trideset let samoupravljanja
V_	_________________________J
Obletnica samoupravljanja pri DO SEP PIONIR
27. junija letos bo minilo 30 let, kar je ljudska skupščina sprejela temeljni zakon o upravljanju z državnimi gospodarskimi podjetji in nižjimi gospodarskimi združenji po delovnih kolektivih. Tako so bili v letu 1950 v vseh gospodarskih organizacijah izvoljeni prvi delavski sveti. Naša družba ie krenila po poti samoupravljanja. Kako velikega pomena za naš nadaljnji razvoj je bila ta prelomnica, ni treba posebej poudarjati.
SGP Pionir Novo mesto je nastalo v letu 1947 iz podjetja Novograd, ki je bilo formirano v letu 1946.
Že v letih 1946 in 1947 je podjetje uredilo obrate kot so mizarski, mehansko-kovinski, žaga, avtopark, strojni park in si zgradilo v letu 1947 in 1948 poslovne prostore in prva stanovanja v Bršljinu v Novem mestu. V teh in naslednjih letih je podjetje sprva gradilo plansko dirigirana dela, kasneje pa na območju Dolemske, Bele krajine, Kočevske in Zasavja objekte
pretežno kmetijskega, pa tudi industrijskega značaja. V letu 1951 je podjetje pričelo z gradnjo tovarne roto papirja v Vidmu — Krškem in industrijskih objektov v Beli krajini. S tem večalo svoj obseg in razvijalo proizvodne kapacitete, tako daje v letu 1955 doseglo 1.439 milijonov dinarjev celotnega dohodka.
Skrčenje investicijskih sredstev v letu 1956 je imelo za posledico zmanjšanje celotnega dohodka za 743 milijonov. Podjetje ie v tem kritičnem obdobju rešilo svoi obstoj med drugimi z odprodajo nekaj mehanizacije, priključilo pa se mu je podjetje „Gradnja” v Novem mestu. Podjetje se je spet konsolidiralo in je v letu 1957 doseglo celotni dohodek v višini 1.387 milijonov din. V tem obdobju je podjetje osnovalo novi gradbišči v Zagrebu in Ljubljani, v letu 1958 pa tudi dve gradbišči na avtomobilski cesti Ljubljana — Zagreb ter v letu 1959 gradbišče v Straži.
V naslednjih letih se je podjetje organizacijsko in tehnično krepilo in s tem povečalo realizacijo takole: v letu 1965 na 70,939.831,00 din,
v letu 1966 na 79,446.643,89 din,
v letu 1967 na 102,411.286,90 din,
v letu 1968 na 133,214.866,15 din,
v letu 1969 na 176,480.120,36 din,
v letu 1970 na 345,197.857,00 din,
v letu 1971 na 361.757.255,00 din,
v letu 1972 na 390,260.263,00 din,
v letu 1973 na 401,311.291,00 din,
v letu 1974 na 717,368.988,00 din,
v	letu	1975	na
1.083,157.266,90 din, v	letu	1976	na
1.249,030.261,45 din, v	letu	1977	na
1.776,585.613,85 din, v	letu	1978	na
2.379,101.217,09 din in v	letu	1979	na
2.547,959.608,97 din.
Na tak porast proizvodnje vpliva v veliki meri dejstvo, da je podjetje poleg matičnih sektorjev v letu 1966 razširilo svoja gradbišča tudi ob Jadranu, kjer ie pretežno gradilo hotelske objekte. Odleta 1966 do 1970 je imelo svoja gradbišča na območju naslednjih krajev: Poreč, Opatija, Reka, Mali Lošinj, Šibenik, Hvar in Orebic. V letu 1976 in 1977 smo zgradili hotelsko naselje na Lošiniu, nato pa takoj nadaljevali dela v letu 1977 in 1978 na izgradnji hotela na Rabu. Na področju Poreča še zdaj dograjujemo počitniško naselje Červar, ki ga gradi TOZD gradbeni sektor Ljubljana. Naj naštejemo samo še nekatera večja gradbišča, na katerih so bili prisotni Pionirjevi gradbinci. To so: hotel v Rogaški Slatini, stanovanjsko
naselje Velika Gorica v Zagrebu, Celuloza Krško, stanovanjsko naselje Grič, dom ostarelih v Brežicah in Novem mestu, trafo postaja Beričevo, izgradnja hale proizvodnje TOZD TOGREL u Bosanskem Petrovcu, gradbišče v Zvorniku, Jedinstvo Zagreb, hotel v Čateških Toplicah, program 64 Krka na področju Novega mesta, Beti Metlika, Gradbišče na Reki in še in še. Pionir je bil tudi med prvimi gradbenimi organizacijami, ki je sodeloval pri obnovi potresnih območij v Skopju in Posočju, sedaj pa je vključen tudi pri obnovi Cetinja^ Titograda in Hercegnovega v Črni gori.
V letu 1971 je podietje v kooperaciji z SGP Gorica dogradilo tovarno gradbenih elementov v Krškem, kar je dalo novo kvalitetno osnovo gradbeni operativi podjetja, saj večino industrijskih objektov gradijo po sistemu montažnih hal, katere tovarna proizvaja.
Leta 1973 je podjetje pričelo z gradnjo velikega hotelskega objekta v Zakopanah—LR Poljska, kar predstavlja prvo večjo gradnjo v inozemstvu. Gradnja je bila organizirana po sistemu skupnega gradbišča in so sodelovale s svojimi kapacitetami vse enote. Nekaj let pozneje, v letu 1977, se Pionir zopet pojavi v inozemstvu, tokrat v Libiji, kjer so bila gradbišča oddaljena med seboj tudi po 500 in 1000 t'm. Dve leti kasneje, 1979, pa se Pionir pojavi zopet na Poljskem pri izgradnji hotela Vera, ki je prav sedaj v zaključni fazi.
Vzporedno z razvojem gradbene dejavnosti sta se razvijala tudi lesni, mahansko-kovinski obrat, avtopark, strojni park ter projektivni biro.
Z letom 1950 se je začelo samoupravljanje v delovni organizaciji. Tako je bil tudi PIONIR med preizkusnimi in temeljnimi kamni nove samoupravne socialistične družbene ureditve. Prvi delavski svet ie bil izvoljen že aprila 1950, vendar so ga ponovno izvolili 11. 10. 1950. Nekaj dni kasneje, to je
9.	11. 1950, je bil izvoljen tudi upravni odbor.
Prva seja DS DO je bila 21.
10.	1950. Otvoril jo ie najstarejši član DS Anton Sladič, ki jo je vodil do izvolitve predsednika Karla Polanca.
Značilno za nadaljnji razvoj podjetja je bilo dejstvo, da je bilo poslovanje v podjetju in smer poslovne politike podjetja v stalni povezanosti s samoupravljanjem, ki je bila gonilna sila razvoja podjetja. Glede na pravilno postavljene razvojne cilje se ie podjetje v letih do 1973 hitro širilo še na območju
(Nadaljevanje na 3. strani)
Eden izmed prvih upravnih odborov DS pri SGP Pionir - od leve proti desni sedijo: Vlado Kežman Ivan Kočevar, Zdravko Tomše, Anton Žerjal; stojijo: neznani, Knap, Mesojedec, Lesjak in Hržica. Vse, ki lahko pomagajo odkriti nepopoldne podatke s te fotografije in ki lahko povedo, za kateri čas je bil izvoljen gornji upravni odbor, prosimo, da to sporočijo uredništvu PIONIRJA. —
Jedan od prvih upravnih odbora RS u SGP Pionir - s lijeva na desno sjede: Vlado Kežman, Ivan Kočevar, Zdravko Tomše, Anton Žerjal; stoje: nepoznati, Knap, Mesojedec, Lesjak in Hržica. — Sve koju mogu pomoči u prepoznavanju članova upravnog odbora na gornjoj slici i mogu reći, za koje jt vrijeme bio izabran gornji UO, molimo, da obavijeste uredništvo PIONIRA.
(Nadaljevanje z 2. strani)
Ljubljane, Reke, Primorja, Zagreba ter Bosne. Moramo ugotoviti, da v podjetju ni bilo prostora za centralistično samoupravljanje, ampak je bilo vzporedno s širjenjem območja decentralizirano tudi samoupravljanje, saj so bili povsod, kjer so bile organizirane stalne delavne enote podietja, izvoljeni obratni DS in drugi organi samoupravljanja ter enot.
V letu 1974 je podietje v skladu s predpisi zaključilo postopek konstituiranja s tem, da je registersko sodišče 2. 9. 1974 izdalo sklep, da se v register vpiše konstituiranje podjetja SGP PIONIR - NOVO MESTO, KETTEJEV DREVORED 37. V okviru podjetja so ustvarjene in registrirane naslednje TOZD:
TOZD gradbeni sektor Novo mesto
TOZD gradbeni sektor Ljubljana
TOZD gradbeni sektor Krško
TOZD gradbeni sektor Zagreb
TOZD SPO
TOZD T OGREL
TOZD MKO
TOZD LO
TOZD PB
TOZD Investgradnja, Sarajevo v postopku za registracije pa so še TOZD tehnična komerciala in inženiring in delovna skupnost INTERNE BANKE.
Da bi samoupravljanje približali čim bolj neposrednemu proizvajalcu, so z organiziran-iem TOZD delavski sveti enot prerasli na DS TOZD in dobili tudi novo vsebino dela. Vzporedno z razvojem in rastjo podjetja se je krepilo tudi družbenopolitično delo političnih organizacij v podjetju. Med glavnimi nosilci političnih akcij lahko nedvomno damo sindikatu kpt najštevilnejši politični organizaciji bistveno vlogo pri razreševanju problemov, s katerimi se je podjetje srečevalo v času svojega razvoja. Z namenom, da bi delo sindikata čim bolj približali neposrednemu delavcu in njegovim problemom ter mu tudi tako omogočili, da s svojim aktivnim družbenopolitičnim delom vpliva na delo sindikata, smo že v letu 1964 organizirali sindikalne podružnice po vseh večjih sektorjih oziroma gradbiščih in obratih. Delo sindikalnih podružnic je že po naprej izdelanem pro-g^mu usklajeval centralni sindikalni odbor. Sindikat tudi danes aktivno sodeluje na vseh Področjih samoupravljanja, saj 80 njegovi predstavniki navzoči na vseh sejah samoupravnih organov DO, TOZD in kot delegat SIS. Lahko prenašajo stališča neposrednih delavcev
skupaj z delegati na samoupravne organe ter jih s povratno informacijo tudi seznanjajo s sprejetimi sklepi oziroma problematiko, ki ie bila obravnavana. Ob dejstvu, da podjetje že od vsega začetka zaposluje delavce iz vseh področij Jugoslavije, šteje sindikat kot eno izmed prednostnih nalog krepitev bratstva in enotnosti med vsemi zaposlenimi delavci; morebitne primere kalitve teh odnosov, bi že v kali odločno zatrl.
Ne moremo mimo dejstva, da je sindikat v preteklih letih aktivno sodeloval pri razpravi zakona o združenem delu ter tudi pri sprejemanju splošnih aktov v podjetju in TOZD. Da so bili delavci neposredno seznanjeni z nameravanimi spremembami, je sindikat organiziral sestanke, na katerih so posamezne akte razlagali delavci, katere je za tolmačenje določenega akta v sodelovanju s strokovno službo zadolževal sindikat.
Oddih zaposlenih, predvsem delavcev z nižjimi osebnimi dohodki in zdravstveno ogroženih, je bilo vprašanje, kije bilo velikokrat na dnevnem redu sej samoupravnih organov. Podjetje je imelo najprej svoj počitniški
dom v Gabrovem in Piranu. Po nekaj letih uporabe smo oba doma prodali in zgradili domove na Hvaru, v Poreču, na Malem Lošinju, Gorjancih, Veliki planini in v Bohinju.
Na področju dviga standarda moramo omeniti naloge iz časov, ko sogradbicni še stanovali v lesenih barakah. Na prizadevanja samoupravnih organov in sindikata, ki jim lahko rečemo tudi zahteva, smo leta 1962 zgradili najprej sodoben samski dom s preko 200 ležišči v Novem mpstu, kasneje pa še v Ljubljani in Krškem.
Smo eno izmed podjetij na Dolenjskem, kjer so uspešno zaživele TOZD v taki obliki, kot je predpisano v ustavi in z zakonom o združenem delu. Delovni ljudje resnično ugotavljajo in delijo celotni dohodek. Žaključni račun za vsako TOZD je izdelan in odposlan SDK, vsebinsko z novo kvaliteto in ne samo fonnalno. Z drugimi besedami to pomeni, da imajo delavci v TOZD in družbeni organi točen vpogled v stanje in gibanje sredstev v okviru posameznih TOZD.
Delavci so glede na njihovo zanimanje dejansko bolj informirani s pokazatelji poslovanja, ki jim jih dostavljajo službe v
večjem obsegu in podrobneje kot prej, svoj delež pa k temu prida tudi interno glasilo PIONIR.
Če pogledamo še na naloge, ki so pred DO SGP PIONIR v prihodnjem srednjeročnem obdobju lahko ugotovimo, da so obvezne in vsebujejo predvsem dinamično rast dohodka, odprtost Pionirjevega poslovnega sistema, razvoj in uveljavljanje novih tehnologij, izboljševanje kvalifikacijske strukture zaposlenih, povečana skrb za družbeni standard zaposlenih izgradnje samskih domov ir počitniških domov, menz ir naselij. Povečati moramo prisotnost Pionirjevih gradbenih TOZD na inozemskih tržiščih in okrepiti dohodkovno poveza nost s poslovnimi partnerji, k sodelujejo v reprodukcijskerr krogu SGP PIONIR.
Pomen uvedbe samoupravljanja je zelo težko izraziti v nekaj besedah. Do danes je to ena največjih zgodovinskih vrednot, kar jih ie izbojeval delavski razred Jugoslavije od prvih začetkov pa vse do današnjih dni, hkrati pa je to tudi višek dosedanjih bojev delavskega razreda na svetu sploh.
MILAN ŠINKOVEC
Tri desetletja samoupravljanja
Svoboda z enotnostjo jugoslovanskih narodov, priboijena in skovana v narodnoosvobodilnem boju, samoupravljanje, ter neuvrščenost v zunanji politiki in meddržavnih odnosih so tri najpomembnejše in neprecenljive sestavine in pridobitve neuklonljivih liudstev TITOVE Jugoslavije-
Letos se izpolnjujejo tri desetletja od prvih začetkov samoupravljanja, od tistih dni, ko so bila prvič v zgodovini človeštva v pravem pomenu besede uresničena vodilo in sanje večstoletnega boja izkroščanih: TOVARNE DELAVCEM! V TITOVI Jugoslaviji so v letu 1950 delavci izvolili prve delavske svete in prevzeli vodstvo proizvodnje in tovarn v svoje roke. V SGP PIONIR Novo mesto se ie prvi delavski svet sestal na svoji prvi seji 21. oktobra 1950. Predsednik prvega delavskega sveta je bil danes že pokojni zidar Karl Poglavc.
V treh destletjih so izbledeli spomini na prve bitke in odločanja v okviru komaj porajajočega se samoupravljanja. V domovini, ki je v petih letih po vojni, v kateri je skoraj izkrvavela in izšla iz nje domala v celoti porušena, komaj uspela vsaj malo zaceliti rane vojnega pustošenja, se je začelo samoupravljanje. Samoupravljanje v
f —tV “h
-SIMBOL VSEH
NAŠIH NARODOV
Titovo ime je postalo danes dramatični simbol rodov vseh naših narodov, odkar se piše zgodovina s krvjo naših ljudi. V nesreči, ki je bila od vseh naših nesreč najbolj brezupna, se je pojavil Tito z leninsko plamenico in njegova pot od Jajca do Beograda in Zagreba je pot našega naroda, da bi iz srednjeveškega, zaostalega človeka postal državljan prihodnjih svetlejših stoletij. To je gibanje k naši lastni civilizaciji. To je naša zgodovinska volja, ki se je kazala v številnih prizadevanjih skozi pretekla stoletja, in če je res tako, je to volja po preobrazbi in osvoboditvi v družbenih oblikah višjega, socialističnega tipa.
