FOTO> It/iedemam kulturno -politično glasilo BELJAK - V1LLACH KAMERE FILMI RAZVIJANJ E 5. leto/številka 44 V Ceiovc&a, dne 29. oktobra 1953 Cena 1 šiling Spomin in opomin ob vseh svetih Ko obhajamo praznik vseh svetih, ne mislimo samo na veličastno vrsto tistih, ki jih je Cerkev slovesno proglasila za svetnike ali katerih imena beremo v svetniških koledarjih. V svoj prazniški spomin vključujemo vse znane in neznane, imenovane in neimenovane junake, ki so zmagovito dobojevali boje zemeljskega življenja ter si priborili krono poveličanja v večni luči in slavi. Spominjamo se nepregledne množice ..zaznamovanih” iz vseh narodov, rodov in jezikov, iz vseh časov in krajev. Tudi vseh svetnikov iz našega naroda, čeprav svetniška knjiga vesoljne Cerkve do danes še ne beleži nobenega izmed njih. Saj vedno še čakamo in molimo, — morda le še vse premalo zaupno in goreče! — da bi Bog pred vsem krščanskim svetom poveličal in po svoji Cerkvi povzdignil na svetniški oltar našega velikega učenika in vodnika Antona Martina Slomšeka in prvaka slovenskih misijonarjev škofa 15 a r a-g a. Gotovo smemo biti uverjeni, da bo prej ali slej deležen take časti in slave poleg teh dveh marsikateri Kristusov borec in junak iz našega ljudstva. Saj doživlja in preživlja med mnogimi drugimi tudi naš nared ravno v teh letih morda največjo in najbolj milostipolno junaško dobo svoje tisočletne krščanske zgodovine, dobo krvavega in nekrvavega preganjanja, v kateri se v nesluteni meri uresničuje izrek iz časa prvega preganjanja kristjanov: „ K r i mučencev je seme kristjanov”, sečne novega, plodovitega krščanskega življenja. V tej veri so zapisali na spominsko podobico našega velikega rojaka svetniškega duhovnika in vzornika Lamberta Ehrlicha, padlega v jutru 2(i. maja leta 1912 v Streliški ulici slovenske prestolice, prošnjo: »Njegova sveta mučeniška kri pa nam bodi v blagoslov za Tvoje kraljestvo!” Ko obhajamo praznik vseh svetnikov, se nam vsiljuje v posebni meri vprašanje, zakaj da so svetniki ne samo iz našega ljudstva, marveč iz vseh narodov in jezikov, iz vseh časov in krajev tako blizu našim sr cem. Odgovor na tako vprašanje more biti pač samo: Zato, ker so končno le svetniki edini resnični veliki dobrotniki človeštva, be-ti niso iznašli nobenega morilnega orožja, niso povzročili nobenega nemira in prepira, nobene napadalne ali maščevalne vojne. Pač pa so, kjer in kakor so mogli, pripravljali in ohranjevali mir in edinost med ljudmi, omehčavali trda, zakrknjena, sovražna srca, vzpodbujali bogatine k dobrodelnosti, tolažili in olajševali srca ubožcev. Pogumno in prostodušno so svarili in opominjali mogotce in gospode, z materinsko ljubeznijo in milo besedo pa se obračali k tlačenim in preplašenim. Kjerkoli m> nastopili in delali, je postala zemlja okrog njih bolj domača in topla, življenje pa bolj svetlo in sončno. To pa ne z iznajdbo boljše, modernejše razsvetljave, ne z gradnjo bolj zdravih sončnih stanovanj, marveč s tem, da so ustvarjali in obnavljali boljše odnose, bolj prisrčno razmerje med človeškimi srci. Saj zavisi prava sreča na zemlji končno vendarle od tega, da se ljudje med seboj čim bolje razumejo in čimbolj potrpežljivo prenašajo. V svetnikih vidimo, občudujemo in častimo prvoboritelje, vzornike in vodnike na poti v svetle višine življenjske sreče, večne resnice, dobrote in lepote, ki je končni smisel in cilj našega zemeljskega življenja. /.iv dokaz so nam, da zamoremo kakor otti i mi najti Boga sretli vrveža tega sve ta, sredi svojega poklicnega dela, sredi trpljenja in veselja. Živ dokaz, so nam, da misel na Boga in ljubezen do Njega nikakor ni kaka svetobežna sanjarija in življenju tuje čudaštvo, marveč nekaj nadvse realnega, močnega. V svetnikih vidimo in občudujemo močne, impozantne osebnosti, ki Zaradi Irsla Po dnevih in tednih, ko je bilo za zunanji svet že skoraj gotovo, da tržaško vprašanje ne bo rešeno brez spopada med Italijo in Jugoslavijo, je nastalo zatišje. Po konferenci zunanjih ministrov Združenih držav, Velike Britanije in Francije v Londonu so sporočili vladama v Rim in v Beograd, da zapadne tri velesile niso prav nič navdušene nad sporom zaradi Trsta in da želijo rešiti to vprašanje brez vojne. Posebej je izjavil to ameriški zunanji minister John Foster Dulles, ko se je vrnil z londonske konference v Washington. Pred Varnostnim svetom organizacije združenih narodov bodo nadaljevali z razpravo o tržaškem vprašanju v ponedeljek, dne 2. novembra. Do takrat naj bi bil pa med vladami zapadnih velesil in med vladama v Rimu in Beogradu dosežen že sporazum v toliko, da bodo mogli javiti: „Trža-ško vprašanje ne spada pred Varnostni svet, ker ne ogroža neposredno svetovnega miru, kakor to trdi vlada Sovjetske zveze.” — Kako pa bodo to vprašanje rešili, to še ni gotovo. Gotovo je samo to, da bodo zapadni zavezniki hoteli in poizkušali ugoditi Italiji, ne bodo se pa hoteli pri tem zameriti Jugoslaviji. Italija je važna, ker mora njen parlament odobriti pogodbo o Evropski o-brambni zvezi, Jugoslavija pa je važna, ker tvori zvezo med zapadnimi državami Evropske obrambne zveze in med Grčijo ter Turčijo. Zato je odpotoval v London zastopnik zunanjega ministrstva Združenih držav, vodja evropskega oddelka v ameriškem zunanjem ministrstvu, Homer J. Byington. Pri njegovih razgovorih z zastopnikom britanskega zunanjega ministrstva je bila podlaga še vedno odločitev zapadnih treh velesil, da izročijo cono A Svobodnega tržaškega ozemlja v upravo Italiji. Ti razgovori naj bi omogočili konferenco zastopnikov