoske stranke, dokler bo imela Francija tako izvrstno vlado, kakor je Carnotova. Torej še vedno debelo prijateljstvo. Belgija. Dne 8. septembra se bo vršil v Mechelnu mejnarodni katoliški kongres, kateremu bo predsedoval državni minister Jacobs. Posamične kongresove sekcije se bodo bavile: z verskimi deli, dobrotljivostjo, socialnimi razmerami, poučevanjem in vzgojo, umetnostjo, vedami in slovstvom. Anglija. O vspehu zadnje konference med O’Brienom in Parnellom v Boulognu se poroča mej drugim to-le: O’Brien in Parnell sta se sporazu¬ mela. O’Brien je sprejel Parnellove predloge, po ka¬ terih mora pred vsem Parnell začasno odstopiti iz politiškega življenja, in sicer dokler se ne prično vo¬ litve v angleški parlament, potem mora Parnell iz zaklada irske stranke izročiti 10.000 do 15.000 fun¬ tov šterlingov na O’Brienov račun, vsled česar bo ta lahko izpolnil svoje finančne dolžnosti nasproti najemnikom v Tipperaryji. O’Brien se pa zaveže, da bodo tekle marsikateremu rahločutnišemu čitatelju. Kakor se javlja v prvi povesti: Blagor usmiljenim! velika moč evangeljskih resnic do človeškga srca, tako nam ta povest kaže velik vpliv očetovskih na- ! ukov na življenje dobrih otrok. Bogomilu je umira¬ joči oče zlasti eno reč naročal, namreč, da je ravna pot najboljša pot. Tega nauka se je deček držal vseskozi, ko je iskal po svetu kruha. Te besede očetove so ga gnale proč od tatinskega mojstra, pri katerem je bil dobil prvo službo; po teh besedah se je ravnal tudi potem v Mariboru pri mizarskem mojstru Cirilu Smodišu, in ni odstopil od njih, če¬ tudi je moral trpeti zavoljo svoje poštenosti največjo sramoto, tako, da ga je dobri mojster izpodil kot tatu od hiše. Slednjič pa je prišla resnica na dan, Bogomilovo nedolžnost je pripoznal in poplačal mojster s tem, da je vzel ubogega pomočnika za svojega sina. Nekaj se pisatelju pač ni posrečilo do dobra: ravnanje Smodiševo se mi ne zdi dovolj utemeljeno, kajti lahko bi bil vendar prišel na to, da Bogomilu kdo drugi podtika »corpus delicti", zlasti, ker je vedel, da Štefan ni nič prida, Bogomil pa tako pobožen. Še druga stvarica je v povesti, ki je naredila mi-me jako ugoden vtisek: Bogomil gre iz Maribora — v Ljubljano. Ves čas že smo bili prej na Štajarskem: prya povest sp vrši okpog Celja ; popis Maribora nas je mudil tam; Trstenjakovo de¬ lovanje se je razvijala tudi največ tam: zdaj nas pa kar naenkrat prestavi pisatelj s svojim junakom vred v Ljubljano, središče Slovencev. Ta izprememba, kakor rečeno, de prav dobro. Prevelika gorečnost bo deloval na to, da bo Mac Carthy odložil vodstvo irske stranke ter O’Brien sam prevzel vodstvo zdru¬ ženih Ircev. Turčija. Te dpi so se pričela ¥ palači ru¬ skega poslaništva pogajanja za rusko-turško kup- čijsko pogodbo. Ruski poslanik Nehdov predseduje. Turčijo zastopata pri pogajanji državni podtajnik v ministerstvu vnanjih zadev in glavni ravnatelj rudo- kopov in gozdov, Rusijo pa državni tajnik Timor- tacev jn drugi dragoman ruskega poslaništva, Mak¬ simov. V prvi seji se je določil samo način na- daljnim razpravam. Po seji je bil obed, pri katerem je napil ruski poslanik sultanu in carju ruskemu. hvirni dopisi. Z Dovjega, 8. januvarija. Dne 4. t. m. je bila tu volitev občinskega starešinstva za dobo treh let in so bili izvoljeni sledeči posestniki: za župana Jakob Janša, za svetovalca pa: Jurij Pezder- nik in Janez Zima. Za občinskega blagajničarja je bil izvoljen Martin Peternelj iz Mojstrane- Jako neumestno je, da je bil M. Peternelj izvoljen za blagajničarja, zakaj vas Mojstrana je oddaljena od Dovjega malone četrt ure, in bo moral Peternelj vedno občinsko blagajnico pri plačevanju občinskih izdatkov in druzih rečij doli in gori nositi, kar mu bode dosti sitnostij delalo. Želeti je pa od novoizvoljenega starešinstva, kakor sploh od celega občinskega odbora, da bodo boljše gospodarili, kakor do sedaj, in da ne bo to¬ liko nepotrebnih izdatkov. Delujejo naj sploh