^MIROSLAV KRLEŽA (1952^
Jurij Podrebšek, direktor TOZD Gradbeni sektor Ljubljana, je bil član prvega delavskega sveta v SGP Pionir.
Jurij Podrebšek, direktor OOUR Građevinski sektor Ljubljana, bio je član prvog radničkog savjeta u SGP Pionir.
pomanjkanju in brez vseh izkušenj, toda morda prav zavoljo tega toliko bolj zagnano, zavestno in ustvarjalno.
PRVI POJAVI PLANSKEGA GOSPODARSTVA
Samoupravljanje se je začelo v obdobju planskega gospodarstva, ko je, pa najsi se zdi to danes še tako nerazumljivo, takratno SGP PIONIR prejemalo vsa naročila za svoja dela iz Ljubljane, ko so od tam prihajali vsi (žal pogostokrat nepopolni) načrti za gradnje, ki naj bi jih opravilo podjetje. Ministrstvo za gradnje v Ljubljani je iz dajalo nakazila za vse stroje, ki so sodelovali pri gradnjah, po nakazilu je preiemalo podjetje transportna sredstva. V tistih časih ie bila še zagotovljena preskrba z osnovnimi živili, oblačili in obutvijo.
Zapisniki prvih sej delavskega sveta in upravnega odbora so danes že orumeneli. Mlajšim, ki takratnih časov niso doživeli, naj povemo, da je bilo takrat organizirano delavsko samoupravljanje v podjetju tako, da je bil za vse podjetje izvoljen en sam delavski svet, ta pa je izvolil kot svoj organ upravni odbor. Upravni odbor je opravljal približno takšne naloge kot jih danes gospodarski odbor. Ko prebiraš orumenele liste zapisnikov prvih sej samoupravnih organov, najdeš v vrsticah tisto veliko vsebino samoupravljanja, kakršna je ostala vse do danes: prizadevanje za boljše, zavestnejše delo, za večjo odgovornost, za posodobljenje dela, za večji uspeh, za boljši jutri vseh delovnih ljudi.
V treh desetletjih so zbledeli spomini na prve bitke in odločanje v okviru komaj porajajo-
čega se samoupravljanja, smo ugotovili maloprej. Resnici na liubo moramo to trditev izpopolniti; reči bi morali: obledeli so spomini na nekatere podrobnosti iz prvih bitk in odločanj. Spomini so obledeli, toda zavest, da so sodelovali v prvih začetkih velikega in pomembnega dejanja v zgodovini samoupravljanja, ie tako živa, tako prisotna in tako trdna v članih prvih delavskih svetov in prvih upravnih odborov ter v prvih predsednikih teh samoupravnih organov, da kar žari iz njihovih besed, ko govorijo o tem.
In komu le, če ne pioniijem samoupravljanja pri SGP PIONIR, prvim samoupravljavcem v naših delavskih svetih in upravnih odborih, naj bi dali besedo ob tridesetletnici samoupravljanja v TITOVI Jugoslaviji!? Živa, neposredna in razločna je govorica, v kateri obujajo spomine na dni, ko seje začelo uresničevati geslo: TOVARNE DELAVCEM, tam daleč nazaj pred tridesetimi leti. Besedo imajo: član prvega delavskega sveta pri SGP PIONIR in po stažu najstarejši živeči predsednik delavskega sveta SGP PIONIR Zdravko Tomše; član prvega delavskega sveta in predsednik drugega upravnega odbora Viktor Rudman; član prvega delavskega sveta Jurij Podprepšek in večkratni predsednik delavskega sveta Karel Košir.
„NA SEJE S KAMIONOM, KOLESOM ALI PEŠ IN IZVEN DELOVNEGA ČASA”
Zdravko Tomše še vedno
dela pri SGP PIONIR (zdaj ie gradbeni delovodja v TOZD Gradbeni sektor Krško) in Viktor Rudman, ki je že upokojen, sta obujala spomine skupaj:
— Ko smo začeli s samoupravljanjem, smo bili zelo revni. Ko je bilo malo pred uvedbo samoupravljanja razfor-mirano ministrstvo za gradnje, so dobili v podjetjih Gradis in Slovenijaceste naiboljše stroje in mehanizacijo, mi pri PIONIRJU pa samo revne ostanke, tako da bi lahko rekli, da smo šli v samoupravljanje v spodnjih hlačah ... Zasedanja samoupravnih organov so bila takrat največ v prostem popoldanskem času ali ponoči. Karel Poglavc, zidar, je bil ^predsednik prvega DS, Franc Židanek pa predsednik dmgega DS; predsednik tretjega in četrtega DS je bil Zdravko T omše.
Na sejah DS in UO smo govorili največ o gospodarstvu, o nakupu strojev in mehanizacije, o posodobljanju v proizvodnji. Takrat je bilo plansko gospodarstvo; za vse je morala biti odobritev v planu, brez plana nisi mogel nič nabaviti in nič graditi. Takrat so bili, tisto kar smo imeli, šele prvi zarodki današnjega PIONIRJA.
Delili in posojali nismo denarja v tistih dneh, tako kot danes, ker denarja ni bilo! V samoupravnih organih smo veliko govorili o disciplini, o zmanjševanju izostankov z dela, o boju proti šušmarstvu, kije bilo takrat zelo razpaseno; nastopali smo proti kraji, za varčevanje. Dolgo in podrobno
(Nadaljevanje na 5. strani)
Zdravico Tomše in Viktor Rudman. Predsednik prvega DS Karel Poglavc je umrl, prav tako predsednik drugega DS Franc Židanek; tovariš Tomše kot predsednik tretjega DS je torej še živeči predsednik najstarejšega DS v SGP Pionir. Viktor Rudman je bil član prvega DS in predsednik drugega UO, živi pa kot upokojenec v Krškem.
Zdravko Tomše i Viktor Rudman. Predsjednik prvog RS Karel Poglavc je umro, isto tako predsjednik drugog RS Franc Židanek; drug Tomše kao predsjednik trećeg RS i dakle još živući predsjednik najstarijeg RS u SGP Pionir. Viktor Rudman bio je član prvog RS i predsjednik drugog OU, a živi kao umirovljenik u Krškom.
(Nadaljevanje s 4. strani) smo razpravljali o navidezno majhnih zadevah. Vendar takrat tudi žebljev ni bilo, zato se jih je izplačalo ravnati, čeprav danes nikomur na misel ne pride, da bi se pripognil in pobral nov žebelj!
Ko smo gradili tovarno celuloze in papirja v Krškem, je delalo na gradbišču 700 ljudi, toda brez strojev in žerjavov. Ko smo gradili prvi papirni stroj v tq tovarni, je bilo na gradbišču 200 ljudi; ko smo gradili drugega, samo 40, toda takrat so že bili stroji in žerjavi.
Po Odpadu smo iskali zavržene tovornjake in jih popravljali, da so bili za silo uporabni. Na seje smo se iz Krškega vozili v Novo mesto s kamionom. Ko smo se nekoč pozno ponoči, v lila dnem vremenu vračali v odprtem tovornjaku s seje DS iz Novega mesta, nas je tako zeblo, da smo v bližini Koštan -ievice ustavili in se pokrili z otavo, da bi se ogreli.
Prvo preizkušnjo ie samoupravljanje pri PIONIRJU do-živaljalo v letih 1956 in 1957, ko je prišlo do prve krize v gradbeništvu. Zaradi ukinitve investicij smo čez noč ostali brez dela. Trgalo se nam je srce, ko smo po nalogu morali oddajati stroje, ki smo jih z veliko težavo pridobili, in odpuščati ljudi. Seje so bil takrat boleče dolge in na vse kriplje smo iskali špranje, skozi katere bi obšli nalog za oddajo strojev, hkrati pa se tolažili z geslom, da dober mornar zmeče s krova ladje v stiski vse, da se ne bi potopila . . .
„PRVI ZAČETKI SO BILI ZELO SKROMNI, SPOMINU PA JE ŽE VELIKO UŠLO”
Jurij Podrepšek, član prvega delavskega sveta SGP PIONIR, zdaj direktor TOZD Gradbeni sektor Ljubljana, napeto razmišlja in pove:
— Trideset let je že od takrat, arhivskega traku nimam in spominu je že marsikaj ušlo. Prva seja prvega DS pa je bila kolikor se spomnim v Osolnikovi gostilni, kjer smo imeli takrat menzo in delavski klub, kot smo rekli. Na prvo sejo smo šl* z velikim zanosom. Cenrav nismo popolnoma natančno vedeli za kaj gre, smo se zavedali, da se začenja uresničevati geslo
tovarne delavcem in da
J® to nekaj velikega. Direktor PIONIRJA je bil takrat Dušan 'Trum, ki je na seji podal uvodno poročilo o stanju v Podjetju; bila je to nekakšna Primopredaja.
Pristojnosti samoupravljanja so bile v prvih začetkih v
primerjavi z današnjimi sorazmerno majhne. V letu 1950 je bil to prvi poizkus, bolj sistem malo širšega informiranja in političnega pritegovanja k odločanju. Kolikor se spomnim, je PIONIR kmalu po uvedbi samoupravljanja v okviru tekmovanja za uvajanje samoupravljanja dobil od republiškega ali zveznega sindikata neko plaketo v znak priznanja.
„NA VSAKI SEJI DS PREREZ STANJA V PODJETJU"
Karel Košir, član upravnega odbora v letu 1956 in večkratni ter tudi zdajšnji predsednik DS SGP PIONIR:
— V upravni odbor DS sem bil izvoljen prvič leta 1956; bil je to tretji UO po vrsti. Takrat sem delal na gradbišču v Črnomlju:	gradili smo dva
manjša stanovanjska bloka, tovarno BELT, most v Gradacu in vojaški objekt na Otovcu. Takratni UO je bil po pristojnostih nekaj podobnega kot je danes gospodarski odbor v TOZD. Razpravljali in sklepali smo predvsem o delitvi dobička (tako smo takrat rekli ostanku dohodka) in o nakupu mehanizacije in strojev. Razpravljali smo o izpolnjevanju plana in o stanju v podjetju. Na vsaki seji DS je bila podana obširna, s številkami podkrepljena informacija o stanju v podjetju, nekakšen prerez. Vodstvo je imelo takrat veliko večje pristojnosti kot danes in je o mnogih stvareh lahko odločalo brez samoupravnih organov. Na seje smo hodili peš, se vozili s kolesom ali z vlakom.
Edini osebni avtomobil, ki ga je takrat premogel PIONIR, je
bila stara Lancia. Iz vodnega hladilnika ji je uhajala voda v karter in zato je rada zakuhavala, kot se reče Leta 1956 smo se peljali z njo iz Metlike v Novo mesto. Na vrh Gorjancev nas je „šlepal” tovornjak, nato smo se samotež spustili proti Novemu mestu. Vozil je Gazvoda. Tam, kjer je zdaj IMV, je v tistih časih kar ob cesti opravljala prometna komisija tehnični pregled in registracijo. Nas je v ldanček do komisije privlekel tovornjak. Ustavili smo, Gazvoda pa je skočil iz Lancie in se pošalil: „Tovariši miličniki, prišli smo na registracijo!”Milični-M pa hudi nazaj: „Kako da „šlepate” z vrvjo, ko pa je predpis, da se sme samo z drogom? ’ ’ Gazvoda je bil jezen in prizadet na očitkom. Sedel je za volan in stisnil skozi zobe: „Vi me pa že ne boste!” in pognal avtomobil. Odbrzeli smo mimo komisije in že čez dobrih 100 m, ko smo se skrili za ovinkom, spet „zakuhali”. V Bršljin nas je nato spet „šlepal” tovornjak. Dogodivščini smo se še dolgo smejali.
M. J.
Načrti kovinskega obrata v TOZD MKO
Pred 6 meseci je v kovinskem obratu TOZD MKO prevzel dolžnost vodje obrata ing. Slavko Bračko. Prišel je iz
DSSS, kjer je pred tem delal v Službi varstva pri delu. V kovinskem obratu povedo, daje tov. Bračko kljub težavam, s katerimi se je srečal v operativnem delu, kakršnega je prevzel, dokazal že v prvih 6 mesecih, da je s trdnim delom irr z voljo mogoče premagati vse prepreke. Zlasti veliko je pokazal posluha za ljudi in jih zna pritegniti k delu.
Produktivnost v obratu se je že povečala, kar je posledica
Inž Slavko Bračko, vodja Kovinskega obrata v TOZD MKO. Inž. Slavko Bračko, rukovodilac Metalskog pogona u OOUR MKP.
izboljšav v organizaciji dela in nabave nekaterih delovnih sredstev. Posebej stremi za tem, da kljub organiziranosti v TOZD pri PIONIRJU ne bi pozabljali, da delujejo vse TOZD pod skupno PIONIRJEVO streho. Zelo se zavzema za sodelovanje z drugimi TOZD in za uspehe celotne DO SGP PIONIR. Prevzel je več odgovornih dolžnosti v samoupravnih organih in je kandidat za sprejem v ZK. Ing. Slavko Bračko je v pomenku o
(Nadaljevanje na 6. strani)
Gornjo fotografijo članov delavskega sveta je dal Viktor Rudman. V katerem obdobju je deloval ta DS, ne vemo, bil pa je eden prvih, najbrž drugi po vrsti. V prvi vrsti sedijo z leve proti desni: neznani, Milan Zaletel, Jurij Picelj, Viktor Ruciman, Franc Židanek, Bernard Kruljc, Albert Bratož, neznani in Helena Trdan. V drugi vrsti stojijo z leve proti desni: neznani, Jenez Tomše, neznani, neznani, Jože Dornik, Milka Pungerčar, Jože Horvat, .. .Voglar, Franjo Kusič, Ivan Zupančič, neznani. — V zadnji vrsti smo prepoznali: s klobukom .. .Lukšič, levo od njega je Anton Lapuh in na skrajni desni Ivan Kočevar. Vse, ki lahko povedo imena za zdaj neznanih tovarišev na gornji sliki, prosimo, da to sporoče uredništvu PIONIRJA.
Gornju sliku članova jedno od prvih radničkih sa\jeta dao je Viktor Rudman. Sve, koju mogu reći imena za sada nepoznatih na gornjoj slici, molimo, da obavijeste uredništvo PIONIRA.
(Nadaljevanje s 5. strani)
stanju v kovinskem obratu in o načrtih za njegov nadaljnji razvoj povedal:
— Ko so se v TOZD MKO pred leti odločali za gradnjo novega servisa za osebna vozila v Ločni, je bil ta korak narejen zavestno. Pri tem ie šlo za odločitev o razvoju v več' stopnjah. Z gradnjo novega servisa za osebna vozila v Ločni je bil tukaj v Bršljinu izpraznjen prostor in s tem ustvarjene večje prostorske zmogljivosti za razmah obratov, ki so bili prej zelo utesnjeni. Pri tem imam v mislih zlasti enoto za vzdrževanje težke mehanizacije za potrebe gradbeništva in tovornih vozi. Se veda pa sme malo pozneje začeli tudi z razvijanjem in napredkom v ključavničarski in v elektro dejavnosti.
Naložba v novi servis za osebne avtomobile v Ločni je zahtevala veliko sredstev, zato je bilo treba prevzeti veliko obremenitev za odplačila posojil. To se je seveda poznalo v naložbah v opremo za naše dejavnosti, zdaj pa gre tudi pri tem že na boljše. V gradbeništvu uvajamo nove tehnologije, gradbeni stroji so vedno bolj izpopolnjeni, vse to pa seveda zahteva tudi uvajanje novih tehnologij v našem vzdrževalnem delu in tudi novo opremo. Vedno več dela imamo s servisi in popravili gradbene mehanizacije in težkih tovornih vozil. Razen tega v gradbeništm vedno bolj uporabljajo jeklene in kovinske konstrukcije, zato je več dela tudi za ključavničarsko dejavnost.