Zdru- ¥olif\fe na V nedeljo, dne 25. oktobra, so bile volitve v tirolski deželni zbor. Tem volitvam so pripisovali precejšnji pomen, ker naj bi te volitve pokazale, če socialistična stranka v Avstriji še napreduje in ljudska stranka (OeVP), ki je na zadnjih državnih volitvah komaj obdržala večino, šc nazaduje. Volitve na‘Tirolskem so pokazale, da je v tej deželi vsaj zaenkrat, socialistična stranka že dosegla višek in da komaj še vzdržuje svoje postojanke, deloma pa že nazaduje. Medtem pa je OeVP obdržala svoje število volivcev in je deloma po številu še napredovala. Nazadovala pa je skupina neodvisnih (VdU), še bolj pa so nazadovali komunisti, ki so tudi na Tirolskem postali brez- sc» znali in zamogli združiti v sebi oba svetova: božji in človeški. Videli in objeli so zemljo in vendar niso izgubili nebes iz oči. Ljubili so ta svet in vendar obenem služili Bogu. Živeli so v svojem času in iz njega, pa so si vendarle priborili večnost. Objemali so v iskreni nesebični ljubezni pomoči in ljubezni potrebnega človeka, ne da bi žalili Boga. Približevali so se k Bogu, ne da bi zanemarjali v skrb jim izročene ljudi. Verno občudujoči pogled v svitle vrste teh poveličanih bratov in sester v zmagoslavni Cerkvi pa nam mora biti obenem tudi močen klic in opomin, kakor ga je začul ob tem pogledu mladi Avguštin: *„C e so zamogli vsi t i, z a k a j ne bi z a m o g e 1 i ti ?!” Ne reci, prijatelj: „Saj nisem svetnik in se tudi ne čutim poklicanega, da postanem tak!” Kajti gotovo ne bi hotel preklicati tiste najsvetejše in najslovesnejše obljube ne bo vojne Ženih držav, Velike Britanije, Francije, Italije in Jugoslavije. Na tej konferenci naj bi nato reševali in po možnosti tudi rešili tržaško vprašanje. Posredovalno vlogo pri tem je prevzel francoski zunanji minister Bidault, ki se je v zadn jih dneh razgovarjal z ameriškim in britanskim veleposlanikom v Parizu, nato pa je sprejel italijanskega ter jugoslovanskega poslanika, pozneje pa še jugoslovanskega zunanjega ministra Koča Popoviča, ki se je vračal preko Pariza iz Amerike. Italijansko zunanje ministrstvo je že izrazilo pripravljenost Italije, da se udeleži konference peterih zunanjih ministrov in tudi Jugoslavija bi 'bila pripravljena udeležiti se te konference. Podpredsednik jugoslovanske republike Kardel j je napisal v „Borbi”, da bi bila Jugoslavija pripravljena doprinesti nove žrtve za pravično rešitev tržaškega vprašanja. To je znak, da bi bila tudi Jugoslavija pripravljena vsaj deloma popustiti, četudi je maršal Tito izjavil, da bi morale jugoslovanske čete vkorakati v Trst tudi v slučaju, če Italija samo prevzame upravo cone A Svobodnega tržaškega ozemlja. Tudi namestnik jugoslovanskega zunanjega ministra Aleš Bebler je izjavil, da bi mogla mednarodna konferenca mnogo pripomoči do rešitve tržaškega vprašanja. Nadalje je izjavil, da bi bila Jugoslavija že pred to konferenco pripravljena doprinesti k zmanjšanju napetosti med Italijo in Jugoslavijo. Pri vsem tem je zanimivo, da se nikdo ne zanima, kaj pravi tržaško prebivalstvo, ko vendar odločajo o njegovem ozemlju. Le 'bi vprašali to prebivalstvo, bi zvedeli, da si pravi Tržačani želijo samo to, naj bi bili združeni coni A in B in naj bi bilo vzpostavljeno Svobodno tržaško ozemlje, kakor je to določeno v mirovni pogodbi. To pa zaenkrat, kakor kaže, ne gre v račun niti Italiji, niti Jugoslaviji. Tirolskem pomembna skupina. Njene vrste prevzemajo socialisti. Od 36 deželnih poslancev jc dobila oVP 23 poslancev, SPo 9 poslancev in VdU 4 poslance, komunisti so ostali v tirolskem deželnem zboru.brez zastopstva. V odstotkih so dobile posamezne stranke glasov: OVP - 57.16 odst., SPo - 27.7 odst., VdU — 10.07 odst. in komunisti 1.62 odst. KOČA POPOVIČ NA DUNAJU Jugoslovanski zunanji minister Koča Popovič pride po poročilih i/. Beograda na dvodnevni obisk v Avstrijo dne 9. novembra. Na Dunaju bo zun. min. ostal 2 dni. svojega živl jenja, v kateri si najprej po botrih, potem pa ponovno tudi sam zagotovil, da sc odpoveš hudiču, vsemu njegovemu napuhu in vsem njegovim delom ter da se vsega izročiš življenju iz vere v Očeta in Sina in Svetega Duha Izpolnjevanje te obljube pa je v vsej mulčnosli svetniško živ-1 j en je. Pa še to v jasen in resen premislek nam vsem: Končno nobenemu izmed nas ne preostane druge izbire in možnosti kot ta, da postanemo ali svetnik ali pa hudobec. Odloča se pa ta neizogibna večna usoda za vsakega zemljana že in le na tej zemlji. Sicer se smemo ob tem neizprosnem „ali-ali” nekoliko tolažiti z mislijo, da nam je v gotovi meri tudi še po smrti dana možnost za dovršenje iti dozorenje v popolnega svetnika. Duše v vicah, katerih se po prazniku vseh svetih še posebej spominjamo, nam pač odločno odsvetujejo, da se preveč zanašamo na to zadnjo možnost in priložnost, ker bi se le prelahko zašpekulirali. JAMES. P. MITCHELL novi ameriški delavski minister (USIS) KRATKE VESTI Dne L novembra t. 1. poteče 10 let tako-/vane ..moskovske deklaracije”. V tej izjavi so obljubile vlade Združenih držav, Velike Britanije, Sovjetske zveze in pozneje tudi francoska vlada vzpostavitev Avstrije v mejah iz leta 1938. Prihodnji Koroški velesejem v Celovcu bo v času od 5. do 15. avgusta 1954. Ker bodo do konca leta izpraznile britanske čete velesejemske prostore, bo mogoče prirediti velesejem v lastnih prostorih v povečani izmeri. V Beljak se pripelje vsak dan večje število družin britanskih vojakov iz Trsta. Družine se vračajo zaradi izpraznitve cone A Svobodnega tržaškega ozemlja po anglo-ameriSkih četah v Veliko