v prid in korist vsem občanom. Uraduje naj se slovenski, ne pa, kakor do sedaj, vedno le nemški, da ljudje niso umeli, razven občinskega tajnika, ki je rojen Slovenec in hoče biti Nemec. Saj vendar je tudi pripravnejše slovensko uradovanje, ker ljudje znajo večinoma brati. Omenim naj še, da je novi župan dovolj zmo¬ žen pisanja in branja, zato naj bi sam opravljal tajnikov posel, ker bi s tem občini precej prihranil. Gotovo bi g. županu rada pomogla g. župnik in g. učitelj. S tem bi si g. župan res naložil več dela, toda občina bila bi mu gotovo hvaležna. Dalje bilo bi tudi jako potrebno, ko bi g. župan dal napraviti nekak inventar, da bi se vsak občan lahko prepri¬ čal, kaj ima občina. Rim, 10. januvarija. Svetih Treh Kraljev dan je v Rimu velik praznik, bodi-si v cerkvi, bodi-si zunaj nje. Prej tisti dan se blagoslavlja voda po raznih obredih. Grki jo slovesno blagoslove v cerkvi sv. Atanazija. Posebne slovesnosti pa se gode v osmini tega praznika v cerkvi »sv. Andreja" v do¬ lini. Berejo se namreč sv. maše v raznih obredih: latinskem, grškem, armenskem itd. Pa tudi pridi- guje se te dni v raznih jezikih. Vsako popoldne ob štirih govori po jedno uro dolg govor v laškem jeziku nadškof Satoli, izredno učeni profesor v zavodu »de propaganda fide" (za razširjanje vere). Zjutraj pa smo že čuli govore v francoskem, nem¬ škem, španjskem, — jutri pride na vrsto govor v nikjer ni prida: tukaj je pisatelja zapeljala v ana¬ hronizem; kajti pred 50 leti še niso mogli naroče¬ vati »Vrtca", ki je dovršil letos še-le 20. tečaj, Bogomil pa, sedaj starček, naj bi ga bil čital v svoji mladosti!! »Jjanez Krstnik Toman, dekan in častni korar v Moravčah." Spisal K. J. Ob kratkem, na dveh straneh popisano življenje tega uzornega du¬ hovnika gotovo ne bo brez koristi in vpliva na marsikaterega čitatelja. »Človeško klanje vBataku (sp. A. Be¬ zenšek) je res strašan dogodek, vreden, da se po¬ piše. Popis je živ, strinjajoč se z vsebino. »Razgled po katoliških misijonih." Spisal kanonik dr. J. Križanič. Uvod nas kaj pri¬ jetno preseneti. Pisatelj prosi bralce denarne pomoči za misijone. Pa kako prijazno, domače! Tako se piše za ljudstvo. V spisu samem so namestu suho¬ parne statistike razvrščene zanimive dogodbice iz misijonov, priče krščanske velikodušnosti. Tudi je prav primerno, ljudje tako bero z večjim zanima¬ njem, pa tudi z večjim pridom, kakor same številke in dežele, katerih ne poznajo. Kljub temu pa bi si vendar želeli malo več štatistiških podatkov, kajti prebravši ta »razgled" človek še nima pravega razgleda po misijonih: kako napredujejo, kakšno je stanje svete cerkve po posameznih pokrajinah. Spis je ilustrovan s tremi slikami prav dobro, le škoda, da jih ni več. Kakor je te tri, tako mislimo, bi se dobilo še več takih slik; s tem bi se ljudstvu silno ustreglo. Sploh je naša želja, naj bi bil ta »razgled", dokler še nimamo nikakih drugih misijonskih po_ poljskem jeziku. Tu se pač kaže, da je katoliška cerkev za vse narode ustanovljena, da imajo v senci tega košatega drevesa vsi ljudje dovolj prostora. Ali živahni Italijani tudi na trgu te dni ka¬ žejo nenavadno veselost. Jeden naj večjih trgov v Rimu se imenuje »piazza Navona". Tu so zadnje dni razpostavili kramarji raznovrstne stvari na prodaj. Kupovalo in prodajalo se je po pravi laški šegi z veliko vnemo. Ah večer pred sv. Tremi Kralji pa ni bilo miru. Zdaj si zaslišal piskače bobnarje in ne vem kake kričače še, ki so grede piskali in žvižgali na piščalke, ki so jih kupili na trgu, tako, da se je daleč na okrog razlegalo. Čudno se mi je to zdelo, zato prašam, odkod ta vriše in hrum pozno v noč. Pa odgovorilo se mi je: to je starodavna navada v Rimu, to je: Beffana. Ob tem času tudi svoji svo¬ jim kaj malega kupijo na trgu, menda tako kakor pri nas, če gredo oče na trg in svojim „štrueo“ domov prinesejo. Naj sklenem z vremenom. Od vseh strani do¬ hajajo poročila, da je v planinskih deželah letos izredno hud mraz. Pri nas tega ne smemo trditi. Da ši ni gorko, vendar brez peči izhajamo. Pač pa tožijo, da je letos prav mokrotna zima. In res imamo že nekaj dni vse polno dežja. Ko bi Vi ve¬ deli, v kakih plohah prihaja! Vse ulice so ga polne. Ni čuda, da je zadnje dni reka Tibera izredno na¬ rasla. Sinoči pa je krog sedme ure začelo bliskati se in treskati, kakor pri vas o sv. Jakobu. Jedenkrat menda je celo nekam treščilo. Danes je zopet solnee posijalo. Zdravi I ------ Dnevne novice. (»Čemu ta potrata? 