Čeprav so prostori, ki so jih zasedle naše dejavnosti po preselitvi servisa osebnih vozil v Ločno, pomenili veliko olajšanje in pridobitev, so zdaj že premajhni. Zato za naše dejavnosti načrtujemo nov obrat v Ločni ob že obstoječih stavbah servisa osebnih vozil. Zajedamo se, da moramo pri delu strmeti za tem, da bi s čim manjšimi stroški dosegali kar največje učinke. Za nove prostore bo treba odšteti 70 milijonov dinarjev.
Ker je to velik znesek, pripravlja razvojna služba program v več stopnjah in selitev proizvodnje v časovnih razmakih. Zemljiško-lastniške zadeve že urejamo. Naloge, ki smo si iih naložili, so zelo velike in zavedamo se, da jih brez pomoči drugih TOZD ne bomo zmogli. Prav zato pa računamo na pomoč in podporo pri naših načrtih.
M. J.
Delovna oddolžitev spominu na tovariša Tita
V	četrtek, 8. maja, so bila mesta in naselja po vsej Jugoslaviji v času pogrebne svečanosti za ljubljenim predsednikom maršalom Josipom Brozom — TITOM, med 12. in 16. uro kot izumrla. V proizvodnji je tačas teklo le najnujnejše delo. Večina delovnih organizacij je bodisi organizirala skupinsko spremljavo pogrebne svečanosti preko TV sprejemnikov, bodisi spustila delavce domov. V DO SGP PIONIR smo odšli domov ob
11.	uri.
Upoštevajoč predlog sindikatov, naj delavci izgubljeni delovni čas pozneje nadomestijo, so v vseh TOZD in delovnih enotah to naredili z dodatnim delom izven rednega delovnega
V	TOZD MKO so dodatno delali 14. maja od 14. do 17. ure. Delovna skupnost TOZD MKO je pri tem pokazala veliko zavednost in pripadnost vodilom, ki jih je oolikoval predsednik TITO. Predlog o dodatnem delu je bil sprejet brez besed; udeležili so se ga vsi in so tačas delali resno in s poletom, zavedajoč se, da je nadomestno delo ena prvih obveznosti, ki so jo sprejeli v,spomin na predsednika TITA in eno izmed prvih zagotovil, da bomo tudi vnaprej hodili po poti, ki jo je on začrtal Spominu na velikega pokojnika smo se poklonili kot
delavci z boljšim delom in večjimi uspehi in se na ta način najlepše poslovili od njega.
V občini Susedgrad v Zagrebu, kjer ima sedež TOZD Gradbeni sektor Zagreb, je bila 11. maja letos vaja sestavov SLO in DS, v kateri so sodelovale tudi enote iz delovnih organizacij.
Na vajo so se v TOZD Gradbeni sektor Zagreb skrbno in resno pripravljali že nekaj časa pred tem. V pripravah je sodelovalo 50 ljudi. Izdelali so načrt, po katerem so 11. maja ob 4. uri zjutraj zbrali splošno enoto CZ svoje TOZD, kije bila določena za sodelovanje v vaji v okviru KS Miro Oreškovič in
V TOZD GS Zagreb sta SLO in OS v zglednem stanju
občine Susedgrad in vodstvo CZ v TOZD, skupaj okoli 30 ljudi. Najprej so izvedli vajo v okviru TOZD. Razen tega, da so na njej preverili svojo opremljenost in usposobljenost, je bila vaja koristna tudi zato, ker so mimogrede ugotovili, da je eden izmed požarnih ventilov v stavbi uprave TOZD toliko zarjavel, da ga ni mogoče s prosto roko odviti. Ni treba nosebej poudarjati, da so bili vsi člani enote in štaba ob določeni uri disciplinirano zbrani na TOZD, čeprav so z vajo začeli zelo zgodaj.
Ob 7. uri zjutraj seje splošna enota CZ pod vodstvom vodje CZ Hamida Ovčine in referenta za SLO TOZD Stevana Babiča zbrala na odrejenem zbornem mestu v KS Miro Oreškovič, kamor je prispela prva in z vso opremo. Čakajoč na druge (mimogrede moramo ugotoviti, da je bilo čakanje zaradi ne najboljše organizacije vaje v KS dolgo kar poldrugo uro po odrejenem času) so ponovili nekatere stvari in naloge, s katerimi mora biti seznanjen vsak pripadnik CZ.
Ko so opravili nalogo v KS, so se vrnili v TOZD in tam nadaljevali do 12. ure z vajami v nudenju prve pomoči in reševanju ponesrečencev iz višjih delov stavbe s pomočjo nosil in vrvi.
Enota CZ TOZD Gradbeni sektor Zagreb je pokazala zgledno izurjenost, zavest in opremljenost. Na zboru enot v KS je zlasti zbudilo pozornost, da so pripadniki CZ TOZD Gradbeni sektor Zagreb bili edini v celoti oblečeni v predpisana oblačila CZ in edini imeli vso potrebno opremo. V TOZD povedo, da so uspehi CZ v veliki meri zasluga prizadevnega referenta za SLO in DS Stevana Babiča.
M. J.
Bolničarke iz enote CZ v TOZD Gradbeni sektor Zagreb v času praktičnega pouka, ki je namenjen temu, da bi bili vedno pripralvjeni.
Bolničarke iz jedinice C7 u OOUR Građevinski sektor Zagreb za vrijeme praktične obuke, koja se odvija u duhu stalne pripravljenosti.
r	n
MAJSKI DAN
V NAS SE TRGA BOLEČINA.
ŽALOST NAM DRHTI l/ KORAKU.
PESEM JE ZGUBILA SVOJA KRILA.
MAJSKI DAN TREPEČE V MRAKU.
_________RUDIROBIČ
YULON - Obnova in SfiP Pionir z roko v roki
Gradbišče novih tovarniških in skladiščnih prostorov tovarne sintetičnih vlaken in preje Yulon v Ljubljani, kjer gradi TOZD Gradbeni sektor Ljubljana, je zagotovo eno izmed največjih gradbišč, na katerih gradi PIONIR zdaj. To gradbišče pa je posebej pomembno še zaradi nečesa: zaradi sodelovanja, ki se odvija na njem med gradbenim podjetjem OBNOVA iz Ljubljane in med SGP PIONIR. Sodelovanje je lahko različnih oblik: od naj preprostejšega stiska roke do skupnega prenašanja istega bremena.
V primeru gradnje tovarne Yulon v Li ubijani pa gre za višjo obliko sodelovanja pri gradnji istega objekta na skupnem gradbišču. Obe podjetji, ki sodelujeta, vlagata živo delo, stroje, sredstva in material, obračun opravljenih del pa poteka po vloženem delu. Tu se torej srečujemo z višjo obliko sodelovania, ki vsebuje načelo: kolikor si vložil in naredil, toliko dobiš.
Nadin sodelovanja je opisal in nam predstavil gradbišče vodja gradbišča SGP PIONIR Andrej Kurnik, gradbeni tehnik, ki ie hkrati pomočnik vodje celotnega gradbišča, na katerem z roko v roki sodelujeta nri gradnji istega objekta SGP PIONIR in Gradbeno podjetje OBNOVA.
— Gradimo v sodelovanju z gradbenim podjetjem OBNOVA. Sodelovanje poteka po Posebnem samoupravnem sporazumu in medsebojno potrjenem ceniku za ovrednotenje storitev. Vsak mesec ugotavljajo in ovrednotimo: vloženo živo delo, vložene strojno—mehanske storitve in materialne storitve. Glede na višino tako obračunanih storitev obračuna-hio mesečno realizacijo gradbišča z investitorjem in to realizacijo razdelimo med oba partnerja. Dosežki obeh sodelujočih se
iz meseca v mesec spreminjajo; PIONIR pride do blizu 50 odst.
Vrednost celotne naložbe znese 480 milijonov din, od tega je gradbenoobrtniških del za 310 milijonov, instalacijskih pa za 170 milijonov. Do konca aprila letos smo opravili za 220 milijonov v glavnem gradbenih del.
Obrtniška in instalacijska dela pridejo na vrsto šele zdaj. Delati smo začeli maja lani. Na dan določenega roka dograditve ni; dogovorjeno je le, naj bi objekte predali naročniku konec poletja 1980. Z deli smo v zamudi, ker nam je investitor prepozno dostavil projekte, zdaj pa je že eden izmed vzrokov za zamudo tudi pomanjkanje delavcev. V glavnem bomo v okvim novega dogovora z investitorjem z gradbenimi deli končali konec junija v takšni meri, da bo lahko začela montaža strojev in naprav.
Montažo stroiev in naprav za novo tovarno bodo opravili tuji monterji, ki pridejo iz Nemčije, Francije in Švice. Z mirni ima investitor posebne, neposredne pogodbe.
Mi bomo, ko končamo z gradbenimi deli, nadaljevali z instalacijskimi in obrtniškimi. Ta so tako obsežna, da jih delimo z gradbenim podjetjem OBNOVA.
Najvišja tovarniška stavba, to ie kemični del tovarne, ima 9 nadstropij in je visoka 32 metrov. Poleg te je ogromna tekstilna dvorana z več aneksi in regalnim skladiščem. V okviru gradnje je še 6 pomožnih objektov v vrednosti od 4 milijonov do 30 milijonov din. Skupna dolžina vseh stavb je 180 metrov.
V celotni gradnji srno v enem letu porabili preko 3000 ton armature in vgradili več kot 1000 kubičnih metrov betona. Beton smo uporabljali v glav-
Gradnja ene izmed številnih pomožnih stavb na gradbišču Yulon v Ljubljani.
Gradnja jedne od brojnih pomoćnih zgrada na gradilištu Yulon u Ljubljani.
nem iz PIONIRJEVE betonarne, ki jo imamo tukaj na gradbišču. Praksa je ponovno potrdila tudi v našem primeru veliko uporabnost takšne betonarne. V konicah, ko je bila njena zmogljivost premajhna, srno zaprosili za pomoč in dovažali beton iz obeh betonarn, ki jih ima PIONIR tukaj v bližini v Dobrunjah.
TOZD SPO nam je s svojimi stroji in mehanizacijo veliko pomagala. Zdaj imamo tu tri največje žerjave, kar jih ima PIONIR; ko ie bilo največ betonerskih del, je bilo na gradbišču 7 velikih in 2 manjša žerjava.
V konici smo imeli na gradbišču 600 gradbenih delavcev; PIONIRJEVIH je bilo največ 250, ostali od OBNOVE. Zdaj ima vsako podjetje po 220 delavcev, poleg tega pa že dela okoli 200 obrtnikov in inštalaterjev. Za vodenje del imamo tra
voljo 10 delovodij, 3 skladiščnike, 6 gradbenih tehnikov in 1 inženirja. Čeprav je to že na prvi pogled velik vodstveni štab, je kljub vsemu še vedno precej manjši kot je bilo načrtovano.
Vsi delavci prihajajo na delo peš iz bližnjih samskih domov, ker imamo v obeh podjetjih te domove po dobrem naključju v bližini. Hrano dovažamo na gradbišče. Urejeno imamo skupno jedilnico, v kateri jedo delavci obeh podjetij v izmenah. Standard, ki smo ga uredili na gradbišču, je zadovoljiv. Poudariti moram, da se delavci obeh podjetij, vse od fizičnih do režijskih delavcev, sijajno razumemo med seboj in da doslej ni bilo še nobenega nesporazuma ali spora. Tudi nobene težje nesreče pri delu doslej k sreči še nismo imeli.
Podčrtati velja, da gradimo izredno zahteven industrijski objekt zlasti v gradbenem pogledu. Naj omenim, da smo na gradbišču izdelovali velike betonske ponve za streho in kinete za zračne kanale v tekstilni dvorani. Velike klima komore, ki so v industrijskih objektih običajno izdelane iz iekla, so tu na Yulonu iz armiranega betona. To je tehnološko izredno zahtevno, natančno in odgovorno delo.
Velrke težave imamo prav v tem času, tako kot v vsej TOZD Gradbeni sektor Ljubljana, zaradi pomanjkanja delavcev. Rešujemo se tudi s „padalskimi posegi”, ki se včasih obnesejo... Ob koncu naj poudarim, da je pred prevzemom takšne gradnje ob tako dogovorjeni delitvi dela in uspeha zelo 'pomembna zmogljivostna pripravljenost sodelujočih partnerjev. Tisti namreč, ki več vloži v gradnjo in več naredi, pri delitvi uspeha tudi več pospravi.
M. J.
Pogled z ene izmed že zgrajenih stavb tovarne Yulon v Ljubljani, nadel velikega gradbišča. Na levi je streha velike tekstilne dvorane, v ozadju regalno skladišče, desno eden izmed aneksov med gradnjo. Pogled sa jedne od već izgrađenih zgrada tvornice Yulon u Ljubljani, na dio velikog gradilišta. Na lijevoj strani je krov velike tekstilne hale, u pozadini regalno skladište, a desno jedan od aneksa tokom gradnje.
Pionir in Gradis na Toplarni II v Ljubljani
Ob tisti strani velikega ljubljanskega energetskega objekta, toplarne, ki ima ob boku železniško progo proti Celju in Mariboru, se dvigata kvišku dva majhna gradbena žerjava: eden nosi na ročici napis GRADIS, drugi nosi napis: PIONIR. Oba žerjava, čeprav majhna (velikih žerjavov na tem gradbišču zaradi pomanjkanja prostora med že obstoječimi stavbami ni mogoče postaviti) in oddaljena drug od drugega le nekaj desetin metrov, po svoje izpričujeta sodelovanje med dvema gradbenima podjetjema. V tem primeru gre za sodelovanje med PIONIRJEM in GRADISOM na istem gradbišču, za sodelovanje pri isti naložbi.
Gornji uvodni opis s posebnim poudarkom sodelovanju naj bo dokaz, da sodelovanje med različnimi gradbenimi podjetji v Sloveniji kljub vsemu obstaja. Velikokrat je namreč v javnih občilih slišati očitke, da je slovensko gradbeništvo preveč razdrobljeno, da je med „konkurenčnimi” podjetji premalo razvito sodelovanje in podobno.
Gradnja drugega dela Toplarne II v Ljubljani se je začela 10. februarja letos. Vodja gradbišča SGP PIONIR je Vasilij Stosič, dipl. gradb. inž., v njegovi odsotnosti pa je bil naš sobesednik, kije predstavil gradbišče in dela na njem, Jože Filipčič, dipl. gradb. inž., ki je sicer vodja projekta, ki skrbi za stike z investitorjem in za obračun.
— V primeru gradnje druge stopnje Toplarne II v Ljubljani gre pri gradnji dejansko za sodelovanje SGP PIONIR in GP GRADIS. Investicijska vrednost
celotne gradnje, v kateri je nosilec posla SGP PIONIR, TOZD Gradbeni sektor Ljubljana, znaša za 2. stopnjo, ki je zdaj v gradnji, 340 milijonov din. Z gradbenim podjetjem GRADIS si delimo delo. GRADIS nastopa kot kooperant in vse obveznosti iz pogodbe z investitorjem se prenašajo na GRADIS za tiste objekte, ki jih gradi on. V tem primeru gre torej za fizično delitev del po objektih.
Ker sta GRADIS in PIONIR sicer konkurenčni gradbeni podjetji, je takšno sodelovanje vsekakor več kot zanimivo in spodbudno. Ker delamo na zelo utesnjenem prostoru, gradnja namreč poteka med že obstoječimi objekti, se pri delu delavci obeh podjetij^ dejansko fizično dotikamo. Če potrebujemo stroj ali kakšen material, si pri tem drug drugemu pomagamo. Ker sta obe podjetji dobro organizirani, je takšnega sodelovanja bolj malo in vsak opravlja svoje delo. Gradis je med drugim prevzel nadaljevanje del na kolektorju, ki ga je PIONIR gradil v prejšnji stopnji.