Britanijo. Zaradi vedno večje proizvodnje električnega toka v vodnih in parnih elektrarnah /a letošnjo zimo na splošno ne bodo določene v Avstriji nikake omejitve pri uporabi električnega toka. Med Grčijo in Združenimi državami je bila podpisana pogodba o uporabi in iz-gradbi grških letalskih in pomorskih oporišč za ameriške čete. Pogodba je podobna sličnim pogodbam med Združenimi državami z Dansko, Portugalsko in Islandijo. Šef ameriškega generalnega štaba, admiral Arthur W. Radford je prispel v Evropo, k jer se bo službeno mudil tri do štiri tedne. Za novega župana v zapadnem delu mesta Berlina je bil izvoljen dosedanji podžupan dr. Walter Schreiber, član krščansko-demokratske zveze. Koncem leta 1954 bodo v Berlinu nove volitve občinskega sveta. Britanski zunanji minister Eden je izjavil, da je verjetno pričakovati pogajanj o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Veliko Britanijo in Perzijo. V kratkem se sestaneta zapadno-nemški kancler dr. Adenauer in francoski zunanji minister George Bidault, da bi se razgo-varjala o bodočnosti posavskega ozemlja. Zaradi pokol ja nad arabskim prebivalstvom v jordanski vasi Kibija na izraelsko-jordanski meji so prekinile Združene države vsako nadaljno pomoč državi Izrael. Zaradi silnega deževja je vodovje rek v Kalabriji v južni Italiji prestopilo bregove in preplavilo ceste, travnike in njive. V vodovju je utonilo blizu 100 oseb, porušenih je več sto hiš. Blizu Bresta v severozapadni Franciji sta se zaletela drug v drugega dva atobusa in v ruševine teh dveh še dva druga avtobusa. Devet oseb je bilo mrtvih, 20 pa težje ranjenih. Na poletu iz Mehike proti ameriški mej i je treščilo na zemljo potniško letalo in se nato vnelo. Vseh 21 potnikov je zgorelo. Politični Po svetu... Nas v tem delu Evrope — predvsem, ker smo Slovenci — seveda najbolj zanima in tudi skrbi položaj okrog Trsta. Tukaj smo toliko bolj občutljivi, ker nam ne gre za mir, temveč tudi za bodočo usodo naših sonarodnjakov v Svobodnem tržaškem o-zemlju, Benečiji in vsega našega naroda, v kolikor je imel toliko bridkih izkušenj pod italijanskim gospodarstvom. Da si nobeden drugi narod na svetu bolj ne more želeti miru na zemlji, kjer prebiva od pamtiveka in v kolikor jo je mogel s krvjo in znojem v borbi z grabežljivim sosedom obdržati — je tako resnično, kakor je resnica hčerka božja. Resnica je pa prav tako, da ne more sprejeti nikakega novega miru, bi temeljil na grobovih. Dobro ve, da ti grobovi sveži daleč v Benečijo segajo in da v tem delu dežele pod demokratično Italijo postajajo ti vsled raznarodovanja vedno pogostejši. Ako dobi danes Italija cono A Svobodnega tržaškega ozemlja in slovensko manjšino, smo v manjšem obsegu tam, kjer smo bili jk) prvi svetovni vojni. Namesto takratnih sto in sto tisočev Slovencev bi pač mnogo deset tisočev nedvomno doživelo isto tragično usodo, isto barbarsko raznarodovanje morda z modernejšimi sredstvi. Italijani v svojih odnosih do slovenskega naroda ne pridejo iz svoje kože, pa naj i-majo na drogu liktorsko, kraljevo ali republikansko zastavo. Do sedaj so še pod vsakim praporom — tudi kot velesila in kot premaganec — stremeli za istim ciljem. In če so cilji še globlje na Balkanu ali severu — vsi vodijo preko slovenskega ozemlja. Zato so Slovenci prvi člen v verigi, ki zavira njihov ekspanzivizem in katerega je treba izločiti. Žalostne izkušnje narekujejo to prepričanje Če se imajo Italijani pritožiti glede ravnanja z njihovo manjšino v jugoslovanski coni B —- potem so to itak že toliko raztrobili po svetu, da so napravili iz muhe slona — so gotovo pri tem pozabili, kaj so tisočkrat pomnoženo oni prizadeli Slovencem in Hrvatom. In skoraj bi rekli, da se prav istrskim Italijanom bolje godi kot pa istrskim Slovencem in Hrvatom. Zanje je imel jugoslovanski režim, kar se narodnosti tiče, salamensko ljubezen, če zahteva pri tem kot pogoj sodelovanje s komunistično vladavino, je to gotovo težka omejitev osebnih svoboščin, toda, kar se narodnosti tiče, jih je komunistični jugoslovanski režim malo manj kot božal. Ko je <150.000 Slovencev in Hrvatov prišlo po prvi svetovni vojni pod Italijo, je fašistični režim ukazal iztrebiti slovenski in hrvaški jezik. Ko bi mu to uspelo, bi itak vse drugo prišlo samoobsebi. In če bi danes bil v Italiji 'komunistični režim in v Jugoslaviji kot je bil prej, bi s strani Italijanov bilo prav tako. To vse je žal treba ugotoviti, tudi ko gre za navidezno italijansko mesto Trst (italijanstva nikdo ne oporeka), če ne bi pod pojmom „Trst” bilo mišljeno tudi slovensko zaledje cone A in s tem amputacija slovenskega narodnega telesa. Vse te opombe zadevajo žal pri velesilah na slaba ušesa. ,,Za mir je treba tudi nekaj žrtvovati”. Mir je nedvomno največja sreča človeštva. Toda zakaj naj bi mali morali večjim plačevati njihov mir? Mora vedno manjšina, zato ker je slabša (številčno) plačevati mir med večinami. Biti denarni drobiž? In kaj so politiki medtem skuhali? Po zadnjih uradnih vesteh bi rekli, da si hlade juho, katero so skuhali. Tista dva kuharja — Amerikanec in Anglež — ki sta tržaško juho ocenila kot mineštro, sta morda v ciljih za prej omenjeni mir dobro mislila. Toda električni tok, s katerim sta jo hotela skuhati, je bil premočan in enostranski. Zato se je juha prismodila in je prekipela. Prismodila se je v loncu, kjer je bilo poleg mineštre še drugih stvari, ki so jih preveč omalovaževali, - in ko je prekipela, je veter smrad zavlekel proti vzhodu, kjer so nosovi zelo občutljivi. In so močno protestirali. Zdaj