11 ) Dva afrikanska misijo¬ narja sta prišla potujoč po Evropi tudi v Ljubljano; prvi Evropejec, ki je ostavil svojo domovino ter se živega daroval v blagor zamorcev, drugi sam za¬ morec, ki je bil deček viet kakor suženj, a je v svojo srečo ušel h katoliškim misijonarjem, vsprejel Kristovo vero ter sedaj mej svojimi črnimi rojaki kot katoliški duhovnik deluje za vero injomiko krščansko. Ker pa so misijonarji revni in vzlasti za odkupo¬ vanje sužnjev potrebujejo mnogo denarjev, prišla sta v Evropo prosit milodarov, vzlasti z ozirom na okrožnico Leona XIII., ki priporoča podporo za sužnje in z ozirom na vzgled človekoljubnega kardi¬ nala Lavigerie-ja, ki je nedavno navdušeno vnemal Evropejce za križarsko vojsko 19. veka, za boj proti nečloveškemu suženjstvu. Ne samo s krščanskega, tudi s človekoljubnega stališča bi vsakdo s spošto¬ vanjem pozdravljal plemenite može, ki takemu vzor¬ nemu delu posvete svoje življenje, in ako ga popro¬ sijo, rad jim bo dal svoj milodar; tako so storili Ljubljančani sploh znani po svoji radodarnosti tudi ob tej priliki. Izvršili so s tem le dolžnost krščan¬ skega bratoljubja. Nemilo je torej moralo zadeti vsacega, ko se je proti temu oglasil »Slov. Narod“ ročil, še obširnejši. Zato bi prosili slavni družbin odbor, naj mu še več prostora odmeri v Koledarju in preskrbi še več dobrih ilustracij; zanašamo se trdno, da nam bo ugodil. Prečast. g. pisatelj bo ta večji prostor gotovo izvrstno porabil. »Slovenski drvarji na tujem." Spisal Janez Bilec. Z veseljem bodo spis brali po onih krajih, iz katerih odhajajo vsako leto »Hrvatarji" v daljno ogersko ali solnograško deželo, kruha si služit. Godi se res tako povsod po Notranjskem. Dobro je storil' gospod pisatelj, da je tudi svoje mnenje po¬ vedal in pristavil primerne opomne slovenskim kme¬ tovalcem, naj ne zapuščajo po nepotrebnem doma. — Nastopni spis: »Slovenske posojilnice" (spisal ravnatelj Ivan Lapajne) opisujejo korist in potrebo posojilnic po sodnijskih okrajih. V »razgledu po svetu 11 pa pove pisatelj Filip Haderlap marsikaj, kar smo že pozabili, a je vredno, da si zapomnimo. Zlasti obširno v primeri z dru- I gimi stvarmi se peča z našim ljubljenim sv. očetom, ter pripoveduje o njih okrožnicah in ogovorih do delavcev, njih skrbi za zamurske sužnje. O sloven¬ skih deželah seveda nam ne more kaj posebno ve¬ selega poročati, a povzel je vendar, kar je kaj bolj tolažilnih dogodkov za nas. Dotaknil se je na par mestih delavskega vprašanja, kažoč pri tem vedno, da pravo rešitev more prinesti le vera. Jezik in slog je primerno poljuden, izvzemši nekatere besede, ki bi se morale pojasniti, n. pr. socijaldemokratična stranka. Koristna sta tudi spisa »Iz kuhinje" in »Posel s ki red 11 , ki bo marsikateremu gospodarju kakor nekdaj Judež Gospodu rekoč: »čemu ta po¬ trata?" Pisec »Narodov" mej drugim pravi o »črnih murih", da ne goji zanje posebnih simpatij, ker se drži načela, da mu je srajca bližja nego-li suknja". »Ubog narod smo", pravi dalje, »zakaj baš iz nas odvajati toliko novcev . . .?“ In proti koncu piše: ... »ne moremo pa zamolčati svojega začudenja, da se uporablja takšna reklama in pošilja toliko novcev iz dežele, ko vendar sicer kadar gre za domače pogorelce, ali za stradajoče barjane ni videti druzega nego zaprte žepe in niti sledu darežljivosti, ki se je pojavljala te dni". — Na drugem kraji pa pravi, da je »blagoslovljeni mur", ki biva te dni v Ljubljani, vse trcijale in trcijalke spravil po koncu."