Po obstoječi pogodbi moramo v okviru del, ki smo jih začeli 10. februarja letos, obe podjetji skupaj opraviti za 177 milijonov del. Od tega bo PIONIR naredil za nekaj čez 90 milijonov din vrednosti, GRADIS pa za 70 milijonov. Za preostanek del do 340 milijonov din je naša ponudba že sprejeta od investitorja in bomo z deli nadaljevali, ko bo investitor zbral potrebna sredstva.
TOZD Gradbeni sektor Ljubljana gradi kotlovnico, bunker za žlindro, odprte odlagalne površine in dovozne poti. V okviru gradnje je zelo veliko montažerskih del in zlasti kovinskih delov za montažo. Zavoljo tega že zdaj med gradnjo s pridom uporabljamo odlagalne površine, ki bodo pozneje na-
menjene za skladiščenje premoga, kot prostor za skladiščenje montažnih delov, ki jih na teh površinah že varijo. Z montažerji ima investitor sklenjeno posebno pogodbo.
Izgotovljene objekte moramo po pogodbi predati 15. septembra letos. Gradnja pa poteka tako, da mi pripravljamo posamezne objekte za montažo, nato opravijo svoja dela montažerji, za njimi pa z gradbenimi deli spet nadaljujemo mi. Pri takšnem načinu dela pa rok dokončne predaje ni tako zelo pomemben, kot so takozvani medfazni roki, ki so po pogodbi natančno določeni za posamezne objekte. Toplarna je namreč energetski objekt, ki ves čas deluje in oskrbuje Ljubljano s toplotno energijo. S 1. julijem začno v toplarni z remontom in takrat je treba izvesti vse tiste montaže, kijih v času obratovanja ni mogoče. Tudi zavoljo tega je dosledno spoštovanje medfaznih rokov pri tej gradnji tako pomembno.
Medfazni rok za kotlarno je 1. junij letos, za bunker za žlindro je bil 30. maja. Na našem, PIONIRJEVEM gradbišču, plan uspešno lovimo in dogovorjene roke dosledno upoštevamo, tako da lahko povem, da je bunker za žlindro z naše strani že pripravljen za montažo. To velja tudi za dela na kotlarni; dela, ki potekajo na dovoznih poteh in na odlagalnih površinah so pravtako v rokih.
Na delovišču je Drago Kalin kot gradbeni delovodja, delavcev pa imamo okoli 40. Pri delih na odlagalnih površinah in na transportnih poteh smo zelo veliko uporabljali gradbeno mehanizacijo. Vse betoniranje, kar ga je bilo, smo opravili s pomočjo betonske avtočrpalke, ker žerjavov ni mogoče uporabljati za transport betona zaradi obstoječih objektov in velike utesnjenosti.
Prav zaradi teh vzrokov zahteva gradnja na tem gradbišču poseben režim. Žerjavov takšnih zmogljivosti, kot bi jih potrebovali, ni mogoče postaviti; za skladiščenje gradbenih materialov je zelo malo prostora in zato smo bili odvisni od sprotnega dovoza.
Na gradbišču je vseskozi delalo zelo majhno število delavcev, ki so z veliko zavzetostjo opravili veliko delo in zato zaslužijo vso pohvalo. Delali smo tudi ob sobotah in nedeljah. Investitor nam je vseskozi očital, da imamo na gradbišču premalo delavcev in da zato ne bomo uspeli loviti plana in rokov, z dobro organizacijo dela in zavzetostjo vseh pa smo to kljub vsemu uspeli.
Gradnja bunkerja za žlindro na gradbišču toplarne v Ljubljani. Gradnja bunkera za zguru na gradilištu toplane u Ljubljani.
Mladina v S6P PIONIR je na ravni delovne organizacije dobila vodstvo
19. maja je bila v Novem mestu ustanovna seja koordinacijskega sveta ZSMS SGP PIONIR. Sejo je vodil predsednik iniciativnega odbora Ivan Ilijanič. Prisotni so po otvoritvi z enominutnim molkom počastili spomin na velikega prijatelja mladih, pokojnega predsednika, maršala Josipa Broza — TITA.
Seje se je udeležilo 12 do 19 delegatov iz osnovnih organizacij ZSMS. Ugotoviti moramo tudi to, da se je od povabljenih predstavnikov odzval vabilu edino predsednik konference organizacij sindikata SGP PIONIR, tov. Milan Kapetan.
Ivan Ilijanič je v uvodni besedi povedal, da so se oktobra lani na pobudo mladine iz TOZD Gradbeni sektor Novo mesto sestali predstavniki osnovnih organizacij ZSMS te TOZD in DSSS in se dogovorili o ustanovitvi Koordinacijskega sveta ZSMS v DO. Takrat je bilo v SGP PIONIR organiziranih samo 5 organizacij ZSMS, zdaj jih je že 9. Organizacije še ni v TOZD TOGREL in v TOZD Projektivni biro, medtem ko bi mladina iz TOZD TKI in iz Interne banke lahko, ker je maloštevilna, delovala v okviru osnovne organizacije ZSMS v DSSS.
V	SGP PIONIR so začele prve osnovne organizacije ZSMS delovati pred poltretjim letom, zato še ni dovolj izkušenj. Zato bodo morali zlasti vsi politični dejavniki v DO spodbujati delo koordinacijskega sveta in osnovnih organizacij ZSMS, ker je organizacija šele v začetkih, mladina v naši družbi pa ima pomembne naloge.
V	kratki obrazložitvi poslovnika za delo koordinacijskega sveta je bilo povedano, da teži ZSMS za svobodnim delovanjem osnovnih organizacij in zato ne ustanavljamo konferenc osnovnih organizacij, ki bi lahko delo omejevale in nalagale obvezne naloge. Svet bo samo usklajevalec dela med osnovnimi organizacijami ZSMS. Predlagani po-slvonik je bil sprejet brez pripomb.
Ko so govorili o smernicah za delo koordinacijskega sveta v letu 1980 so zlasti poudarili, da bo ZSMS potrebovala pomoč političnih organizacij, zlasti ZK. V DO bo potrebno ustvarjati družbene razmere. v katerih bo ZSMS lahko odigrala svojo vlogo v samoupravnem socializmu, se uveljavila in preverila svojo sposobnost zlasti v samoupravnem odločanju, ter vnesla vanj novega duha in svežine.
Ugotovili so, da bo z vodstvi osnovnih organizacij ZSMS veliko težav zaradi narave gradbinskega dela, v katerem so pogostne premestitve iz kraja v kraj in z gradbišča na gradbišče. Prav zato bo v vseh organizacijah treba ustvarjati širše vodstvene kroge mladih. V osnovni organizaciji ZSMS TOZD Gradbeni
(Nadaljevanje z 8. strani)
sektor ugotavljajo, da imajo 40 mladincev, dvajsetorica med njimi pa že ima povsem stvarne zadolžitve. V TOZD Gradbeni sektor Ljubljana imajo v samoupravnih organih 15 članov ZSMS in v izvršnem odboru osnovne organizacije sindikata 6. V TOZD Gradbeni sektor Krško so povedali, da so mladi ljudje zelo delavni v ZK in v samoupravnih organih, da pa jih za dejavnost v osnovni organizaciji ZSMS ne morejo pridobiti.
Vsi sodelujoči so si bili edini v tem, da se bodo morale osnovne organizacije usmerjati v organiziranje dejavnosti mladine v prostem času, prirejati predavanja in seminarje in se lotevati takšnega dela, ki je mladini zanimivo. Ne gre pozabiti delovnih akcij za športne naprave, za ureditev prostorov in podobno. ZSMS bo dobila podporo šele takrat, ko bo dejavna in bo imela kaj pokazati. Omenili so primer ZSMS v tovarni zdravil KRKA, ki je dosegla lepe uspehe in je deležna velike pomoči svoje DO.
Sprejeli so tudi predlog smernic za delo koordinacijskega sveta ZSMS z gornjimi dopolnitvami in izvolili za predsednika sveta Ivana Ilijaniča, za sekretarja Avgusta Murna in za blagajnika Slavka Štepca ter nadzorni odbor. Dejavnost sveta naj z denarjem podpro osnovne organizacije ZSMS v DO s prispevkom po 1.000 din vsaka, so sklenili na seji. Organizacije ZSMS naj si del sredstev za svojo dejavnost zagotovijo s članarino, za pomoč pa naj zaprosijo tudi sindikalne organizacije in samoupravne organe. Dogovorili so se tudi o nalogah v zvezi s srečanjem mladih SGP PIONIR, ki bo 14. junija na Loki v Novem mestu.
M. J.
Omladina u SGP
■ J11KII i
dobila je rukovodstvo na nivou RO
19. maja je u Novom mestu bila osnivaška sjednica koordinacijskog savjeta SSOS SGP PIONIR. Sjednicu je vodio predsjednik inicijativnog odbora Ivan Ilijanić. Prisutni su poslije otvorenja minutom šutnje odali počast uspomeni na velikog prijatelja mladih, pokojnog predsjednika, maršala Josipa Broza - TITA.
Na sjednici je učestvovalo 12 do 19 delegata iz osnovnih organizacija SSOS. Moramo konstatirati i to, da se je od pozvanih predstavnika, pozivu odazvao samo predsjednik konferencije organizacija sindikata SGP PIONIR, drug Milan Kapetan.
Ivan Ilijanič je u uvodnoj riječi rekao, da su se u oktobru prošle godine na podsticaj omladine iz OOUR gradjevinski sektor Novo
Med zasedanjem koordinacijskega sveta ZSMS pri SGP Pionir. Tokom zasjedanja koordinacijskog satje ta SSOS u SGP Pionir.
mesto, sastali predstavnici osnovnih organizacija SSOS te OOUR i RZZS i dogovorili se o osnivanju koordinacijskog savjeta SSOS u RO. Tada je u SGP PIONIR bilo organizirano samo 5 organizacija SSOS, a sada ih je već 9. Organizacije još nema u OOUR TOGREL i u OOUR Projektivni biro, dok bi omladina iz OOUR TKI i iz Interne banke, jer je malobrojna, mogla da djeluje u okviru osnovne organizacije SSOS u RZZS.
Prije tri i po godine u SGP PIONIR počele su da djeluju prve osnovne organizacije SSOS, te zbog toga nemaju dovoljno iskustva. Zato će posebno svi politički činitelji u RO morati da podstiču rad koordinacijskog savjeta i osnovnih organizacija SSOS, jer je organizacija tek na početku, a omladina u našem društvu ima važne zadatke.
U kratkom obrazloženju poslovnika za rad koordinacijskog savjeta bilo je rečeno, da SSOS teži slobodnom djelovanju osnovnih organizacija i zato ne osnivamo konferencije osnovnih organizacija, koje bi mogle ograničavati rad i nametati obvezne zadatke. Savjet će samo biti koordinator rada izmcdju osnovnih organizacij SOS. Predloženi poslovnik bio je usvojen bez primjedbi.
Kada su govorili o smjernicama za rad koordinacijskog savjeta u 1980 godini, posebno su naglasili da će SSOS trebati pomoć političkih organizacija, posebno SK. U RO će biti potrebno ostvariti društevne odnose u kojima će SSOS moći odigrati svoju ulogu u samoupravnom socijalizmu, steći ugled i provjeriti svoju sposobnost posebno na samoupravnom području, te u njega unijeti nov duh i svježinu.
Konstatirali su, da će sa rukovodstvima osnovnih organizacija SSOS biti mnogo teškoća zbog prirode gradjevinskog posla, u kojem su česti premještaji iz mjesta u mjesto i sa gradilišta na gradilište. Upravo zbog toga u svim će organizacijama trebati ostvarivati šire rukovodeće krugove mladih. U osnovnoj organizaciji SSOS OOUR Gradjevinski sektor konstatiraju, da imaju 40 omladinaca, a već dvadesetorija med ju njima imaju sasvim konkretna zaduženja. U OOUR gradjevinski sektor Ljubljana imaju 15 članova SSOS u samoupravnim organima i u izvršnom odboru osnovne organiza-
cije sindikata 6. U OOUR gradjevinski sektor Krško rekli su da su mladi ljudi jako radni u SK i u samoupravnim organima, a da ih za djelatnost u osnovnoj organizaciji SSOS ne mogu privući.
Svi učesnici bili su jedinstveni u tome, da će se osnovne organizacije morati usmjeriti u organiziranje djelatnosti omladine u slobodno vrijeme, priredjivati predavanja i seminare i hvatati se takvog posla, koji je omladini zanimljiv. Ne treba zaboraviti radne akcije za sportske naprave, za uredjenje prostorija i slično. SSOS će dobiti potporu tek onda, kada bude aktivan i bude imao što pokazati. Pomenuli su primjer SSOS u tvornici lijekova KRKA, koji je postigao lijepe uspjehe i dobio veliku pomoć svoje RO.
Takodjer su usvojili prijedlog smjernica za rad koordinacijskog savjeta SSOS uz gore navedene dopune i za predsjednika savjeta izabrali Ivana Ilijanića, za sekretara Avgusta Murna i za blagajnika Slavka Štepca, te nadzorni odbor. Na sjednici su zaključili da djelatnost savjeta novčano podupru osnovne organizacije SSOS u RO doprinosom od po 1.000 din svaka. Organizacije SSOS treba da dio sredstava za svoju djelatnost osiguraju članarinom, a za pomoć neka zamole i sindikalne organizacije i samouprvne organe. Takodjer su se dogovorili o zadacima u vezi susreta mladih SGP PIONIR, koji će 14. juna biti na Loki u Novom mestu.
M. J.
Nova pridobitev družbenega standarda v Ljubljani
Težko pričakovano otvoritev prenovljene menze v Ljubljani smo dočakali 22. aprila letos, ko smo prvič po štirih mesecih zopet začeli kuhati „domačo“ hrano. Sanacijska dela smo izvajali v lastni režiji. Najemniški objekt ljubljanskega „Partizana" je bilo potrebno temelji-
to predelati, po sedaj veljavnih higiensko-tehničnih normativih. Čeprav so stroški del presegli 250 starih milijonov, nam ne sme biti žal koristno naloženega denarja v ta namen.
Otvoritve, ki je v takšnih primerih običaj, se je udeležila vrsta družbenopolitičnih in samoupravnih predstavnikov TOZD, ki so pri tem seznanili s prenovljeno pridobitvijo. Hvale na račun novega izgleda menze ni manjkalo in ni manjkalo tudi pripomb, da je škoda, ker se vsi delavci ne morejo hraniti v njej, saj je razlika med menzo in jedilnicami na gradbiščih prevelika.
V smislu stabilizacije in generalne „probe“ je vse povabljene osebje menze pogostilo z odličnim pasuljem. Zadovoljstvu osebja menze, ki dela sedaj v neprimerno boljših delovnih pogojih, se je pridružilo tudi zadovoljstvo vseh ostalih uporabnikov — abonentov.
Za konec bi dodali še to, da je uspešen začetek izboljšav tovrstnega družbenega standarda potrebno nadaljevati tudi na vseh gradbiščih in zunanjih delavskih naseljih, kjekoli sc naši delavci hranijo in živijo.
P. HOLOZAN
Novi dobitak društvenog standarda u Ljubljani
Dugo očekivano otvaranje obnovljene menze u Ljubljani bilo je 22. aprila ove godine, kada smo prvi put poslije četiri mjeseca opet počeli kuhati ,,domaću" hranu. Sanacijske radove izvodili smo u vlastitoj režiji. Unajmljeni objekt ljubljanskog „Partizana" bilo je potrebno temeljito preraditi, prema sada vežećim higijensko-tehničkim normativima. Iako su troškovi radova premašili 250 starih milijuna, ne smije nam biti žao korisno uloženog novca u tu svrhu.
Na otvaranju, koje je običaj u takvim slučajevima, učestvovao je niz društvenopolitičkih i samoupravnih predstavnika OOUR, koje su tom prilikom upoznali sa obnovljenim dobitkom. Nije nedostajalo pohvala na račun novog izgleda menze, a ni primjedbi da je šteta što se u njoj ne mogu hraniti svi radnici, jer je prevelika razlika (Nastavak na 10. strani)
(Nastavak z 9. strani)
izmedju menze i blagovaonica na gradilištima.