poizkušajo to juho napraviti užitno tistima dvema gostoma, katerima je bila namenjena. Uganiti ni težko. Sklicali so konferenco, kjer so potem počasi (medtem so vsi govorili, da čas dela zanje) sklenili, teden da je treba ognjišče, kjer se je vse to bilo Zjgodilo, izolirati. Oba, katerima je bila juha namenjena, sta spočetka (prvi z nestrpnostjo, drugi z gnevom v obrazu) protestirala, zdaj pa čakata kolikor toliko mirnejša na boljšo jed. — Zadnja poročila namreč pravijo; da se je italijanska vlada odločila umakniti svoje oborožene sile od meje, če isto zaukaže jugoslovanska vlada. Slednja se pa, ko to pišemo, še ni izjavila. Izvedba tega sklepa bi na vsak način doprinesla k izolacijskemu pasu med obema in s tem, da bi vsaj sedanje stanje slovenske manjšine v coni A ne bilo ogroženo po italijanski okupaciji.In mir v tem delu Evrope bi bil za čas mir in ta bi bil na vsak način vreden žrtev — toda ne samo naših, ki smo do sedaj itak samo izgubljali. Trst naj bo dostopen vsem, ki imajo interes nad njegovim pristaniščem in to sta ne samo Italija in Jugoslavija, temveč vsa srednja Evropa. Tukaj naj ima besedo tudi Avstrija. Pristanišče z ožjim zaledjem pa naj ne bo pod suvereniteto kake večje sile, ki bi ga mogla ponižati na položaj neke velike carinarnice, temveč naj bi bilo mednarodno-samo-stojno in vsak čas zmožno se pravno upreti vsem poizkusom tako z leve kot z desne, če bi šlo za kakršnokoli anektiranje. Ko je prišlo tržaško vprašanje v ospredje mednarodnih političnih napetosti, so se tudi avstrijski najbolj zavedni nemški krogi spomnili na Južno Tirolsko. Čeprav ne vsi, pa vsaj tisti, ki evropsko-pošteno mislijo. Zahteva italijanske vlade po plebesci-tu v Trstu je bila udarec v prazno, ali toliko kot bumerang (lučaj, ki se vrne, ker nasprotnika ni zadel). Vzbudil je namreč pri nemški manjšini na Južnem Tirolskem Neresnične vesti V zvezi s sklepom Angloamerikancev, da izročijo cono A Svobodnega tržaškega o-zemlja Italiji, so nastale po jugoslovanskih mestih velike demonstracije. Te so bile začetkoma naperjene proti omenjenemu sklepu, nato proti Italiji in končno so prešle v veliko propagando proti Vatikanu, proti papežu Piju XII., proti katoliški Cerkvi na splošno in posebej proti oni slovenski duhovščini, ki ni v Ciril-metodijskem društvu. Te napade na široko ponavlja tudi po svoji brezvestnosti znani „Vestoik”. V zvezi s temi napadi je vatikanski radio pri slovenski oddaji dne 17. oktobra javil naslednjo vest: »Jugoslovanska časopisna agencija »Tanjug” je objavila dne 10. t. m. iz Rima vest, po kateri naj bi sv. oče sprejel v posebni avdienci tržaškega župana inž. Bartolija in naj bi mu dal politične izjave glede Trsta in Istre. V zvezi s tem so sledili različni komentarji v jugoslovanskem časopisju, krivični za Cerkev in sv. očeta. Pooblaščeni smo izjaviti, da sv. oče ni sprejel v posebni avdienci inž. Bartolija; sv. oče je dovolil avdienco udeležencem mednarodnega zborovanja inženirjev v Rimu in med temi je bil tudi g. Bartoli, toda v svojstvu inženirja in ne kot župan tržaškega mesta. Pooblaščeni smo izjaviti, da besede, ki jih »Tanjug” pripisuje Piju XII., ne odgovarjajo resnici in zato vsi tozadevni komentarji niso na mestu.” Goirnjemu sporočilu je vatikanski radio dodal sledeče: „Po vesteh iz Jugoslavije so državne oblasti spet začele hudo gonjo proti katoliški Cerkvi pod pretvezo pristranosti in političnega vmešavanja v notranje zadeve države in proti čustvom ljudstva. V 'ta namen se uporabljajo dejanja sv. očeta, katerih ni storil, ter besede, katerih ni govoril, pa morajo, čeprav izmišljene, vznemirjati vest katoličanov, katerim ni prepovedano imeti pravična domovinska čustva. Sveta stolica je braniteljica božjih pravic in ne posega v zadeve, ki razburjajo narode med seboj. Ni potrebno posebej poudarki skrupuloz-ne nepristranosti Pija XII. v zadevah, mnogo težjih in bolj delikatnih, kakor je tržaško vprašanje. Iz vse radijske, časopisne in govorniške propagande je razvidno tole: zlonamernost onih, ki hočejo iz navadnih dogodkov ustvariti nezaupanje do sv. Stolice med katoličani samimi. Tako tl|di dejstvo, da je bil tržaški župan pri avdienci inženirjev mnogih narodov, pri ka- neljube spomine in jih vzpodbudil pri njihovih narodnostnih težnjah. Tako sta se nehote slovenska manjšina v ogroženem domnevnem plebiscitnem ozemlju con A in B in nemška manjšina na Južnem Tirolskem znašli na načelno istih težavah in interesih. Italijanska brbljavost (ki je bila naivno-lepo odkritosrčna) pa tudi ni med zavednimi Nemci mogla najti zagovornikov. Italijanska sicer itiskarsko in redakcionalno odlično urejevana revija »Tempo” je prinesla članek svojega sotrudnika, v katerem ta pravi približno takole: počakajmo, da bo Nemčija spet velika. Potem bomo z njo sklenili „os” in s to osjo postavili na Vzhodu meje tam, kakor nam pripadajo. Nemcem je prepustiti mnenje o tej ,,osi”, katero so bili že izkusili. Nam se zdi, da je dovolj- vzroka za razburjenje po Jugoslaviji, če se za postavitev »pravičnih mej” pozivajo že Nemci na pomoč. In po vsem tem je še treba pribiti, da slovenski narod dobro pozna veličino italijanske kulture. O tej stvari v političnem tednu ni treba govoriti. Slovenski narod pa želi, da bi oni to uvideli v tem pomenu, da ni mogoče z nobenim nasiljem doseči, da bi kukavica pela kakor poje slavček. ... in pri nas v Avstriji Minuli teden so po vsem svetu praznovali osemletnico ustanovitve Organizacije združenih narodov. V spomin na ta dan so bile proslave v vseh deželah sveta in tudi pri