—Tako obsoja »Narod" Ljubljančanov odprto srce in odprte roke za trpe¬ čega brata! Tako človekoljubje razširja slovenski liberalni (!) dnevnik! — Ali ni to sramotno za slo¬ venski narod? Oni, ki so imeli sedaj odprte žepe, imajo odprte pri vsaki priliki tudi za domače po¬ trebe. Vprašamo vas, gospoda »Narodova", koliko ste pa že vi darovali in nabrali za domače pogo¬ relce ali za stradajoče barjane? Nabralo se je v te namene zadnja leta na tisoče in tisoče goldinarjev, a nabrali in darovali so oni, ki jih vi sedaj pitate v znamenje priznanja s »trcijali in trcijalkami". Be¬ rite darove in imena darovalcev po »Danici objav¬ ljene in potem bote videli, da ravno pri »Na¬ rodovi" gospodi za domače potrebe ni druzega videti, nego zaprte žepe. — Da se človekoljubna dela dobrotljivih Ljubljančanov obso¬ jajo s tako podlega stališča, to je pač sramotno in tužno, in z ljudmi tako nizkotnih nazorov je vsaki razgovor nemogoč. — Z žalostjo in pomilovanjem v imenu Slovencev z vso odločnostjo oporekamo proti tako ostudnim in surovim napadom »Narodovim" na vzgledna, človekoljubna dela krščanske ljubezni, s katero, upamo, se bodo kakor do zdaj tudi v pri¬ hodnje odlikovali vrli naši rojaki. (Nesreča na železnici) se je pripetila v noči od petka na soboto na južni železnici med Poljča¬ nami in Ponikvijo na Štajarskem. Dunajski poštni vlak je zapustil Poljčane ob ’/ s 2. uri po noči, 10 minut pozneje pa stroj s snežnim plugom. Ker je poštni vlak zaradi snega počasi vozil, došel ga je stroj od lipoglavskega predora doli pri stražnici štev. 481 ter zrušil zadnja dva voza poštnega vlaka. V zadnjem vozu je bil nadporočnik Maly, ki se je peljal v Zagreb. Pretisnilo mu je tako zelo desno nogo, da so ga odpeljali v vojaško bolnišnico v Celju; dalje so bili lahko poškodovani štirje drugi potniki. (Iz Cerkljan) na Gorenjskem: Kakor povsod, gospodari tudi pri nas huda zima. Snega je obilo in še vedno naletuje; a mi pravimo, kakor Bohinjci: Kar pustimo ga! Lahko se smeje, kdor se pri peči greje in krepča s pristnim Metličanom, kakoršnega točijo naši gostilničarji. A ptički, ti so revčki! No, pa letos se pri nas tudi ptičkom ne godi slabo, prav prišel, da ne bo imel po nepotrebnem sitnostij zavoljo poslov. Modro je ukreneno tudi to, da Ko¬ ledar ni brez smešnic, za kar so poskrbeli trije pi¬ satelji. Slednjič naj omenimo le še, da so v knjigi še tri drobne pesmice: »Domoljubje" in »Tri zdra¬ vice", složil P. Gregorec, in »Otročja prošnja k sv. Nikoli (Miklavžu) (zložil J. Kržišnik), ki ne zasto¬ pajo tako slabo poezije v — Koledarju. Zlasti po¬ slednja je prav mična, le sv. Nikolo ni tako do¬ mače, kakor sv. Miklavž. Kolikor je nam znano mnenje narodovo, naj bi se imenik ohranil; povodov je bilo naštetih že dru- i god toliko, da nam jih pač ni treba ponavljati. Iz oglasnika povzemamo veselo vest, da je sedaj število udov 48.084. V resnici, kaj takega je za tak mal narod kakor slovenski pač neizmerno veliko! Vse je sedaj od tega odvisno, da bo mogel odbor s pri¬ mernimi knjigami vstrezati željam Mohorjanov. Pisatelji vseh krajev naše domovine so se ogla¬ sili v družbinih knjigah kot zastopniki vse Slovenije. Lepa je ta sloga, ki spaja vse sinove naše domo¬ vine, vendar želimo, da bi se pisatelji ozirali vzlasti na koroške in primorske Slovence in v povestih j slikali razmere in opisovali kraje, kateri so onim bolj znani. Skušnja namreč uči, da ljudje najrajši bero povesti, katerih dejanje se vrši v znanih, vzlasti domačih krajih. Druge pokrajine morajo že nekoliko popustiti, da se družba ozira bolj na one sinove, ki so v večji nevarnosti in se jim je vsak dan boriti za narodni obstoj; saj je tudi dobri pastir zapustil devetindevetdeset ovac in šel izgubljene iskat. »- zdnje je poskrbel A. K., veleposestnik na Spodnjem h Berniku. Prepustil jim je v dveh kozolcih do 30 e oken ovsa, rži in ajde. To Vam je somenj tam ‘. okoli, gostija