Osoblje menze je u smislu stabilizacije i generalne probe sve uzvanike počastilo sa odličnim pasuljem. Zadovoljstvu osoblja menze, koje sada radi u neprimjerno boljim radnim uvjetima pridružilo se je i
zadovoljstvo svih ostalih koristnika — abonenata.
Na kraju bi dodali još to, da je uspješan početak poboljanja društvenog standarda te vrste, potebno nastaviti i na svim gradilištima i vanjskim radničkim naseljima, svugdje gdje se naši radnici hrane i žive.
P. HOLOZAN
Kuharica, ki dela zdaj v prenovijeni in sodobno opremljeni kuhinji v TOZD Gradbeni sektor Ljubljana, je povedala, da gre delo laže od rok.
Kuharica, koja sada radi u obnovljenoj i suvremeno opremljenoj kuhinji u OOUR Građevinski sektor Ljubljana, rekla je da posao ide lakše od ruku.
Broj novih ne pokriva broj otišlih
Kada u poduzeću potrošimo više nego što smo ostvarili, govorimo o gubitku. U gradjevi-narstvu se barem ponekad i to uprkos stabilizaciji susrećemo sa gubicima nove vrste. Pravilnije bi bilo, kada bi taj gubitak nazvali:	nedostatak radnika.
Cisto matematički gledano, ipak se radi o gubitku: u OOUR gradjevinski sektor Ljubljana imali su krajem 1979 godine samo 725 radnika. Do kraja aprila ove godine OOUR je napustilo 102 radnika, a došlo ih je 72. Dakle, krajem aprila imalu su 28 radnika manje nego na početku godine. Ili drukčije: krajem aprila bili su u gubitku za 28 radnika.
U gradjevinskom sektoru Ljubljana planirali su 800 radnika za 1980 godinu, dakle 10—procentno povećanje broja zaposlenih u usporedbi sa 1979 godinom. Sve ugovore za preuzete radove zaključili su uz pretpostavku, da će imati 800 radnika. Već prvi kvartal, odnosno razdoblje do kraja aprila 1980 pokazao je, da se priliv novih radnika iz susjednih republika za-
ustavlja, i da prilivom novih radnika nisu uspjeli pokriti niti fluktuaciju, zbog čega sada imaju čak manje radnika nego na početku godine.
Prošle je godine još bilo drukčije: iz OOUR je tokom godine otišlo 218 radnika, a primili su ih 354. Velika fluktuacija, a posebno takva, koja prouzrokuje manjak, daje kadrovskoj službi u OORU mnogo posla: ove su godine otišla 102 radnika, a došlo ih je 74. To znači da je kadrovska služba morala obraditi 200 ljudi, a ipak sada je manje radnika, nego što ih je bilo ranije.
Najviše nedostaje KV zidara i tesara. Potpomažu se tečajevima za oboje, koji se odvijaju u općinama Doboj i Maglaj u SR Bosni i Hercegovini. Tamo kandidati obave teoretski dio obuke, a praksu obavljaju u OOUR Gradjevinski sektor Ljubljana. Takvi tečajevi za teoretski dio obuke sada se odvijaju u tri grupe. Nedostaju i NK radnici. Dogovorili su se za dolazak više grupa takvih radnika i iz dana u dan ih sve teže očekuju. Trenutno bi im odmah trebalo 170 radnika.
Sa sličnim teškoćama, obzirom na potrebe radnicima i ako možda u nešto blažem obliku susreću se i druge gradjevinske OOUR. Sve to upozorava na više stvari i postavlja više novih zadataka. Organizaciju rada moramo u gradjevinarstvu upotpunjavati do najveće mjere, da bi radnici bili što bolje iskorišteni. Moramo usvajati nove tehnologije, koje trebaju manje radnika i manje živog rada. I još nešto: briga za uredjenje stambenih, prehrambenih i drugih uvjeta za radnike, mora postati jedan od prvih zadataka, jer će novi radnici, svjesni činjenice da ih nedostaje, odlaziti tamo, gdje uvjeti budu bolji.
Tisoč
delavcev -sodelavcev
V majski številki PIONIRJA so bili objavljeni prispevki naslednjih novih sodelavcev:
1.	Cvetka ŽAGAR — sind. org. in TOZD TO-GREL Krško
2.	Milena ŠAUTA — sind. org. in TOZD TOGREL Krško
3.	Ivan MARKOVIČ -sind. org. in TOZD GS Krško
4.	Jože RIBIČ - sind. org. in TOZD M KO
5.	Davor RANGUS -sind. org. in DSSS
Ponovno so se oglasili:
1.	Ivan ILIJANIČ - sind. org. in TOZD gr. sektor Novo mesto
2.	Marjan ŠONC — sind. org. in TOZD TKI
3.	Bruno POTOKAR -sind. org. in TOZD TOGREL
DOPISUJTE V SVOJE GLASILO!
ORGANIZIRAJTE DOPISNIŠTVO!
PRIDOBIVAJTE NOVE SODELAVCE!
V____________________y
Obljetnica samoupravljanja u RO SGP PIONIR
27. juna ove godine proći će 30 godina, od dana kada je narodna skupština usvojila osnovni zakon o upravljanju državnim privrednim poduzećima i nižim privrednim udruženjima po radnim kolektivima. Tako su 1950 godine u
svim privrednim organizacijama izabrani prvi radnički savjeti. Naše društvo krenulo je putem samoupravljanja. Od kakvog je velikog značaja bila ta prelomnica za naš daljnji razvoj, ne treba posebno naglašavati.
SGP PIONIR Novo mesto nastalo je 1947 godine iz poduzeća Novograd, koje je bilo formirano 1946 godine.
Ve ć u 1946 i 1947 godini poduzeće je uredilo slijedeće pogone:	stolarski, mehanič-
ko-metalni, pila, autopark, strojni park i 1947 i 1948 godine sagradilo poslovne prostorije i prve stanove u Bršljinu u Novom rnestu. U tim i slijedećim godinama poduzeće je isprva gradilo planski dirigirane poslove, a kasnije na področju Dolenjske, Bele krajine, Kočevske i Zasavja pretežno objekte poljoprivrednog, a i industrijskog značaja. U 1951 godini poduzeće je počelo s gradnjom tvornice roto papira u Vidmu — Krškom i industrijskih objekata u Beloj krajini, time povećavalo svoj obim, razvijalo proizvodne kapacitete, tako da je u 1955 godini dostiglo 1.439 milijuna ukupnog prihoda.
Smanjenje investicijskih sredstava u 1956 godini imalo je za posljedicu smanjenje ukupnog prihoda za 743 milijuna. Poduzeća je u tom kritičnom razdoblju spasilo svoje postojanje izmedju ostalog i prodajom neke mehanizacije; priključilo mu se je poduzeće „Gradnja” u Novo mestu. Poduzeće se je opet konsolidiralo i u 1957 godini dostiglo ukupan prihod u visini 1.387 milijuna din. U tom razdoblju poduzeće je osnovalo nova gradilišta u Zagrebu i Ljubljani, a u 1958 godini i dva gradilišta na autocesti Ljubljana—Zagreb, te 1959 godine gradilište u Straži.
U narednim godinama poduzeće je organizacijski in tehnički jačalo i time ovako povećalo realizaciju:
u	1 9 65	godini	na
70.939.831.00	din,
u 1 9 6 6 g o dini na 79,446.643,89 din, u	1 967	godini	na
102,411.286,90 din, u	1 968	godini	na
133,214.866,15 din, u	1 9 69	g odini	na
176,480.120,36 din, u	1 9 70	godini	na
345.197.857.00	din,
u	19 71	g odini	na
361,757.25'i,00 din, u	1 972	godini	na
390.260.263.00	din,
u	1 9 7 3	g o dini	na
401.311.291.00	din.
(Nastavak sa 10. strani)
u	1 974	godini	na
717,368.988,00	din, u	1 97 5	godini	na
1.083.157.266,90 din, u	1976	godini	na
1.249.030.261,45 din, u	1 977	godini	na
1.776.585.613,85 din, u	1978	godini	na
2.379.101.217,09 dini u	1 979	godini	na
Z547,959,608,97 din.
Na takav porast proizvodnje 'i velikoj mjeri utječe i činjenica, da je poduzeže pored matičnih sektora u 1966 godini razvilo svoja gradilišta na Jadranu, gdje je pretežno gradilo hotelske objekte. Od 1966 do 1970 godine, imalo je svoja gradilišta na području slijedećih gradova: Poreč, Opatija, Rijeka, Mali Lošinj, Šibenik, Hvar i Orebić; u 1976 i 1977 godini izgradili smo hotelsko naselje na Lošinju, a odmah zatim u 1977 i 1978 godini nastavili radove na izgradnji hotela na Rabu. Na podmčju Poreča i sada smo još prisutni kod izgradnje odmarališnog nasela Červar, kojeg gradi OOUR gradjevinski sektor Ljubljana. Da nabrojimo još samo neka veća gradilišta na kojima su bili prisutni Pionirovi gradjevinari. Tu su: hotel u Rogaškoj Slatini, stambeno naselje Velika Gorica u Zagrebu, Celuloza Krško, stambeno naselje Grič, starački dom u Brežicama i Novom mestu, trafo stanica Beričevo, izgradnja proizvodne Male OOUR TOGREL u Bosanskom Petrovcu, gradilište u Zvomiku, Jedinstvo Zagreb, hotel u Ča-teškim Toplicama, program 64 Krka na podmčju Novog mesta, Beti Metlika, gradilište na Rijeci i još mnogo toga. Pionirje bio medju prvim gradjevinskim organizacijama, koji je bio prisutan kod obnove potresnih podmčja u Skopju i Posočju, a sada je takodjer uključen kod obnove Cetinja, Titograda i Hercegnovog u Crnoj Gori.
U 1971 godini poduzeće je u kooperaciji sa SGP Gorica dogradilo tvornicu gradje vinskih elemenata u Krškem, što je dalo novu kvalitetnu osnovu gradjevinskoj operativi poduzeća, jer se većina industrijskih objekata gradi pc sistemu montažnih hala, koje proizvodi tvornica.
1973 godine podruzeće je Počelo s gradnjom veliko hotel-skog objekta u Zakopanima—NR Poljska, što predstavlja prvu veću gradnju i inozemstvu. Gradnja je bila organizirana po sistemu zajedničkog gradilišta i sve jedinice sudjelovale svojim kapacitetima. Nakoliko godina kasnije,
tj. 1977 godine Pionir seje opet pojavio u inozemstvu i to u Libiji, gdje su gradilišta bila udaljena jedna od drugih i po 500 i 1000 km. Dvije godine kasnije, tj. 1979 godine, Pionir se je opet pojavio u Poljskoj kod izgradnje hotela Vera, koji ie upravo sada z završnoj fazi.
Uporedo s razvojem gradje-vinske djelatnosti razvijali su se drvni, mahaničarsko-kovinarski pogon, autopark, strojni pogon te projektantski biro.
1950 godine počelo je samoupravljanje u radnoj organizaciji. Tako je i PIONIR bio medju probnim i temeljnim kamenovima novog samoupravnog socijalističkog drušvenog uređnjenja. Prvi radnički savjet bio je izabran već 2prila mjeseca, ali su ga ponovo izabrali 11. 10. 1950. Nekoliko dana kasnije tj. 9. 11. 1950 bio je izabran i upravni odbor.
Piva sjednica RS RO bila je 21. 10. 1950; otvorio ju je najstariji član RS Sladič Anton, koji ju je vodio do izbora predsjednika Polanec Karla.
Značajno za daljnji razvoj poduzeća bila je činjenica da su poslovanje u poduzeću i poslovna politika poduzeća bili u stalnoj povezanosti sa samoupravljanjem, stoje bilo pokre-tačna sila razvoja poduzeća. Obzirom na pravilno postavljene razvojne ciljeve, poduzeće se je do 1973 godine širilo na podmčju Ljubljane, Rijeke, Primorja, Zagreba te Bosne. Moramo utvrditi da u poduzeću nije bilo prostora za centralističko samoupravljanje, ali je uporedo sa širenjem područja bilo decentralizirano i samoupravljanje, ier su sugdje, gdje su bile organizirane stalne radne jedinice poduzeća, izabrani pogonski RS i drugi organi samoupravljanja i jedinica.
U 1974 godini poduzeće je u skladu sa propisima zaključilo postupak konstituiranja time, da je registarski sud 2. 9. 1974 izdao zaključak, da se u registar upiše konstituiranje poduzeća SGP PIONIR - NOVO MESTO, KETTEJEV DREVORED 37. U okviru poduzeća formirane su i registrirane slijedeće OOUR:
OOUR gradjevinski sektor Novo mesto
OOUR gradjevinski sektor Ujubljana
OOUR gradjevinski sektor Krško
OOUR gradjevinski sektor Zagreb
OOUR SPP
OOUR TOGREL
OOUR MKP
OOUR DP
OOUR PB
OOUR Investgradnja Sarajevo a u fazi postupka za
registracije su još OOUR tehnička komercijala i inženjering i radna zajednica INTERNE BANKE.
Da bi se samoupravljanje što više približilo neposrednom proizvodjaču organiziranjem OOUR su radnički savjeti jedinica prerasli u RS OOUR i takodjer dobili nov sadržaj rada. Uporedo s razvojem i rastom poduzeća jačao je i društveno politički rad društveno političkih organizacija u poduzeću. Medju glavnim nosiocima političnih akcija nesumljivo možemo sindikatu, kao najbrojnijoj političko organizaciji, dati bitnu ulogu u iješa vanju problema, sa kojima se je poduzeće susretalo u vrijeme svoj razvoja. U svrhu da bi rad sindikata što više približili neposrednom radniku i njegovim problemima, i na taj mu način omogućili, da svojim aktivnim društvenopolitičkim radom utječe na rad sindikata, već smo u 1946 godini organizirali sindikalne podružnice po svim većim sektorima, odnosno gradilištima i pogonima. Rad sindikalnih podružnica već je prema unaprijed izradjenom programu uskla-djivo centralni sindikalni odbor. Sindikat i danas aktivno sudjeluje na svim podučjima samoupravljanja. Predstavnici sindikata prisutni su na svim sjednicama samoupravnih organa RO, OOUR i kako delegat SIZ te mogu prenositi stajališta neposrednih radnika zajedno sa delegatima na samoupravne organe i povratnom informacijom ih upoznati sa usvojenim zaključcima odnosno problematikom, o kojoj se je raspravljalo. Uz činjenicu da poduzeće već od samog početka zapošljava radnike iz svih krajeva Jugoslavije sindikat, kao jedan od osnovnih zadataka ima zadatak jačanja bratstva i jedinstva medju svim zaposlenim radnicima, te moguće slučajeve kršenja tih odnosa odlučno zatreti već u klici.
Ne možemo mirno činjenice, da je sindikat u proteklim godinama aktivno suradljivao u raspravi zakona o udruženom radu, a takodjer i kod usvajanja oćih akata u poduzeću i OOUR. Radnici su bili neposredno upoznati s namjeravanim izmjenama; sindikat je organizirao sastanke, na kojima su pojedine akte objašnjavali radnici, koje je sindikat zadužio za tumačenje odredjenog akta u suradnji sa stručnom službom.
Odmor zaposlenih - prije svega radnika sa nižim osobnim dohotcima i zdravstveno ugoro-ženih bilo je pitanje, koje je puno puta bilo na dnevnom redu sjednica samoupravnih
organa. Poduzeće je najprije imalo svoje odmaralište u Gab-rovom i Piranu. Poslije nekoliko godina upotrebe oba doma smo prodali i izgradili domove na Hvaru, Poreču, Malom Lošinju, Gorjancima, Velikoj Planini i u Bohinju.