nas. Lepih in dobrih dejanj v smislu pravil Organizacije združenih narodov vidimo in doživljamo sicer še bolj malo, toliko več pa smo te dni slišali lepih besed in upajmo, da bo vsaj nekaj teh besed prešlo tudi v dejanja. Na Dunaju je govoril na proslavi dne Združenih narodov državni kancler ing. Raab, ki je med drugim z ozirom na Avstrijo dejal: »V zadnjem letu smo doživeli agencije »Tanjug" teri je bil kot inženir navzoč. Predsodki in zla volja nekaterih državnikov, ki so javni nasprotniki Cerkve, nikakor niso razlogi, da bi se kaka oseba ne mogla približati sv. očetu ali da je ta ne bi sprejel ali da bi sv. oče in sv. Stolica prezrla mednarodna nasprotstva. Pri vsej tej propagandi je z enakimi metodami isti cilj: izrabiti narodni čut katoličanov za razbijanje duhovne skupnosti katoličanov.” Iz govorov, demonstracij in izjav najbolj odgovornih v Sloveniji (Miha. Marinko, Boris Kraigher, Vida Tomšič, Vlado Krivic itd.), ki so izrabili to neresnično vest, se vidi, da je šlo za naročen boj zoper Vatikan in Cerkev. V odločilni uri, pred katero stoje jugoslovanski narodi, so komunisti z lažmi še bolj razširili prepad med Cerkvijo in državo. Kdo ima od tega, korist? Jugoslovanski narodi prav gotovo ne. Enotnost naroda se na 'kuje z lažjo in nasiljem, ampak z resnico in pravico. Prednje naj si preberejo tudi uredniki brezvestnega »Vestnika”, ki govori in piše na dolgo in široko o enotnosti naroda, s svojim brezvestnim pisanjem pa samo širi razdor. Urednikom »Vestnika” bi tudi svetovali, naj ne trgajo besed in stavkov iz naših člankov in nato napravijo iz tega favno nekaj nasprotnega, kakor pa je bilo zapisano. Mi smo pisali, da so demokratske svoboščine nekaj večje v coni A kakor pa v coni B. To je resnica, ki jo moremo še enkrat zapisati. Ne izplača pa se z »Vestni-kovci” o tem prepirati, ker se pri njih začne demokracija šele pri diktatu komunistične partije. PRI KARDINALU STEPINCU 'Sredi meseca julija 1953 smo poročali, da je obiskal zagrebškega nadškofa kardinala Stepinca v njegovem prisilnem bivališču v Krašiču na Hrvatskem znani nemški specialist za krvne bolezni dr. Heil-meyer iz Freiburga. Na njegov nasvet je dovolila ameriška vlada, da sta odšla v Jugoslavijo koncem meseca julija dva ameriška specialista za krvne bolezni na kalifornijski univerzi. Ta dva sta vzela s seboj poseben radioaktivni fosforni preparat, s katerim sta zdravila bolnega kardinala. Dne 20. oktobra je bil v Krašiču pri 5*1-letnem bolnem kardinalu spet freiburški zdravnik dr. Heilmeyer, da se prepriča o uspešnosti zdravljenja z ameriškim preparatom. Pri tem je ugotovil dr. Heilmeyer, da boluje dr. Stepinac na neozdravljivi krvni bolezni, vendar pa je njegovo zdravstveno stanje v splošnem zadovoljivo. vesel dogodek, ko so sporočile zasedbene sile, da bodo od novega leta dalje vse zasedbene sile same plačevali zasedbene stroške. Vendar pa se Avstrija s tem še ne more zadovoljiti, kakor se tudi ne more zadovoljiti s tem, ako n. pr. Francozi in Angleži umaknejo velik del svojih zasedbenih čet iz Avstrije. Tudi najmilejši način zasedbe je namreč še vedno zasedba, ker ne poznamo raznih stopinj svobode. Mogoče je namreč samo dvoje: ali je svoboda ali pa ni svobode. Vmesne stopinje ni. Avstrija ne sme biti niti kolonija niti kak domi-nion, ampak mora biti svobodna in neodvisna država, kakor je »zagotovljeno vsem državam v ustavi Organizacije združenih narodov.” Tudi v Celovcu so slovesno proslavili teden Združenih narodov. Višek teh proslav je bila slavnostna akademija v srednji dvorani v domu glasbe. Predsednik lige združenih narodov v Celovcu, višji vladni svetnik Colerus-Geldern, je začel akademijo, katere so se udeležili zastopniki vsega javnega življenja v Celovcu. Slavnostni govor je imel deželni glavar Ferd. Wedenig. V svojem govoru je poizkušal dokazati, 'da je organizacija združenih narodov, ki je nastala 24. oktobra 1945, jamstvo za srečnejšo in boljšo bodočnost vsega človeštva. Da pa bo organizacija to mogla biti, mora sopomagati vsak izmed nas.” Večer preje pa je bilo predavanje ameriškega prof. dr. Rosenberga de la Mane, ki je govoril o Ameriki in njenih odnosih do sosednih držav. V svojem predavanju je posebno obravnaval tudi razmerje med posameznimi narodi, ki žive v Združenih državah Amerike. Posebno je naglasil, da tudi v Ameriki ne prevladuje težnja po raz-narodovanjiu in ustvarjanju ene ameriške narodnosti, marveč vlada tudi tam pri vseh narodih in pri vseh priseljencih iz Evrope močna volja, da si ohranijo svoje narodne posebnosti. Tej težnji odgovarja tudi močno razpleteno dvojezično šolstvo, ki goji poleg državnega angleškega jezika tudi materinščino otrok. — Tako pot naj bi šli tudi narodi Evrope, ker je samo na tej poti mogoče uresničiti evropski mir in dobro sosedstvo med narodi. Avstrijsko časopisje — z izjemo socialističnega in komunističnega — je v minulem tednu mnogo pisalo o preganjanju katoliške Cerkve za »železnim zastorom”, prav posebej pa še o odstranitvi poljskega kardinala varšavskega nadškofa Štefana Višinskega. Proti temu dejanju, ki je najzgovornejši dokaz, v kakšni »svobodi” živijo narodi v komunističnih deželah, je protestiral tudi dunajski nadškof kardinal In-nitzer, v nedeljo pa so prebrali v vseh cerkvah pastirsko pismo, ki obsoja vsako krivico, obsoja pa še prav posebej vsako prepoved obsojanja krivice. Odgovornost za krivice v deželah, kjer vlada komunistična partija, pa pada na komunizem, ki pridi-guje množicam neprestano samo o sovraštvu in ki zahteva maščevanje za vse one, ki se