dan na dan! Živ, živ, krad’, krad’, s — to se čuje od jutra do mraka. Nekdo je streljal : v to jato in z jednim strelom je ustrelil 15 raznih ., ptičev, med njimi jedno sovo. Tudi na sosednem o drevju vse mrgoli raznih krilatih gostov. Kdor hodi i ali se vozi mimo, ne more se nagledati tega pri- i zora, in gotovo privošči koristnim in nekoristnim i ptičem to pojedino v hudi zimi. Pa tudi za vele¬ posestnika A. K. ta stvar ni napačna, ker mu ne i bode treba plačevati mlatičev, ki so dandanes tako i dragi, ubogi drobni ptiči prav dobri so mlatiči! ‘ (Poročil) se je danes, kakor se nam poroča, v - Škofji Loki tukajšnji pekovski mojster in hišnik g. i Karol Žužek z gospico Minko Sušnikov o, hčerko škofjeloškega župana, g. Val. Sušnika. (Pokopali) so včeraj popoldne v Škofji Loki Katarino K o cel j e v o, ki je umrla v 89. letu starosti svoje. (Kupčijska in obrtnijska zbornica v Gorici) je popolnoma v rokah skrajno - italijanske stranke. To je jako čudno, da tudi v tem tako važnem oziru furlanska deželna t r etj i n a popolnoma po svoji volji gospodari nad slovensko dvotretjinsko večino. Kakor nam poročajo iz Gorice, so tamošnji Slovenci večinoma sami krivi, da niso zastopani v tej zbor¬ nici, ki voli dva deželna poslanca ter daje s tem tudi v deželnem zboru in odboru vajeti v roke fur¬ lanski manjšini. Do letos tamošnji Slovenci niti ve¬ deli niso, koliko imajo svojih volilcev za to zbor¬ nico, da bi mogli presoditi svojo moč nasproti Ita¬ lijanom ali da bi popravili silno pomanjkljive zbor¬ nične imenike. Še le letos, ko je izstopilo 14 udov in so razpisane nove volitve, so se tamošnji voditelji zganili in začeli preiskovati, koliko slovenskih volil¬ cev je izpuščenih, kar je pa za tamošnje razmere silno težavno delo, ker jim davkarije ne gredo na roko. Našli so jih vendar ogromno število in kakor se zdi, našli so tudi, da je v imenikih premnogo takih Lahov, ki že davno nimajo več volilne pra¬ vice. Mi odobrujemo tako ravnanje goriških rodo¬ ljubov, če tudi bi za letos ne bilo upanja, da bi zmagali. Glavna stvar je, da enkrat izvedo, kako močna je slovenska stranka med volilci za to zbor¬ nico. Še le potem jim je z gotovostjo mogoče začeti borbo proti umetno narejeni laški večini v tej zbor¬ nici in v deželnem zboru. Brez truda, brez dela in borbe ni zmage! Zato le naprej, rodoljubi, po do¬ sedanji poti! (Z Dobrne) dne 9. t. m. se nam piše: Na meteoroložnem opazovališču ovokrajnem je dne 29. decembra živo srebro kazalo mraza 24° C, ozi¬ roma 20° R. Te številke še voditelj opazovališča prejšnja leta ni pisal na dotično polo, ki se za vsaki mesec odpošilja osrednjemu opazovališču državnemu na Dunaj. Sporočilo iz Ljubljane je za ono jutro naznanjalo 19 - 2° C. Dopisnikov sosed ima toplomer, Kakor smo že omenili, želimo, da bi nas družba kmalu zopet razveselila s Slomškovimi spisi in da bi se vsako leto nadaljevalo, morebiti še obširneje, po¬ ročilo o katoliških misijonih. Odboru priporočamo tudi knjigo: »So solit ihr leben!", ki jo je spisal znani župnik Kneipp. Ali bi ne obrodila mnogo sadu, ko bi jo ljudje dobili v roko v domačem je¬ ziku? Po nekem menenji bi lahko neizmerno kori¬ stila: učila bi ljudstvo, naj se povrne k starim, do¬ brim šegam, naj opusti novotarije, vzlasti v obleki in hrani, s čimer zapravi toliko denarja. Kneipp pa i prav tu razlaga, da je najzdravejša obleka tista, ki je doma pridelana, torej platnena, najzdravejša hrana domača; ne pa draga kava itd. Iz knjige bi se na¬ učili bolj skrbeti za zdravje, imeli bi pa tudi pri rokah pomoč v vsaki koči, ker vode je vendar povsod dobili. Torej upamo in želimo, da nam kdo prevede to knjigo. Seveda bi se bilo treba ozirati nekoliko tudi na: »Meine Wasserkur“, ki jo je spisal isti pisatelj. Slovenci, oklenimo se z vso dušo družbe sve¬ tega Mohorja! Imenujmo jo s ponosom svojo! Skoro ; 300.000 knjig nam je podarila letos, kar je živ i dokaz, da se naš narod zaveda svoje naloge in tudi v duševnem oziru vseskozi napreduje. Pisatelji slovenski, podpirajte odbor, kolikor mo¬ rete, da bo podajal najboljšo duševno hrano svojim udom; požurite se pa tudi poverjeniki in navdušujte ljudi, da pristopijo v še obilnejšem številu k družbi, in družba sv. Mohorja bo v resnici skupno ognjišče, krog katerega se zbirajo vsi Slovenci. 