Na području podizanja standarda moramo pomenuti zadatke iz vremena kada su gradjevinari još stanovali u drvenim barakama. Nastojanja samoupravnih organa i sindikata, koje možemo nazvati i zahtjevi, doveli su do toga da smo 1962 godine najprije izgradili suvremeni samački dom sa preko 200 ležajeva u Novom mestu, a kasnije još u Ljubljani i Krškom.
Mi smo jedno od poduzeća u Dolenjskoj, gdje su OOUR uspješno oživljele u takvom obliku, kao što je propisano ustavom i zakonom o udruženom rada Radni ljudi zbilja utvrdjuju i dijele ukupan prihod. Završni račun za svaku OOUR izradjen je i poslan SDK, u sadržaju kojeg je novi kvalitet i to ne samo formalno. Drugim riječima to znači da radnici u OOUR i društveni organi imaju točan uvid u stanje i kretanje sredstava u okviru pojedinih OOUR.
Radnici su obzirom na njihovo zanimanje, stvarno bolje informirani o pokazateljima poslovanja, koje im dostavljaju službe u većem obimu i detaljnije nego ranije, a svoj udio tome dodaje i interno glasilo PIONIR.
Ako još pogledamo na zadatke koji su pred RO SGP PIONIR u narednom srednjoročnom razdoblju, možemo utvrditi da su obvezne i sadrže sasvim dinamičan rast dohotka, otvorenog Pionircvog poslovnog sistema, razvoj i uvažavanje novih tehnologija, poboljšavanje kvalifikacijske strukture zaposlenih, povećana briga za društveni standard zaposlenih, izgradnje samačkih domova i odmarališta, menza i naselja. Cilj i zadatak nam je da pojačamo prisutnost Pionirovih gradjevinskih OOUR na inozemnim tržištima i ojačamo dohodovnu povezanost s poslovnim partnerima, koji sudjeluju u reprodukcijskom krugu SGP PIONIR.
Važnost uvodjenja samoupravljanja jako je teško izraziti u nekoliko riječi. To je do danas jedna od najvećih povjes-nih vrijednosti, i to ih je izvoljevala radnička klasa Jugoslavije od prvih početaka pa sve do današnjih dana, a ujedno to je i kulminacija dosadašnjih borbi radničke klase uopće u svijetu.
MILAN ŠINKOVEC
Tri
decenije
samoupravljanja
Sloboda s jedinstvom jugoslavenskih naroda, stečena i skovana u narod no-oslobodilačkom ratu; samoupravljanje te nesvrstanost u vanjskoj politici i medjunarodnim odnosima, tri su najvažnija in nepro-cjenjljiva svojstva i tekovine nepokolebljivih naroda TITOVE Jugoslavije.
Ove se godine navršava tri decenije od prvih početaka samoupravljanja od onih dana, kada su prvi put u povijesti čovječanstva u pravom smislu riječi bila ostvarena načela i snovi stoljetne borbe izrabliva-nih: TVORNICE RADNICIMA. U TITOVOJ Jugoslaviji su radnici 1950 godine izabrali prve radničke savjete i preuzeli rukovodstvo proizvodnje i parnica u svoje ruke. U SGP PIONIR Novo mesto prvi radnički savjet sastao se na svojoj prvoj sjednici 21. oktobra 1950. Predsjednik prvog radničkog savjeta bio je, danas već pokojni zidar Karl Pogjavc.
U tri decenije izbledjele su uspomene na prve bitke i odlučivanja u okviru samoupravljanja koje se tek radjalo. U domovini, koja ie u pet eodina poslije rata, u kojoj je skoro iskrvarila i iz nje skoro u cjelini izišla porušena, jedva uspjela bar malo zacijeliti rane ratnog pustošenja, počelo je samoupravljanje. Samoupravljanje u nedostatku i bez svakog iskustva, ali možda baš z bog toga, utoliko više zagriže no, savjesno i stvaralačko.
PRVI DANI PLANSKE PRIVREDE
Samoupravljanje je počelo u razdoblju planske privrede, kada je, ma koliko se to danas čini neshvatljivo, tadašnie SGP PIONIR dobivalo sve narudžbe za svoje radove iz Ljubljane, kada su odandne dolazili (n-ažalost često nepotpuni) planovi za gradnje, koje bi poduzeće trebalo da obavi. Ministarstvo za gradnje u Ljubljani izdavalo je naloge za sve strojeve,koji su sudjelovali u gradnjama. Poduzeće je po nalogu dobivalo transportna sredstva; u ono je vrijeme još bila osigurana opskrba osnovnim namirnicama, odjećom i obućom.
Zapisnici prvih sjednica radničkog savjeta i upravnog odbora danas su već požutjeli. Mladjirna, koji nisu preživjeli ta vremena, trebamo reći da je tada radničko samoupravljanje u poduzeću bilo tako organizirano, da je za sva poduzeća bio izabran samo jedan radnički savjet, a on je izabrao upravni odbor kao svoj organ. Upravni odbor približno je objavljao one zadatke što ih danas obavlja privredni odbor. Kada prelistavaš požutjele liste zapisnika prvih sjednica samoupravnih organa, u redovima nadješ onaj veliki sadržaj samoupravljanja, koji je ostao sve do danas: nastojanje za bolji, predaniji rad, za veću odgovornost, za osavremenjivanje rada, za veći uspjeh, za bolje sutra svih radnih ljudi.
U tri decenije izbledjele su uspomene na prve bitke i odlučivanje u okviru samoupravljanja, koje se tek radjalo, utvrdili smo maloprije. Istini za v olju tu tvrdnju moramo upot puniti; morali bi reći: izbledjele su uspomene na neke detalje iz prvih borbi i odlučivanja. Uspomene su izbledjele, ali svjest da su sudjelovali u prvim počecima velikog i važnoh čina u povijesti samoupravljanja, tako je živa, tako prisutna i tako čvrsta u planovima prvih radničkih savjeta i prvih upravnih odbora, te kod prvih predsjednika tih samoupravnih organa, da upravo sija iz njihovih riječi, kada o tome govore.
I kome bi dali riječ prilikom tridesete obljetnice samoupravljanja u TITOVOJ Jugoslaviji, ako ne pionirima samoupravljanja u SGP PIONIR, prvim samoupravljačima u našim radničkim sapetima i upravnim odborima? ! Živ, neposredan i jasan je govor, u kojem se bude uspomene na dane, kada se je počelo ostvarivati geslo: TVORNICE RADNICIMA, tamo daleko — unatrag prije trideset godina. Riječ imaju: član prvog radničkog savjeta u SGP PIONIR i po stažu najstariji živući predsednik radničkog savjeta SGP PIONIR Zdravko Tomše, član prvog radničkog savjeta i predsednik drugog upravnog odbora Viktor Rudman, član prvog radničkog savjeta Jurij Podrep-šek i više puta birani predsednik radničkog savjeta Karei Košir.
„NA SJEDNICE KAMIONOM, BICIKLOM ILI PJEŠICE I IZVAN RADNOG VREMENA"
Zdravko Tomše još uvijek
radi u SGP PIONIR; sada je gradjevinski poslovodja u
OOUR Gradjevinski sektor Krško, i Viktor Rudman, koji je već umirovljen, zajedno su oživljali uspomene:
— Kada smo počeli sa samoupravljanjem, bili smo jako siromašni. Kada je malo prije uvodjena samoupravljanja bilo rasformirano ministrstvo za gradnje, u poduzećima Gradis i Slovenija-ceste dobili su najbolje ostatke, tako da bi mogli reći, da smo u samoupravljanje išli u donjim hlačama ... Tada su, naime, zaSedanja samoupravnih organa uglavnom bila u slobodno poslijepodnevno vrijeme ili po noći. Karei Poglavc, zidar, bio je predsjednik prvog RS, a Franc Zidaned predsjednik drugog RS; predsjednik trećeg i četvrtog RS bio je Zdravko Tomše .
Na sjednicama RS i UO najviše smo govorili o privredi.
0	kupovanju strojeva i mehanizacije, o osuvremenjivanju u proizvodnji. Ta da je bila planska privreda; za sve je moralo biti odobrenje u planu, bez plana nisi mogao ništa napraviti
1	ništa graditi. Tada su ono što smo imali, bili tek prvi zametci današnjeg PIONIRA.
U onim danima nismo posud-jivali i dijelili novac, kao danas, jer novca nije bilo. U samoupravnim organima mnogo smo govorili o disciplini, o smanjenju izostanaka sa posla, o borbi protiv šeprtljarstva, koje je tada bilo jako prošireno, nastupali smo protiv kradja i za štednju.
Raspravljali smo dugo i podrobno o naizgled malim stvarima. Ali tada ni čavala nije bilo, zato se je isplatilo ravnati ih, iako danas nikome ni na misao ne padne da bi se sagnuo i pokupio novi čavao!
Kada smo gradili tvornicu celuloze i papirja u Krškom, na gradilištu je radilo 700 ljudi, ali bez strojeva i dizalica. Kada
smo gradili prvi papirni stroj u toj tvornici, na gradilištu je bilo 200 ljudi; a kada smo gradili drugi, samo 40, ali tada smo već imali strojeve i dizalice.
Po Otpadu smo tražili bačene tovarnjake i popravljali ih, da su bili korisni za nuždu. Iz Krškog smo se u Novo mesto vozili kamionom. Kada smo se nekada kasno noću po hladnom vremenu vraćali u otvorenom tovornjaku sa sjednice RS iz Novog mesta, toliko nam je bilo z ima da smo se blizu Kostanjevice zaustavili i pokrili se otavom da bi se zagrijali.
Pivu probu samoupravljanje je PIONIR doživljavao u 1956 i 1957 god., kada je došlo do prve krize u gradjevinarstvu. Zbog ukidanja investicija preko noći smo ostali bez posla. Srce nam se trgalo, kada smo po naredbi morali davati strojeve, koje smo s velikom teškoćom dobili i otpuštavati ljude. Sjednice su tada bile užasno duge i iz sve snage smo tražili pukotine, kroz koje bi zaobišli naredbu za predavanje strojeva, a ujedno se tješili parolom, da dobar mornar sa broda u šripcu pobaca sve, da se ne bi potopio ...
„PRVI POČECI BILI SU JAKO SKROMNI,
A SJEĆANJU JE VEĆ PODOSTA POBJEGLO"
Jurij Podrepšek , član prvog radničkog savjeta SGP PIONIR, sada direktor OOUR Gradjevinski sektor Ljubljana, napeto razmišlja i kaže:
— Već je trideset godina od onda, arhivsku traku nemam, a sjećanju je već dosta toga pobjeglo. Prva sjednica prvog RS bila je, koliko se sjećam, u Osolnikovoj gostioni, gdje smo
(Nastavak na 13. str.)
Nadomestno delo za čas pogreba predsednika Tita v Kovindcem obratu TOZD MKO.
Naknada rada za vrijeme pogreba predsednika Tita u metalnem pogonu OOUR MKP.
(Nastavak sa 12. str.)
tada imali tnenzu i radnički klub, kao što smo rekli. Na prvu smo sjednicu išli sa velikom zanosom. Iako nismo potpuno točno znali o čemu se radi, bili smo svjesni da se počinje ostvarivati parola TVORNICE RADNICIMA i da je to nešto veliko. Tada je Dušan Grum bio direktor PIONIRA, i na sjednici je dao uvodni izvještaj o stanju u poduzeću; to je bila neka vrsta primopredaje.
Nadležnosti samoupravljanja bile su u prvim počecima srazmjerno male u usporedbi s današnjim. U 1950 godini bio je to prvi pokus, ili bolje sistem malo šireg informiranja i političkog privlačenja u odlučivanju. Koliko se sjećam, PIONIR je ubrzo poslije uvođenja samoupravljanja u okviru takmičenja za uvođenje samoupravljanja dobio od republičkog ili saveznog sindikata neko plaketa u znak priznanja.
„NA SVAKOJ SJEDNICI RS PRESJEK STANJA U PODUZEĆU”
Karel Košir, član upravnog odbora u 1956 godini i česti, a i sadašnji predsjednik RS PIONIR:
— U upravni odbor RS bio sam prvi put izabran 1956 godine; bio je to treći UO po redu. Tada sam radio na gradilištu u Črnomlju: gradili smo dva manja stambena bloka, tvornicu BELT, most u Grada-cu i vojni objekt u Otovcu. Tadašnji UO bio je po nadležnosti nešto slično, kao danas privredni odbor u OOUR.
Uglavnom smo raspravljali i zaključivali o raspodjeli viška (tako smo tada nazivali ostatak dohotka) i o kupovanju mehanizacije i strojeva. Raspravljali smo o ispunjavanju plana i o stanju u poduzeću. Na svakoj sjednici RS bila je data opširna i brojevima podkrijepljena informacija o stanju u poduzeću, nekakav presjek stanja.
Rukovodstvo je tada imalo mnogo veće nadležnosti nego danas i o mnogim se stvarima moglo odlučivati bez samoupravnih organa. Na sjednice smo išli pješice, vozili se biciklom ili vlakom.
Jedini osobni automobil, kojeg je tada PIONIR imao, bila je stara Lancia. Iz hladnjaka na vodu curila je voda u karter i zato je rado, kao što se kaže, zakuhala. 1956 godine njom smo se vozili iz Metlike u Novo mesto. Na vrhu Goijanca „šle-pao” nas je tovornjak, a zatim smo se po inerciji spustili u Novo mesto. Vozio je Gazvoda. Tamo gHje je sada IMV u ono je
vrijeme uz samu cestu prometna komisija obavljala tehnički pregled i registraciju. Nas je' u brijeg do komisije dovukao tovornjak. Ustavili smo, a Gazvoda je skočio iz Lancie i našalio se: „Drugovi milicio-neri, došli smo na registraciju!”
— a milicionari ljuti odgovore: „Kako pa „šle pate” špagom, a nropis je da se smije samo šipkom? ’ ’Gazvoda je bio ljut i pogođen tim prigovorom. Sjeo ;e za volan i procijedio kroz 7ube: ,,A, već me nećete!” i potjerao mašinu. Odjurili smo
pored komisije i već poslije dobrih 100 m, kada smo se sakrili iza okuke, opet „zakuhali”.
U Bršljin nas je zatim opet „šlepao” tovornjak, a pustolovini smo se još d"go smijali.
M. J.
Gradbišče YULON v Ljubljani s cestne strani. Gradilište YULON u Ljubljani okrenuto na cestu.
Planovi
kovinskog pogona u OOUR MKP '
Prije 6 mjeseci u Kovinar-skom pogonu OOUR MKP dužnost rukovodioca pogona preuzeo je inž. Slavko Bračko. Došao je iz RZZS, gdje je prije toga radio u Službi zaštite na radu. U Kovinarskom pogonu kažu, daje drug Bračko, uprkos teškoćama s kojima se je susretao u operativnom radu, koji je preuzeo, dokazao već u prvih 6 mjeseci, da je marljivim radom i čvrstom voljom moguće pobijediti sve prepreke. Posebno mnogo sluha pokazao je za ljude i zna ih privući radu.
Produktivnost u pogonu već je porasla, što je posljedica poboljšanja u organizaciji rada i nabavke nekih sredstava za rad. Posebno se stremi tome, da uprkos organiziranosti u OOUR, u PIONIRU ne bi zaboravili, da sve OOUR djeluju pod zajedničkim PIONIROVIM krovom. Jako se zauzima za suradnju sa drugim OOUR i za uspjehe cijele RO SGP PIONIR.
Preuzeo je više odgovornih dužnosti u samoupravnim organima i kandidat je za prijem u SK. Inž. Slavko Bračko je u razgovoru o stanju u Kovinarskom pogonu i o planovima za njegov daljnji razvoj rekao:
— Kada su se prije nekoliko godina u OOUR MKP odlučili za izgradnju novog servisa za osobne automobile u Ločnoj, taj korak je bio svjesno napravljen. Kod toga se radilo o odluci za razvoj na više stupnjeva. Gradnjom novog servisa za osobna vozila u Ločnoj bio je u Bršljinu odmah ispražnjen prostor i time ostvarene veće prostorske mogućnosti za razvoj pogona, koji su ranije bili jako stisnuti. Kod toga posebno mislim na jedinicu za održavanje teške mehanizacije za potrebe gradjevinarstva i teretnih vozila. Naravno malo kasnije počeli smo i sa razvojem i napretkom u bravarskoj i u elektro djelatnosti.