temu brezbožnemu nauku ne pokorijo brezpogojno. Ta nauk oznanja sovraštvo tudi med brati in je zato največje nasprotje nauku Kristusovega evangelija, ki oznanja ljubezen, mir in odpuščanje. Precejšnjo pozornost je vzbudil v preteklem tednu tudi obisk newyorškega nadškofa kardinala Spellmana na Dunaju. Kardinal je prispel na Dunaj iz Rima, kjer je bil pri posvetitvi ameriškega katoliškega zavoda. Veliko pozornost so vzbudile njegove izjave o razmerju med katoliško Cerkvijo in komunizmom. Od teh izjav omenimo samo naslednjo: »Nikdar ne bom nehal svariti pred zlom, ki danes v obliki brezbožnega komunizma ogroža svet. Komunizem je zato treba premagati za vsako ceno in zgraditi je treba svobodni demokratični svet. — Kdor misli, da je mogoče vzpostaviti mir brez svobode, to je mir brez pra- > vičnosti za vse državljane in brez pravice za vse narode, zlasti pa brez pravice za male narode, ta ne pozna Boga. Mir in sicer pravi mir je možen samo v veri na Boga, v spoštovanju svojega'bližnjega ki v.prepričanju, da je vse ljudi ustvaril Bog in da imajo zato vsi ljudje enake pravice. Vsak mir pa, ki teh načel ne priznava, je napačen mir, je potvorjen in hlinjen mir. Fak mir pa nam danes oznanja komunizem, ki je prizadejal in ki še vedno ponovno dopri-naša tako mero gorja velikemu delu človeštva.” Ravno te dni, ko praznujemo osmo obletnico ustanovitve Organizacije združenih narodov, katerih najvišji cilj je ravno zagotovitev trajnega miru, je zelo potrebno in primerno, da si gornje besede kardinala Spellmana še enkrat preberemo in si jih tudi zapomnimo. (Skrivnostna Ali morejo verne Neki državni uslužbenec pripoveduje sledeči dogodek, ki ga je sam doživel: Bilo je mrzlega novemberskega dneva leta 1933. Na gorskih višavah je že vladala zima. V dolini je bilo deževno vreme in moglo se je sklepati, da je na gorskih višinah vihar in da sneži. Bil sem takrat v obmejni službi — in moral sem iti s petimi možmi 'kljub vsemu slabemu vremenu v višino 2000 metrov, da tam vršim službo. Polno natrpan je bil nahrbtnik s toplo obleko in živežem, s 'krampižarji in sneženimi obroči, zraven še puška in svetilne pa-trone za eventuelne gorske nevarnosti. Po štirih urah smo prišli do prvega snega. Steza se ni videla, videli so se zgolj dedovi divjačine. Obdajala nas je lahna megla. Stezo do koče na gori sem dobro poznal, kajti pogosto sem bil poleti in tudi pozimi v tem okolišu na lovu. Eden izmed nas pa je imel svoje bivališče v mali vasi na vznožju mogočnega gorskega hrbta tirolskih obmejnih gora. Rekel nam je, da pozna krajšo in ne tako strmo pot. Žal smo mu sledili in skoro bi to postalo z.a nas usodno. Sneg je postajal vedno globlji. Počasi se je priplazila tema. Naštal je snežen vihar, obdajala nas je nepredirna megla. Bilo je že ob osmih zvečer. Gotovo smo že dosegli višino koče, ki je bila naš cilj. A videli nismo ničesar. Zažgali smo smolnato bakljo, šli smo pri siju baklje v velikih razdaljah drug od drugega, da bi tako tem lažje odkrili sled steze, a ničesar, prav ničesar nismo mogli (videti. Izstrelili smo svetlobno raketo in smo upali, da je morda kdo v bližini, ki bi nam mogel dati kako znamenje. A nič ni pomagalo, ker je bila megla tako gosta, da ni bilo mogoče zapaziti nobenega svetlobnega blišča v veliki oddaljenosti. Nekateri so že hoteli, da se vrnemo. Toda nismo našli več svojih sledov, ker jih je snežni metež zamedel. Poleg tega smo se bali, da pademo v globino preko strmih sten. Ni nam ostalo drugega kakor vztrajati in če bi bilo treba celo noč. V tej sili mi je prišla misel, če bi nam mogoče mogle pomagati verne duše. Obljubil sem jim eno siv. mašo, če bi mi hotele dati kako znamenje, da bi vedel, kje je koča. Komaj sem to tiho izrekel, ko sem zagledal rumeno-rdeč plamenček. Zaklical sem svojim tovarišem in sem jim rekel, da tam zgoraj stoji koča, da vidim, kako se od tam blišči luč. Mogoče so mislili, da se mi je zmešalo, ker pri taki temi nismo mogli videti niti drug drugega. Polagoma pa so šli za menoj, jaz popredaj, ostalih pet mož za menoj, da bi nihče v tej rešilni uri ne zablodil od mojega sledu. Skrivnostna luč pa mi je svetila kot kažipot. Z zadnjimi napori smo gazili približ- J. Š. Baar — Al. Nemec: ZEMLJA IN LJUDJE Roman (41. nadaljevanje) Pred očmi se pojavi nekaj belega. Zdelo se mi je, kakor da sem se prebudil. Pred nami je stal na Belčku brigadir s prelomljeno sabljo — obrnite, so ukazali signali in ustavili smo konje. Počasi smo se vračali, konji so težko dihali — komaj so nas v drncu nesli spet k Brizci, kjer smo se zbirali. Na tej poti so se Prusi lotili nesramnega posla. Z vrhov so si posameznike jemali na muho in so nas dobro skriti streljali s konj kakor hruške.” In sedaj, kakor da je ogenj vojaškega navdušenja v Sekyri ugasnil, je nagloma ]>osial žalosten, glas se mu je tresel in iz oči so mu tekle Solze. — .Jahali smo, kakor smo mogli, in vsak trenutek se je zvrnil konj ali jezdec. Se deset minut in bomo prav gotovo izven strelne daljave, ko je zdajci brigadir, kot bi ga vrgel iz sedla, zakrilil z rokami in padel na tla. Dobra žival — Belček — je v hipu obstal kakor pribit, še z nogo ni ganil, samo glavo je obrnil in pogledal, kaj se z gospodom godi. Skočili smo h knezu, bil je zadet od zadaj v križ, odnesli smo ga in osirotelega Belčka odvlekli .k praporščaku. Bil je žalosten pogled. Skoraj šest sto nas je bilo zjutraj v našem polku in samo dve sto, komaj dve sto nas je ostalo. Polkovnik Bert-link je odvedel našo brigado čez Labo na Moravsko — ostalo pa tako veste.” ,.Da, vemo — vemo,” so kimali kmetje in razpravljali dalje o „izdaji” -— „o skrivnem načrtu”, ki se avstrijskim generalom ni po- ine na (/ori duše pomagati? no sto korakov skozi globoki sneg. Naenkrat smo zagledali škozi gosto meglo senčne Obrise koče. Luč je plapolala na vrhu strehe 'samotne koče. Ko smo stali pet korakov pred kočo, je ugasnila luč, ki nas je rešila bele smrti. Ko smo prišli clo koče, smo vse preiskali, če je mogoče kdo tam, ki nam je dal svetlobni signal, a nikjer ni bilo žive duše, tudi nikjer sledu kake divjačine. Polagoma smo se poživili pri odprtem ognju od naše utrujenosti in mrzle noči. Kadili ismo in se pogovarjali pred plameni ognja in smo govorili v skrivnostni luči, ki nam je kot rešilni angel pokazala pravo pot. Po kratkem, a globokem spanju smo drugo jutro pogledali iz koče. Nasproti nam je zabliiščalo krasno, a mrzlo jutro. Začeli smo vršiti težavno opazovalno službo. Prišli smo tudi na mesto, kjer smo blodili v temni viharni noči, še pred malo urami. Ugotovili smo, da smo ponoči hodili v krogu. Znano dejstvo je, da pri gosti megli človek blodi v krogu; marsikateri potnik je na ta način podlegel utrujenosti in je našel smrt. še pogosto in tudi v poznejših letih smo govorili o tem dogodku, če smo prišli skupaj, o skrivnostni luči v viharni zimski noči. Jaz pa sem se hvaležno spominjal vernih duš. OSAMLJENI GROB Na njem nobene lučke ni, po trhlem križu raste mah; on, ki pozabljen tukaj spi, že davno je pepel in prah. Kdo čaka tu vstajenja dne, nobeden skoro že ne ve, le sključena ob palici otira starka si solze ... V minulost ji hiti spomin, oglaša tiha se bolest... še danes hrani rožmarin, ki ga odklonil je nezvest. . . Odšel je nekam, kdove kam, a vrnil se je ves potrt.. . Pa glej, na pragu v rodni hram, objela ga je bleda smrt. Precej je let že od tedaj, počivat šel je stari rod; zato pa danes zapuščen obhaja grob svoj mrtvih god. Ob bergli starka je odšla domov po 'suhi rožmarin, za šopek na osamljen grob, vezilo mrtvemu v spomin. L i m b a r s k i NA POKOPALIŠČU „Kar vi ste zdaj, smo bili mi, a cvetje naglo se osuje.” Za nami greste tudi vi, grobovje danes dokazuje. Do semkaj slednja pot drži, a tukaj je končana hoja, obrisane so vse solze in posušene kaplje znoja. Pod križem lučka trepeta, strupena barja jo ugaša, ki s suhim listjem se igra in grenke vzdihe oponaša. Zaprto trudno je oko, molči, kdor kričal je in tožil. Do cilja romar je dospel in potno palico odložil. Zvonovi žalostno pojo, bolest se zliva naokoli, grolrovi kličejo v slovo, pod križem angel tiho moli... L i m b a r s k i POGREB Ob ozki stranski poti odprt je novi grob, postavili so krsto nosilci prav na rob. Plamenček bele sveče ob krsti trepeta, povešajo se venci, žaluje glas zvona. Potaplja črna krsta se v izkopani rov, duhovnik je podelil poslednji blagoslov. Pogled se pogrezuje za krsto v grobni mrak, šibijo se kolena, udira v tla korak. Sočutno vse miruje, zamišljeno molči; le križ nam tolažilno ob grobu govori. Limbarski DOBROTE PEŠAJO Dobrote danes pešajo, darovi se poslavljajo, sirote jih pogrešajo in prošnje se ponavljajo . . . Zašel sem v pivnico nekoč med pivce, kakor gos med čaplje. Popivali so celo noč, a zame — ni ga bilo kaplje. Prijatelj iz mladostnih dni z vozilom se po cestah vozi, a jaz 'krevljam ob palici za njim in vzdiham: „Bog pomozi!” Rojak si novi dom gradi za morjem v dolarski deželi, še mar mu zdaj ubožcev ni, kdo drug naj' tuje rane celi. Nekdo mi je besedo dal, kako me bo v spominu nosil; a zdaj se skriva in boji, da bi ga česa kdaj ne prosil. ,Da, da, dobrote hirajo, ustavlja hlad in mrak darila in reveži umirajo. — Usoda, kaj si naredila? Moj, znanec si j.e kupil plašč in z. novo suknjo se postavlja, omislil si je več oblek, zato mi niti ne odzdravlja. ,,Za vse je svet dovolj bogat”, še zdaj goriški slavček poje, „če krtih delil bi z bratom brat”, na dvoje, ali pa na- troje ... - X Zdravniki v Avstriji Po podatkih zadnjega ljudskega štetja je bilo v Avstriji leta 1931 okrog 7370 zdravnikov, dne 1. junija 1951 leta pa že 10.950. Posamezne dežele so imele sledeče število zdravnikov: Dežela Število Štev. prebivalcev na zdravnikov enega zdravnika leta leta 1934 1951 1934 1951 Dunaj 3880 4650 480 380 Dol. Avstrija 990 1100 1520 1140 Zg. Avstrija 570 1320 1580 830 Salzburška 200 520 1230 630 Štajerska 870 1550 1160 720 Koroška 240 550 1690 860 Tirolska 380 850 920 500 Predrlska 110 260 1410 740 Gradiščanska 130 140 2300 1970 Avstrija 7370 10950 920 630 V Švici pride en zdravnik na 700 prebivalcev, v Zapadni Nemčiji en zdravnik na 720 prebivalcev in v Združenih državah en zdravnik na 750 prebivalcev. PREGOVORI Ko se prašič naž.re, prevrne korito. * Kjer je mnogo smeha, je navadno malo pameti. srečil. Toda Gimbure to ni več zanimalo. »Skoda, iant,” je navadno dejal Sekyri, „da ne veš, kaj se je naprej z Belčkom godilo.” „Ne vem, kako bi vedel, šele tedaj se nas je polastil strah in kakor v tistem trenutku pri Strežeticah ali Svibskem gozdu nismo nič vedeli o strahu, tako je sedaj naravnost blazen strah prevzel vse in nas je podil tja za Dunaj in na Ogrsko. Hitro so sklenili mir, sedemletno službo skrčili in nas spustili od vojakov, in tako sem prišel z vašim Frančkom in Janom domov. Hvalim Boga, da z zdravimi udi.” „Da, lahko govorite o sreči,” so vsi soglašali. »Seveda lahko. Skoraj trinajst tisoč mrtvih in ranjenih bratov je obležalo. To je od vsega najgroznejši spomin, ko smo jahali skozi kraje, kjer se je pred nami bil dvaindvajseti prapor lovcev,” in Sekyra si je zakril