90 30 52 100 68 4 za dni kr. n 50 Obrazci zastonj. (3) n O X m !- C 0Q 60 kr. CD n (D O !□] p) Ig pl [g pilili-.! li jpl Ig pHg pl! > । (••> I ■/3 I d Ig pl Cjpl U| pj )t je Bogateč v ptuj- le tri ure hoda od ima za leto predsednik; 90 108 102 996 308 114 30 32 33 18 20 10 31 30 29 16 50 140 25 42 12 4 22 67 01 50 20 L 65 90 55 95 in več na¬ rt r. § pl 3 24,129.000 (+ 16,609.000) 14,088.000) 136.000) 10,882.000) 5,567.000) Dunaj, 11. januvarija. Sekcijski načelnik Papay je sprejel v cesarjevem imenu depu- tacijo dam dunajskih predkrajev, ki je izro¬ čila povodom združenja predkrajev z Du¬ najem cesarju adreso, s kakimi 3000 podpisi. Praga, 11. januvarija. Pododsek spravne komisije za posvetovanje vladnega dopisa na Škardovo resolucijo se je danes štiri ure posvetoval. Sklenilo se ni nič gotovega. 9 5 56 2 71 15 7 3 08 „ 41 „ 27 l / a - El mariborske „Siid* iz M arib ora na- — 3'1°, in l - 5", oziroma blagajnik — zrcali nemška pa čestitamo „Marburg ist — Kdo se Kovinski zaklad „ Listnica „ Lombard „ Davka prosta bančna rezerva gld. Srednja temperatura obeh za pod 0-5° in 1'1° nad normalom. Praga, 12. januarija. Včeraj je bil pri¬ rejen na čast nemško-češkim poslancem v navzočnosti Scharschmidovi komers. Nemško- narodni poslanec Bendel je tako-le napil: Avstrijski Nemci se bodo vedno držali duševno kulturne skupnosti z druzimi Nemci, so od¬ kritosrčni prijatelji blagotvorne avstrijskonem- ške zveze, a v politiškem življenji se ne bodo nikedar odrekli nemški zvestobi. Nemško-na- rodno mišljenje se strinja s cesarsko zvestobo. Govornik je napil cesarju med burnim odo¬ bravanjem. Sarajevo, n. januvarija. Zaradi južnega vremena se je utrgalo v livnski okolici več plazov; zasulo je več hiš; sedemnajst oseb je mrtvih, več nevarno poškodovanih. Berolin, 11. januvarija. Krst šestega ce¬ sarjevega sina se je določil na 26. dan januvarija. Botri in botra bodo: Cesar Franc Jožef, kralj Humbert, nizozemska kraljica- regentinja in maršal Mol tke. Pariz, 11. januvarija. Zadnji brzojavi iz Madrida poročajo, da je v Olotu ujet mož blaznik, ki sam o sebi pravi, da je umoril Seliverstova. Dvomljivo je, je-li ta mož iden¬ tičen s Padlevskim. Pariz, 12. januarija. „Gaulois“ pobija poročilo, da je princ Orleanski prosil carja, da bi služil v ruski armadi. Madrid, 12. januarija. Po zadnjih poro¬ čilih je v Olotu zaprt mož Padlevski. Meni se, da se je hotel iz Barcelone prepeljati v Ameriko, a ni mogel stopiti na ladijo, ker ni imel popotnega lista. London, 11. januvarija. Gladstone je pisal Furnessu, kandidatu Gladstoncev za Hartle- post, pismo, v katerem pravi, da ostane pri svojej irski politiki, vendar želi, da bi se kmalu rešilo irsko vprašanje. Večna luč! Pred letom je podpisani v „Slovenei“ in drugih listih priporočal prečast. cerkvenim oskrbništvom svoje novo izum¬ ljeno stenje in vse potrebščine za večno luč. V tem času sprejel je mnogo naročil. Večina prečast. naročnikov se je po¬ hvalno izrekla o delu podpisanega in le nekateri so se prito¬ žili, da jim kakor ti stenji, tako tudi Gersheim-ovi ne gore, ali k večjemu v dobrem olji 4—5 dni. Da so bile enake pri¬ tožbe opravičene, prepričal se je podpisani sam, a čudil se je bolj Gersheim-ovim stenjem, kakor svojim, ki so pripravljeni za bolj dobro olje. Tem nedostatkom je krivo edino slabo olje,, ki ni pravo oljkino olje in kateremu je primešano več ali manj druge mašče ali tolšče; kapljica tacega olja se drži lampe, lesa ali kamena kakor smola in tak madež je težko odpraviti. — Tudi so se prečast. cerkvena oskrbništva gotovo prepričala, da pri naroebah ne dobe vedno enaeega olja. To