Ulaganje u novi servis za osobne automobile u Ločnoj zahtijevalo je mnogo sredstava, zato je trebalo preuzeti veliko opterećenje za otplatu kredita. To se je naravno osjetilo kod ulaganja u opremu za naše djelatnosti, a sada i kod toga već ide na bolje. U gradjevinar-stvu uvodimo nove tehnologije, gradjevinski strojevi su sve
usavršeniji, a sve to naravno zahtijeva i uvodnjenje novih tehnologija u našem radu na održavanju i novu opremu. Sve više posla imamo u servisima i popravcima gradjevinske mehanizacije i teških teretnih vozila. Pored toga u gradjevinarstvu sve više upotrebljavaju čelične i metalne konstrukcije, zato je i sve više posla za bravarsku djelatnost.
Iako su prostorije, koje su zauzele naše djelatnosti poslije preseljenja servisa osobnih automobila u Ločnu, značile veliko olakšanje i dobitak, već sada su premali.
Zato za naše djelatnosti planiramo novi pogon u Ločnoj uz već postojeće zgrade servisa osobnih automobila. Svjesni smo da se radu moremo streniti tome da bi uz što manje troškove postigli što veće učinke. Za nove će prostorije trebati odbrojiti 70 milijona dinara. Jer je taj iznos velik, razvojna služba priprema program u više stupnjeva i seljenje proizvodnje u vremenskim razmacima. Zemljišno — vlasniško poslove već sredjujemo. Ciljevi, koje smo zadali sebi veoma su veliki i svjesni smo, da ih brez pomoći drugih OOUR nećemo ostvariti. Upravo zbog toga računamo na pomoć i potporu u našim planovima.
Uspomeni na druga Tita odužujemo sa radom
U četvrtak, 8. maja, gradovi i naselja po cijeloj Jugoslaviji, bila su kao izumrlja izmedju 12 i 16 sati za vrijeme pogrebne svečanosti ljubljenog predsjednika maršala Josipa Broza — TITA. U proizvodnji se u to vrijeme obavljao samo najhitniji posao, a većina radnih organizacija ili je organizirala grupno praćenje pogrebne svečanosti putev TV prijemnika, ili je pustila radnike kućama. U RO SGP PIONIR otišli smo kućama oko 11 sati.
Uzimajući u obzir prijedlog sindikata, da izgubljeno radno vrijeme radnici kasnije nadoknade, u svim OOUR i radnim jedinicama to su napravili dodatnim radom izvan redovnog radnog vremena.
U OOUR MKP dodatno su radili 14. maja od 14. do 17. sati. Radna zajednica OOUR MKP time je pokazala veliku savjesnost i pripadnost smjernicama, koje je formirao predsjednik TITO. Prijedlog o dodatnom radu bio je prihvaćen bez riječi; u njemu su svi učestvovali i za to vrijeme radili
ozbiljno i s poletom, svjesni da je nadoknada rada jedna od prvih obaveza, koje su usvojene u spomen na predsjednika TITA i medju prvima potvrdili da ćemo ići putem, koji je on zacrtao. Uspomeni na velikog pokojnika smo se kao radnici poklonili boljim radom i većim uspjesima i na taj se način najljepše oprostili od njega.
U OOUR GS Zagreb ONO i RS su u uzornom stanju
U općini Susedgrad u Zagrebu, gdje OOUR gradjevinski sektor Zagreb ima sjedište, bila je 11. maja ove godine vježba sastava ONO i RS, na kojoj su sudjelovale i jedinice iz radnih organizacije.
Već izvjesno vrijeme su se u OOUR gradj. sektor Zagreb brižljivo i ozbiljno spremali na vježbu. U pripremama je sudjelovalo 50 ljudi. Izradili su nacrt, po kojem su 11. maja u 4. sata ujutro probudili opću jedinicu
CZ Miro Oreškovič i općine Susedgrad i rukovodstvo CZ u OOUR, ukupno oko 30 ljudi. Najprije su izvali vježbu u okviru OOUR. Osim toga što su na njoj provjerili svoju spremlje-nost i osposobljenost, vježba je bila korisna i zbog toga, jer su usput utvrdili da je jedan od požarnih ventila u zgradi uprave OOUR toliko zardjao, da se ne može odviti golom rukom. Ne treba posebno naglasiti, da su se svi članovi jedinice i štaba disciplinirano sastali na OOUR u odredjeno vrijeme, iako su vježbom počeli jako rano.
U 7 sati ujutro opća jedinica CZ pod vodstvom rukovodioca CZ Hamida Ovčine i referenta za ONO OOUR Stevana Babića sakupila se je na odredjenom zbornom mjestu u MZ Miro Orešković, kamo je stigla prva i s kompletnom opremom. Čekajući na druge (usput moramo konstatirati da je bilo čekanja, zbog ne baš najbolje organizacije vježbe u MZ, drugih dva i pol sata poslije odredjenog vremena) ponovili su neke stvari i zadatke, s kojima svaki pripadnik CZ mora biti upoznat.
Kada su obavili zadatak u MZ, vratili su se u OOUR i tamo do 12 sati nastavili vježbe u davanju prve pomoći i spašavanju ugroženili iz viših djelova zgrade pomoću nosila i konopa.
Jedinica CZ OOUR gradjevinski sektor Zagreb pokazala je uzornu obučenost, savjest i opremljenost. Na zboru jedinica u MZ posebno je palo u oči, da su pripadnici CZ OOUR gradjevinski sektor Zagreb bili jedini kompletno obučeni u propisana odijela CZ i jedini imali svu potrebnu opremu. U OOUR kažu, da su uspjesi CZ u velikoj mjeri zasluga nadležnog referenta za ONO i RS Stevana Babića.
YUL0N - Obnova i SGP Pionir ruku pod ruku
Gradilište novih tvorničkih i skladišnih prostorija Tvornice sintetičkih vlakana i predje Yulon u Ljubljani, gdje gradi OOUR gradjevinski sektor Ljubljana, sigruno je jedno od najvećih gradilišta, na kojima Pionir momentalno gradi. To gradilište je još zbog nečega posebno važno: zbog suradnje, koja se na njemu odvija izmedju gradbenog podjetja OBNOVA iz Ljubljane i SGP PIONIR. Suradnja može biti različitih oblika, od najjednostavnijeg stiska ruke do zajedničkog podnošenja istog tereta.
U slučaju gradnje tvornice Yulon u Ljubljani radi se o višem obliku suradnje kod grad-
nje istog objekta, na zajedničkom gradilištu. Oba poduzeća, koja suradjuju, ulažu živi rad, strojeve, sredstva i materijal, a obračun obavljenih radova odvija se prema uloženom radu. Tu se dakle susrećemo s višim oblikom suradnje, koji sadrži načelo:	koliko si uložio i
napravio, toliko dobijaš.
Način suradnje opisao je i predstavio nam gradilište, rukovodilac gradilišta SGP PIONIR Andrej Kurnik, gradjevinski tehničar, koji je ujedno pomoćnik rukovodioca cijelog gradilišta, na kojem ruku pod ruku u gradnji istog objekta sudjeluju SGP PIONIR i gradbeno podjetje OBNOVA.
— Gradimo u suradnji s gradjevinskim poduzećem OBNOVA. Suradnja se odvija prema posebnom samoupravnom sporazumu i zajednički po-tvrdjenom cjeniniku za vredova-nje usluga. Svakog mjeseca utvrdjujemo i vrednujemo uložen živi rad, uložene strojno— mehaničke usluge i materijalne usluge. Obzirom na visinu tako obračunatih usluga obračunavamo mjesečnu realizaciju gradilišta sa investitorom i tu realizaciju razdijelimo izmedju oba partnera: izmedju GP OBNOVA i SGP PIONIR. Dostignuća oba učesnika mijenjaju se iz mjeseca u mjesec; PIONIR dodje do blizu 50 procenta.
Vrijednost cjelokupnog ulaganja iznosi 480 milijuna din, od toga je 310 milijuna gradje-vinskoobrtničkih radova, a investicijskih za 170 milijuna. Do kraja aprila ove godine obavili smo uglavnom gradjevinskih radova za 220 milijuna.
Obrtnički i investicijski radovi tek sada dolaze na red. Radovima smo počeli prošle godine u maju. Dan dogradnje nema određjeni rok; samo je dogovoreno, da bi objekte predali naručiocu krajem ljeta 1980 godine. U zakašnjenju smo sa radovima, jer nam je investitor prekasno dostavio projekte, a sada je već i nedostatak radnika jedan od uzroka za zakašnjenje. Uglavnom u okviru novog dogovora s investitorom gradjevinske radove ćemo završiti do kraja juna u tolikoj mjeri, da će moći početi montaža strojeva i naprava.
Montažu strojeva i naprava za novu tvornicu će inozemni monteri, koji dolaze iz Njemačke, Francuske i Švicarske. Investitor ima sa njima posebne, neposredne ugovore.
Kada završimo gradjevinske radove nastavit ćemo investicijskim i obrtniškim radovima. Ta su tako opsežna da ih dijelimo sa gradbenim podjetjem OBNOVA.
Najviša tvornička zgrada, t. j. kemijski dio tvornice ima 9 katova i visoka je 32 metra. Pored te je ogromna tekstilna sala s više aneksa i regalnim , skladištem. U oviru gradnje ima još 6 pomoćnih objekata u vrijednosti od 4 do 30 milijuna din. Ukupna dužina svih zgrada je 180 metara.
U dosadašnjoj gradnji za godinu dana potrošili smo preko 3000 tona armature i ugradili više od 1000 kubičnih metara betona. Beton smo uglavnom upotrebljavali iz PIONIROVE betonarne, koju imamo ovdje na gradilištu. Praksa je ponovo i u našem primjeru potvrdila veliku upotrebljivost takve betonarne. U špici radova, kad je njena mogućnost bila premala, zamolili smo za pomoć i dovozili beton iz obje betonarne koje PIONIR ima ovdje u blizini u Dobrunjama.
OOUR SPP mnogo je pomogla svojim strojevima i mehanizacijom. Sada ovdje imamo tri najveće dizalice, koje PIONIR ima, a kada je na gradilištu bilo najviše betonar-skih radova na gradilištu je bilo 7 velikih i 2 male dizalice.
U špici gradnje na gradilištu smo imali 600 gradjevinskih radnika, PIONIR je bilo najviše 250, ostali su bili iz OBNOVE. Sada svako poduzeće ima po 220 radnika, a pored toga već radi oko 200 obrtnika i instalatera. Za vodjenje radova na raspolaganju imamo 10 poslovodja, 3 skladištara, 6 gradjevinskih tehničara i 1 inženjera. Iako na prvi pogled izgleda da je to veliki rukovodeći štab, uprkos svemu puno je manji nego što je bilo planirano.
Svi radnici dolaze na rad pješice iz obližnjih samačkih domova, gdje u oba poduzeće slučajno imaju te domove u blizini. Hranu dovozimo na gradilište. Imamo uredjenu zajedničku blagovaonicu, u kojoj u smjenama jedu radnici iz oba poduzeća. Standard, koji imamo na gradilištu, zadovoljiv je. Moram naglasiti, da se radnici oba poduzeća, svi od fizičkih do režijskih radnika jako dobro medjusobno razumijemo i da do sada nije još bilo nijednog nesporazuma ili spora. Srećom do sada nismo imali nijednu težu nesreću na radu.
Treba naglasiti da gradimo izuzetno zahtijevan industrijski objekt, posebno u gradjevin-skom pogledu. Da pomenem da smo na gradilištu izradjivali velika betonska krovna korita i kinete za zračne kanale u tekstilnoj dvorani. Velike klime komore, koje su u industrijskim objektima obično izradjeni od

Pogled na del velike Yulonove stavbe z vboda na graaoisce - s ceste.
(Nastavak sa 14. strani)
Čelika, ovdje u Yulome su od armiranog betona. To je tehnološki izuzetno kompliciran, precizan i odgovoran rad. ,
Velike teškoće imamo upravo sada, kao i u cijeloj OOUR gradjevinski sektor Ljubljana, zbog nedostatka radnika. Spašavamo se i „padobranskim pothvatama”, koji ponekad uspiju. Da na kraju naglasim, da je prije preuzimanja takve gradnje uz tako odgovornu podjelu rada i uspjeha, jako važna mogućnosti partnera koji su-radjuju. Naime, onaj koji više uloži u gradnju i više napravi kod raspodjele uspje više i pospremi.
M. J..
Število novih ne pokriva števila odišiih!
Kadar v podjetju porabimo več kot smo ustvarili, govorimo o izgubi.
V gradbeništvu pa se, vsaj ponekod in to kljub stabilizaciji, srečujemo z izgubo nove vrste. Bolj prav bi bilo, ko bi tej izgubi rekli: pomanjkanje delavcev.
Čisto računsko gledano pa kljub temu le gre za izgubo: v TOZD Gradbeni sektor Ljubljana so imeli konec leta 1979 vsega 725 delavcev. Do konec aprila letos sta TOZD zapustila 102 delavca, na novo pa jih je prišlo 72.
Konec aprila so torej imeli 28 delavcev manj kot v začetku leta.
Ali drugače: konec aprila so bili za 28 delavcev v izgubi.
Za leto 1980 so v TOZD Gradbeni sektor Ljubljana planirali 800 delavcev, torej 10-odstotno povečanje števila zaposlenih v primerjavi z letom 1979. Vse pogodbe za prevzeta dela so sklepali s predpostavko, da bodo imeli 800 delavcev.
Že prvo četrtletje, oziroma obdobje do konec aprila 1980 Pa je pokazalo, da se priliv novih delavcev iz sosednjih republik ustavlja, in da z dotokom novih delavcev niso uspeli pokriti niti fluktuacije, vsled česar imajo zdaj celo manj delavcev kot v začetku leta. Lani je bilo še drugače: iz TOZD je čez vse leto odšlo 218 delavcev, sprejeli pa so jih 354.
Velika fluktuacija, še zlasti takšna, ki povzroča primanjkljaj, pa daje kadrovski službi v LOZD veliko dela: letos sta odšla 102 delavca, prišlo pa jih je 74. To Pomeni, da je morala kadrovska služba obdelati 200 ljudi, vrhu vsega
pa je zdaj delavcev manj kot jih je bilo prej.
Najbolj primanjkuje KV zidarjev in tesarjev. Pomagajo si s tečaji za oboje, ki potekajo v občinah Doboj in Maglaj v SR Bosni in Hercegovini.
Tam opravijo kandidati teoretični del pouka, prakso pa opravijo v TOZD Gradbeni sektor Ljubljana.
Takšni tečaji za teoretični del pouka potekajo zdaj za tri skupine.
Primanjkuje tudi NK delavcev. Dogovorjeni so za prihod več skupin takšnih delavcev in jih iz dneva v dan teže pričakujejo. Trenutno bi takoj potrebovali 170 delavcev.
S podobnimi težavami, čeprav morda v malo milejši obliki, se glede potreb po delavcih srečujejo tudi druge gradbene TOZD. Vse to opozarja na več stvari in zastavlja več novih nalog. Organizacijo dela moramo v gradbeništvu izpopolnjevati do največje mere, da bi bili delavci kar najboljše izkoriščeni.
Osvajati moramo nove tehnologije, ki potrebujejo manj delavcev in manj živega dela. In še nekaj: skrb za ureditev stanovanjskih, prehrambenih in drugih pogojev za delavce mora postati ena prvih nalog, saj bodo novi delavci odhajali predvsem tja, kjer bodo pogoji boljši!