je podpisa¬ nemu iz lastne skušnje predobro znano. Skušal je torej pri¬ praviti za dobro olje eno vrsto, za slabše olje drugo vrsto stenjev, kar se mu je tudi popolnoma posrečilo, in novejši iz¬ umljeni stenj more goreti celo v takem olji, v katerem ne Gersheim-ovi stenji, ne navadne „dušice“ ne gore in to v najhujšem mrazu z močno in veliko svetlobo. Glede na različne vrste olj razpošiljal bo podpisani stenje- v škatljicah po 110 kosov in sicer 80 novejših, dvoje vrst, za slabše olje, ki gore 7 — 9 dni, in 30 dosedanjih, tudi dvoje vrst, za bolje olje, ki gore od 9—11 dni in bodo stali s tremi podlagicami vred 1 gld. 60 kr. Podpisani je pripravljen razpošiljati te škatljiee na za¬ htevanje brezplačno, plača naj se mu še le po poskušnji. Ko bi bil kateri izmej starih prečast. naročnikov z dosedanjimi stenji nezadovoljen, naj se oglasi po dopisnici, podpisani mu jih nadomesti z novejšimi. Tudi ima še v zalogi steklene posode, rudeče po 95 kr., vijoličaste po 70 kr. in bele po 55 kr., a olje bo razpošiljal na zahtevo le, ako bode imel dobro in sposobno za dosedanjo vrsto stenjev, ki gore od 9—11 dni in to po 54 kr. kilogram. Za obilno naročbo se priporoča najudaneje Kanal, dne 9, januvarija 1891 Valentin Kofol, farni Cerkvenik. Družba sv. Cirila in Metoda. Letne doneske za 1890. 1. so poslale podružnice: Blejska Senožeška Vrhniška Kotmaraves na Koroškem črno „ „ Konjiška na Štajerskem Braslovška na Štajerskem Škofja Loka. Ribnica . Žužemberk Ormož Goriška ženska Kobarid Šmarje na Štajerskem Metliška. Brdska . ... Na Rečici Darovali so: Iz Šmartna pri Litiji Volilo č. g. kapelana Tikviča S Tirolskega. Litijske in šmartinske Slovenke Omizje pri Haiderji v Brežicah Bivši pevski zbor čitalnice ljubljanske državno obveznico. Razprodane knjige in vsprejemnine (učitelj Alojzij Novak).. Ker še dvanajst podružnic ni poslalo letnih doneskov 1. 1890., prosim, da to precej store, da morem skleniti račune za preteklo leto, sicer bodo te podružnice v letnem poročilu za glavno skupščino izkazane brez doneskov za družbo. V Ljubljani, dne 6. januvarija 1891. Dr. J. Vošnjak, blagajnik. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 12. januvarija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 90 gld. Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16% , 5% avstr, zlata renta, davka prosta . . Papirna renta, davka prosta ..... Akcije avstr.-ogerske banke. Kreditne akcije . London Srebro Francoski napoleond Cesarski cekini. Nemške marke Stanje avstro-ogerske banke dne 7. januarija 1891. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu gld. 431,846.000 (— 244,627.000 (+ 155,737.000 (— 35,831.000 (— ki more kazati najvišje samo 18° R in vsled tega zjutraj ni vedel za pravo mero, ker je živemu srehru na potu sape zmanjkalo, da ni moglo naprej. Mraz je popustil in odstopil prostor novemu snegu. Po¬ ročevalec je danes na ravnem torišču meril snežno odejo in s starim snegom vred je ravno za jeden meter debela. Pošta iz Celja je danes vozila štiri ure, sicer pa potrebuje malone dve uri. Tolažimo se, da danešnje razmere ne bodo trajale dolgo. (Nemški uradniki za slovensko ljudstvo.) Celjska „Wacht“ je pisala, da so uradniški prostori pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Brežicah nameščeni s „enragiranimi Slovani". List je dobil od g. c. kr. okrajnega glavarja popravek, v katerem pravi, daje pri omenjenem oblastvu sedem uradnikov, a med njimi samo dva Slovana, med tremi diurnisti ni Slovan nijeden, tudi uradni sluga je* Nemec. (Za železnico Konjice-Poljčane) je okrajni za- stop konjiški dovolil 110.000 gld. podpore. Neki list v Gradcu je pa onidan razglasil, da je okraj prvotni znesek povzvišal na 150.000 gld. To na¬ znanilo „Wacht" popravlja tako, da je deželni odbor želel povzvišanje obrestne garancije od kapitala 110.000 gld. na 150.000 gld. Glavnica se torej ni povzvišala. Pač pa je zastopništvo že dne 4. julija vlani prevzelo skrb