M. J.
Rojeva se planinska sekcija SGP Pionir
Že nekaj časa opažamo, da so v našem kolektivu manjše skupine in posamezni planinci, ki več ali manj samostojno ali v manjših grupah, zahajajo v planine. Pobudo o organiziranju planinske sekcije smo, vsaj po številu prispelih prijav, sprejeli z odprtimi rokami. Prijavilo se je 53 delavcev iz večine naših temeljnih organizacij. Med njimi so že „stari" planinci po izkušnjah in mladi, katere planinski krst jih še čaka. Da pa planinstvo zahteva od planinca vsaj nekaj več kot je izpolnjevati prijavnice, se je pokazalo že na sami ustanovitveni seji 2. aprila letos, ko je sestanku prisostvovalo skromno število enajstih članov. Zaradi tega skromnega števila sem temu članku tudi namenil naslov „Rojeva se planinska sekcija", in ker upam, skupaj z ostalimi, da se bo vendarle rodila nova rekreativna sekcija, ki jo bodo vsako leto povečevali novi člani - planinci.
Listanovitveni zbor planincev si je za vodjo sekcije izbral tovarišico Vido Saje, izkušeno planinko in obenem pobudnico tega zbora, za tajnico sekcije Veroniko Marn in za
blagajničarko Jožico Boben. Za koordinirano delo in povezavo med TOZD so bili izbrani še posamezni poverjeniki, na katere se lahko vedno obrnete zaradi informacij: Ljubljana-Pavle Holozan, Krško--Ivan Repec, Zagreb-Ivanka Stefančič, SPO—Angela Iveljič, M KO Janez Jerič, LO—Janez Jerič, To-grel-Bruno Potokar, PB-Edo Nosan, DSSS—Vida Saje, TKl-Melita Grubar.
Sprejet je bil delovni program sekcije za leto 1980, v katerem smo vsakomesečne ture prilagodili „ogrevanju" tako novih kot starih planincev. Vse letošnje priprave so namenjene najtežjemu vrhu sezone — Triglavu. Okvirni program letošnje sezone je takle:
26. aprila — Nanos
24. — 25. maja — Golica
14. — ,15. junija — Vršič
6. julija — Porezen
19. - 22. julija - Triglav
30. - 31. avgusta - Kamniške
28. september - zaključek sezone na Gorjancih.
Po dogovoru bi posamezni izlet organiziral in vodil posebej za to določen vodja poti, s čimer si bomo porazdelili delo in skrb za razvoj planinske sekcije.
Še nekaj besed o prvem izletu našega programa, ki smo si ga izbrali v aprilu. Tako je bil v organizaciji TOZD Ljubljana kar uspešno izpeljan izlet na NANOS 26.4. 1980. Tudi tu se je pokazalo, da se naše interno planinstvo še rojeva. Slaba vremenska napoved res ni obetala lepega izleta, zato pa se je zgodilo tisto, kar se v takih primernih rado zgodi. Od doma greš v dežju, nato pa ti ves dan sije sonce. Mala skupina, katero zaradi poguma lahko kar naštejemo, je bila: edina ženska predstavnica Kogovšek Nataša, Kralj Milan in njegov dvanajstletni brat Peter (oba iz TOZD PB), in
trije predstavniki TOZD Ljubljana: Brudar 1 ranci, Prašnički Alojz ter pisec teh vrstic. Nekaj „planinskih” pripomb je padlo na račun ostalih prijavljenih, kar nas je še spodbujalo v čudovitem sončnem vremenu. Sama pot iz Razdrtega na Nanos res ni bogve kaj posebnega in traja uro in tričetrt, je pa dovolj strma za uspešno ogrevanje. Po malici, kot se planincem spodobi, smo jo mahnili proti predjamskemu gradu, kar nas je „stalo" še dve uri in pol hoda. Tu je organizacija malo odpovedala in smo zaradi informativne pomote zamudili avtobus do Postojne. Planinci kot planinci smo tistih dvanajst kilometrov ubrali kar peš.
Malo odveč pa nam je že bilo, ko smo za , .nagrado" stali še v avtobusu do Ljubljane ...
Izlet je v celoti uspel. Ni je namreč težave, katere planinci ne bi prenesli, zato smo prepričani, da se bo planinska sekcija SGP PIONIR res „rodila".
P. HOLOZAN
Prošle godine: 14.351 vjenčanja u Sloveniji
Prema podacima Zavoda SRS za statistiku u Sloveniji se je prošle godine rodilo 31.070 djece, a mrtvorođene djece bilo je 178. Umrlo je 18.168 osoba, od toga 471 beba. Bilo je 14.351 vjenčanja, a 2.241 rastava. Prošle je godine bilo 2.702 proznanja očinstva, a 102 djeteta su usvojena.
TOZD GRADBENI SEKTOR NOVO MESTO
POMEMBNEJŠI SKLEPI DELAVSKEGA SVETA TOZD
-	za nastali manjko, ugotovljen ob inventuri 1979, je bremenjen tehnični in delovodski kader;
-	delavski svet je ugotovil, da ni možno dodatno združiti sredstva skupne porabe za počitniške domove, ker so investicije v menze in samski dom za TOZD prioritetna naloga;
-	preklicani so sklepi prejšnje seje v zvezi z nagrajevanjem vajencev, ki delajo v brigadah, in sicer zaradi tega, ker je to potrebno urediti enotno v vseh TOZD. Zadolžene so strokovne službe, da pripravijo ustrezen predlog.
-	Potrjen je periodični obračun TOZD gradbeni sektor, za obdobje I-III/80.
— V zbor delegatov Interne banke so imenovani Martina Tavčar, kot delegat TOZD in Robert Zupančič kot namestnik delegata.
-	TOZD se udeleži natečaja za pridobitev posojila iz sklada združenih sredstev za stanovanjsko graditev pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Novo mesto za nakup treh stanovanj.
-	DS TOZD je sklenil, da se za potrebe delavcev gradbišča Rijeka kupi na Rijeki eno stanovanje.
-	Preklican je razpis zbora delavcev in referenduma zaradi nepripravljenih predlogov aktov.
-	DS TOZD je Karlu Povšetu odobril izredni plačani dopust zaradi udeležbe v vodstvu mladinske delovne akcije v Suhi krajini.
POMEMBNEJŠI SKLEPI KOMISIJE ZA GOSPODARJENJE TOZD
— Ob obravnavi rezultatov gospodarjenja TOZD v prvem trimesečju je komisija sklenila, da je potrebno, da TOZD TKI v povezavi s finančno službo v najkrajšem roku izterja zapadle neplačane račune, ki jih je precej ter uredi nezavarovane pogodbe.
— Ob pregledu neuspeha po posameznih obračunskih enotah je komisija naložila vodjem OE, katere so imele negativni uspeh, da dajo pismeno obrazložitev vzrokov takega uspeha.
-	Glede izplačila stroškov, ki so vezani na poprečje OD SRS, smo pri nekaterih stroških presegli dovoljeno mejo. Glede tega se bo naprej potrebno bolj varčevalno obnašati.
POMEMBNEJŠI SKLEPI OO ZK
-	OO ZK je na seji razpravljala in ocenjevala potek in izid volitev v samoupravne organe, ki so bile v marcu. Ocenjeno je, da so volitve
izpeljane pravilno ter da sta zastop-nost posameznih delovnih procesov v samoupravnih organih ter struktura samoupravnih organov ustrezna.
-	Zaradi določenih kadrovskih sprememb v DPO TOZD je OO predlagala tudi spremembo sestave komiteja za SLO in DS.
— OO se je seznanila z problemi informiranja v DO in TOZD, o katerih so razpravljali na posvetu, ki je organiziran pri Pionirju. OO se strinja in podpira sklepe kot stališča, ki so bili sprejeti na tem posvetu. Kar zadeva informiranje v TOZD, komunisti ugotavljajo, da večina vodij gradbišč, ki so odgovorni za informiranje na svojem gradbišču, nima pravega odnosa do te svoje delovne dolžnosti, zaradi česar na posameznih gradbiščih izostaja vsakršno informiranje, razen zbora delavcev in glasila.
— V razpravi o izvajanju politike stabilizacije v TOZD je ugotovljeno, da so doseženi pozitivni premiki.
— V zvezi s problematiko stanovanjske gradnje se podpira sklep komisije za kadrovsko socialne zadeve glede ugotavljanja odgovornosti za nastalo stanje.
IVAN ILIJANIĆ
/	N
TOZD LJUBLJANA V _____________________________
— Delavski svet je v aprilu imel dve seji eno redno in eno izredno. Na redni seji je 8. 4. 1980 konstituiran novi delavski svet v sestavi: Klemenčič Anton kot predsednik, Hitij Vera namestnica predsednika, Durin Ivan, Kovačič Marija, Lopo Salih, Ćivić Senad, Gorenc Alojz, Bajrektarevič Husein in Ilič Andželko. Starejši pionirjevci v TOZD se ne spomnijo časa, kdaj so nazadnje volili žensko v DS TOZD oz. za podpredsednico tega organa. Na 23. redni seji so sklicali zbore delovnih ljudi za 24. 4. 1980. ki se na žalost niso izvedli. Komisija za usklajevanje OD na nivoju DO Pionir ni uspela pripraviti ustrezne tabele delovnih nalog in opravil, ker ji je zmanjkalo časa za delo do predvidenih zborov delovnih ljudi.
— Na izredni seji DS TOZD 21.4. 1980 so bili preloženi zbori delovnih ljudi do konca maja. Dopolnjen je sklep prejšnje redne seje št. 12., tako da so zunanji člani disciplinske komisije, izvoljeni na volilnih zborih, tovariši: SPINGLER Božo in ŽNIDARŠIČ Franc iz DO „Izolir-ka”.
-	V obračunski enoti Červar se uvaja 12-umi delavnik zaradi večjega obsega dela, zelo kratkega časa za
oddajo objektov ter pomanjkanja delovne sile.
- Komisija za kadre je imela že 2. redno sejo 10. 5. 1980 in je obravnavala pismene ter ustmene pritožbe delavcev, ki so prišli iz PDE Libija. Naroča se vodjem služb, vodjem gradbišč in delovodjem, da naredijo predloge novih urnih meril za vse delavce, ki so prišli iz Libije, ker so sorazmerno zaostali za delavci enakih kvalifikacij, ki so delali v domovini. Predloge je potrebno dostaviti do 23. 5. 1980, sestanek komisije za osebne ocene pa bo 26. 5. 1980.
Večkrat delavci izsiljujejo bolniške z neuradnimi potrdili in premajhnimi dokazi, kijih prinašajo od domačih zdravnikov ter skušajo pristojnega zdravnika v Ljubljani prepričati, da so res bili nezmožni za delo. Med njimi je tudi Vladimir Savič. Na podlagi izvida in mnenja zdravniške komisije Ljubljana ter pravilnika o delitvi OD (člen 36) se ne prizna bolniška v trajanju od 9. 4. do 24. 4. 1980. Po omenjenem pravilniku se nadomestilo osebnega dohodka izplača delavcu takrat, ko pristojni zdravnik ugotovi njegovo nezmožnost za delo. Predlaga se uvedba disciplinskega postopka za neopravičene dneve odsotnosti od 9.4. 1980 do 24.4. 1980.
DUŠAN DEVIČ
/	N
TOZD M KO
---------------------------------
Komunisti TOZD MKO in LO so svoj sestanek dne 11. aprila posvetili predvsem problemu sodelovanja OO ZK med TOZD in DO. O tem problemu so obvestili tudi OKZK Novo mesto. Ugotovili so, da je stabilizacijski program v izvajanju in da se bodo ti ukrepi še nadaljevali. Sprejeli so nalogo, da v okviru svojih možnosti zmajšajo neopravičene izostanke, prekomerni bolniški dopust, zamujanje na delo, čuvanje družbene imovine in smotrno izkoriščanje delovnega časa. V OO ZK so sprejeli novega člana in sprejeli sklep, da je izobraževanje kadrov trajna naloga v njihovih vrstah, kakor tudi med ostalimi zaposlenimi v TOZD.
Na prvi redni seji DS 17. aprila so člani izvolili predsednika DS (Drenovec) in namestnika (Oven) ter imenovali komisijo oziroma delegate v gospod, odbor DO, v odbor za kadr. soc. zadeve DO in TOZD, v odbor za varstvo pri delu DO in TOZD, v komisijo za gospodarjenje TOZD, v zbor delegatov interne
banke, v kom. za informiranje in v komite za LO DS TOZD. Potrdili so celotni organigram ljudske obrambe in družbene samozaščite v TOZD. Ob potrditvi zapisnika komisije za popis terjatev in obveznosti na dan 31. december 1979, so člani DS zahetvali poročilo finančne službe, zakaj navedene postavke v zapisniku niso bile izterjane oziroma zakaj niso bile že prej predlagane za odpis. DSSS DO so pooblastili, da odpre pri SDK Novo mesto poseben pomožen račun na ravni DO. in poda poročilo in obračun, za koliko se bo na ta način zmanjšala finančna obremenitev TOZD v svobodni menjavi dela.
Novo imenovani člani komisije za kadr. soc. zadeve so imeli sejo 17. aprila. Razpravljali so o spremembah pravilnika o delitvi 'čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke, kjer naj se definira način in osnova za izračun dohodkov zaradi nadomeščanja dalj časa odsotnih delavcev.
25. aprila so se zbrali tudi mladinci na prvem sestanku z namenom, da ustanovijo OO ZSMS. OO ZSMS so ustanovili na pobudo sekretarja OO ZK, saj je v TOZD zaposlenih veliko mladih delavcev. Na sestanku je bilo prisotnih 38 mladincev, direktor, predsednik IO OOS in sekretar OO ZK. Izvolili so devetčlansko predsedstvo, v katerega so vključili delegate iz vseh delov delovnega procesa. Po volitvah so se dogovorili o nadaljnjem delu organizacije.
5. maja ob 13. uri so se delavci zbrali na komemorativnem zboru ob smrti našega predsednika Josipa Broza Tita. Navzoči so počastili spomin umrlega predsednika z enominutnim molkom. Predsednik del. predsedstva je prebral govor in vsebino sožalne brzojavke, katero so delavci soglasno sprejeli. Izvoljena 5-članska delegacija se je še isti dan vpisala v imenu vseh zaposlenih v knjigo žalosti pri skupščini občine Novo mesto z naslednjo vsebino.
„V imenu in s soglasno željo 249 delavcev TOZD MKO SGP Pionir Novo mesto izrekamo globoko žalost ob nenadomestljivi izgubi našega dragega predsednika in borca za dostojno bodočnost vseh ljudi na svetu”.
ERNA LOGAR
( " ^ PIONIR je glasilo kolektiva
SGP „Pionir" Novo mesto — Izhaja enkrat na mesec v nakladi 3500 izvodov — Odgovorna urednica: Katjuša Borsan, člani uredniškega odbora: Ivan llija-nič za TOZD GS Novo mesto, Pavle Holozan za TOZD GS Ljubljara, Ivan Markovič za TOZD GS Krško, Peter Bračko za TOZD Strojno prometni obrat, Erna Logar za TOZD Mehansko kovinski obrat, Rudi Robič za TOZD Projektivni biro, Bruno Potokar za TOZD Togrel, Alojz Lenarčič za TOZD Lesni obrat in Vida Saje za DSSS — Naslov uredništva: PIONIR, glasilo kolektiva SGP „Pionir", 68000 Novo mesto, Ljubljanska 3 — Stavek, filmi in prelom:	DITC Novo mesto,
TOZD Dolenjski list, tisk: TOZD Tiskarna Novo mesto.
V _____________________________'
--------------------------------------- \
Na službena potovanja z
zelenim vlakom!
Novomeščani smo dobili zeleni vlak, s katerim lahko hitro in udobno potujemo v Ljubljano.
Z željo, da bi v večji meri kot doslej uporabljali to prevozno sredstvo, objavljamo njegov vozni red:
7.12	Kandija	17.38
7.15	Novo mesto	17.35
7,35	T rebnje	17.16
8.32	Ljubljana	16.22
\________________________________________/