za obrestovanje in amortizovanje daljnjega zneska 90.000 gld. za slučaj, ako bi se proga nadaljevala iz Konjic do Vitanja. Dne 29. de¬ cembra so okrajni zastopniki soglasno sklenili, da v rečenem slučaji okraj prevzame obrestovno garan¬ cijo od glavnice v znesku 240.000 gld. Mi dostav¬ ljamo: Če pride do železnice Poljčdne-Konjice- Vitanje, potem je samo še vprašanje časa, ko bodo cesto nategnili proti bližnjemu Mislinju, kjer bode zvezana s progo Velenje-Slovenjigradec-Dravo- breg, in ta črta bode do tistega časa menda že gotova kot nadaljevanje „ vreče" Celje-Velenje. (Žalec), znani narodni trg na Štajarskem, ima po zadnjem ljudskem štetju 1181 prebivalcev, sicer 557 moških in 624 ženskih, 218 oseb kakor leta 1880. Slovenski občevalni jezik je znanilo 1166, nemški pa 15 oseb. (Rogatec na Moravskem!) Iz Ptuja se poroča j „Siidst. Post": „Dne 27. m. m. je bilo na tukajšnji I pošti oddano pismo z naslovom: G. J. . . P. . ., po- j sestnik v Šitalah, pošta Rogatec. Pismo je romalo na Moravsko, od koder je je odpošiljatelj dobil 6. t. m. z opazko : In Rohatetz Mahren unbekannt. — Čudno tako postopanje, ko skem okrajnem glavarstvu in Ptuja. (»Pragermanski" odbor marke".) Poroča nam prijatelj stopno: „ Ob javili ste v sobotnem listu ustanovitev nemškega društva »Sudmark", katera se je vršila dan pred Sv. Tremi Kralji v hdtelu „Nadvojvoda Ivan" v našem mestu. K dotičnemu članku navajam tu imena izvoljenih odbornikov, da uvidite po njih imenih, kako pristno nemška kri se pretaka po njih žilah. Predsednikov namestnik je župan Nagy, drugi podpredsednik Svaty, zapisnikar Besozzi, njemu namestnik SedUček, in Kr ali k! Torej v teh gospodih se zavest mariborskega mesta? Potem izjavi poslanca Pfrimerja, ki je rekel: ein fester Hort des Deutschthums!" smeje“ (Kostanjeviško bralno društvo) 1891 sledeči odbor: Viktor Rosina, Jože Rohrmann, tajnik; Franc Gregorič, blagajnik; Miha Novak, knjižničar; Damjan Pavlič, Otmar Sever in Anton Štraus, odborniki. — Društvo pri¬ redi letnšnji predpust sledeče veselice: dne 18. ja¬ nuvarija plesni venček, 1. februvarija tombolo in plesni venček, in 8. februvarija maškarado. (Vodja lahonske stranke v Dalmaciji,) dr. A. B a j a m o n t i, je na smrt zbolel, kakor se iz Spijeta poroča. gld. — kr.. » 90 (D Obrabljene pismene marke 5S Sargove glicerinove specijalitete. M Odkar sta izumila glicerinove specijalitete F. A. Sarg in Karol Sarg, rabi jih Njeno W Veličastvo cesarica in drugi udje cesarske naše rodovine, kakor tudi mnoge tuje Ur knežje rodbine. Te specijalitete priporočajo: prof, baron Lie! ig, prof. pl. Hebra, (i) pl. Zeissl, cesarski svetnik pl. Scherzer itd. itd., dvorna zobozdravnika Thomas M na Dunaji in Meister v Gothi itd. w Glicerinove milo, pravo, neponarejeno v papirji 60 kr.. v škatljiei 65 kr., v deščicah W po 3 koščke vkupe 90 kr., v škatljiei po 3 koščke , Medeno gliccrinovo milo v zavitku po 3 koščke . . . Tekoče glicerinove milo v steklenici (Najboljše sredstvo za razkave noge in nečisto polt.) Glicerinova ustna krema v steklenici . 50 „ CII Glikoblastol (sredstvo za lepe lase in odstranjenje lišajev itd.) v steklenici gl. 1,— /K Toaletno karbol-gliccrinovo milo v zavitku po 3 koščke 1.20 W KALODO1VT g Iicerinova zobna krema p°. —.35 w anuvvvn (Izvrstno sredstvo za lepe svitle zobe.) w F. A. Sargov sin & comp., c. in kr. zalagatelj na Dunaji. X Dobiva se v vseh lekarnah in parfumerijah. (13) M Umrli su: 8. januvarija. Karol Bitenc, merosodni uradnik, 46 let, Krakovski nasip 18, jetika. — Jožef Cunder, sprevodnikov sin, 16 dni, Reseljeva cesta 27, božjast. V bolnišnici: 7. januvarija. Marija Kos, delavka, 54 let, plueni emphysem. — Tine Logar, delavec, 49 let, vnetiea trebušne mrene. 8. januvarija. Apolonija Bučar, delavka, 40 let, vsled raka. Vremensko sporočilo. Izdajatelj: Matija Kolar. Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik. Tisk »Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.