oči. Pred očmi se mu je pojavila grozna slika — polje pokrito z našimi vojaki, če/ katere je moral v skoku poditi svojega ko,n j,a. Ne, ni mogel prenesti tega. Naglo je skočil pokonci in brez besede odšel. Moral je zbežati ven, nekam, kjer ga nihče ne vidi in ne sliši, da bi lahko glasno zajokal, se olajšal in oddahnil. Hudo leto je bilo — leto 1860! Zdelo se je, da na češkem ne bo konec grozot. S krvjo napojena zemlja je odpirala nove in nove grobov e in razdražena, nenasilna smrt je davila s kolero nove žrtve. Ni bilo skoraj nedelje, da župnik Skala ne hi z ganljivimi besedami spodbujal pobožnih župljanov k požrtvovalni dobrodelnosti. — Uradi so prenehali zbirati »obveze”, pukanino, tenčico in povoje”, zato so pa zbirali žito, krompir, seno, slamo, perje in obleko za pogorelce in po vojski uničene vasi, v glavnem pa denar za ranjene in pohabljene vojake in družine »padlih hraniteljev domovine”, kakor so brali v uradnem oklicu. Kakor pred vojsko je spet krožil po cerkvah pastirski list, spet so za tri ure izpostavili Naj,svetejše in opravljali molitve, »da bi nas Bog kaznovati nehal in bič svoje jeze — vojsko, kugo, ogenj, lakoto in žalostne čase od nas odvrniti hotel.” Ljudje so že godrnjali, tarnali, čim dalje, tem manj darov se je nabiralo. Samo en župljan je po vsaki razglašeni zbirki molče naložil voz z žitom, senom in slamo in ga odpeljal na urad v Pisek ali pa zavil v župnišče in skromno — z izgovorom, »dam, kar morem,” plačal prostovoljni davek javni dobrodelnosti — to je bil Jan Cimhura. »Kaj pa, ta lahko,” so se izgovarjali kmetje sami pred seboj in zavistno gledali na njegovo posestvo. »To se mu niti ne pozna. Kaj njemu to škoduje, če proda ovco ali tele, če malo olajša žitnico ali kruš-nico. On ima čarobne oči. Kar pogleda, vse kakor po kvasu narašča in se množi.” Govorili so resnico. Ko sta se vrnila Franček in Jan oil vojakov, sta kar ostrmela. Poslopje vse na novo prekrito in pobeljeno, na dvorišču in sadovnjaku posajena drevesa, hlevi polni živine in nova ovčja staja. »Ovčice imajo zlate nožiče,” se je smehljal Cimbura, kažoč jima .stajo, katere se ne bi bilo treba sramovati nobenemu gospodarskemu dvoru. »Toda, očka, kje pa dobite pičo za vse to,” sta se čudila fanta. »Ali ste prikupili travnike ali sejete samo grahorko in dete- ]jo?” »Nisem kupil in ne sejem,” je razlagal Cimbura, »ampak delam, kar je že rajni Kovanda delal in česar naši kmetje nočejo razumeti. Gnojim in vlačim travnike kakor polje. Za mrvo ni sile. Prva tlači drugo. Čim več živine, tem več mrve, čim bolj gnojim, tem več dobim, in čim bolj nabiti so skednji, tem plodnejši so tudi hlevi. To so tista čuda in čarovnije!” In peljal je oba Piksa na travnike. Pokazal jima j,e polje. Meti potjo je zavil z njima tudi v gozd na »Apnenice”. Tu je stal krasen Cimburov gozd, nepo-sekan, ohranjen in lepo rasel. »Cimbura bi si rajši dal prst odsekati, kakor da bi podrl in prodal iz gozda drevo,” so pravili o njem sosedje in govorili so resnico. Cimbura je sekal za kurjavo samo, kar je bilo suhega, toda zdravega debla se ni dotaknil. Jan in Franček se nista mogla načuditi. Videla sta zglajene travnike, brez krtin in pograbljene. Videla sta posejana polja, očiščena, brez plevela, nobena njiva ni bila v prelog puščena. Nazadnje sta se znašla v gostem in visokem gozdu. V njem je bilo mračno kakor v cerkvi. Zdajci se je Jan naglo sklonil, pograbil Cimburovo roko in jo poljubil. Vzdignil jo je k ustom in je kakor pečat nanjo pritisnil svoj, vroči poljub. — Cimbura se je šele čez hip zavedel in odmaknil roko. »Fant, kaj pa delaš?” se je skoraj surovo obrnil k Janu. (Dalje prihodnjič) CELOVEC Nedeljska služba božja je ob pol deveti uri vsako nedeljo v slovenski cerkvi v Prie-sterhausgasse. CELOVEC: V sredo, dne 21. oktobra, je umrl v Celovcu v starosti 75 let čevljarski mojster Ferdinand Graf, oče državnega tajnika v notranjem ministrstvu, Ferdinanda Grafa. — Pokojni je prišel kot izučen čevljar leta 1908 iz Volšperka v Celovec, kjer je postal vsled svoje velike delavnosti in pridnosti ugleden obrtnik. Podjetje je prevzel po očetu njegov sin Walter. Pogreb pokojnika je bil ob veliki udeležbi sorodnikov, znancev in prijateljev v soboto, dne 24. oktobra, na pokopališču v Annabichlu. Pogrebne obrede je opravil škof krški dr. Kostmer ob veliki asistenci. Pogreba pa so se poleg drugih udeležili: trgovski minister dr. Kolb, notranji minister Helmer, več članov koroške deželne vlade, celovški župan itd. — Knjižni dar Mohorjove družbe v Celovcu Te dni je Mohorjeva družba v Celovcu razposlala svojim poverjenikom knjižni dar za leto 1954. Knjižni dar obsega sledeče knjige: Koledar za leto 1954, Domači zdravnik po naukih in izkušnjah župnika Kneippa, Družinske večernice „Sveti molk”. Dnevnik duhovnega življenja ter Junakinja apostolata. Podrobno oceno posameznih knjig bomo objavili v naslednjih številkah našega lista. MLADI ROD Mladi rod letnik III. številka 3-4 je izšla. Namenjena je novembru in decembru in temu času odgovarja tudi vsebina lista. Mnogo lepega in poučnega bodo otroci našli Uidi tokrat v svojem listu, ki se je na dvojezičnih šolah že precej udomačil in imamo le še izjemne šole, ki se lista še vedno izogibajo. VERA IN DOM Peti letnik, številka 8 našega družinskega lista roma te dni v naše fare. Uvodni članek je posvečen prazniku Vseh svetih. Vsebinsko je ta številka zelo pestra in tudi prinaša vrsto novih slik. Tudi gospodinja najde v tej številki praktične nasvete, ki jih bo pri svojem vsakdanjem delu s pridom porabila. SLOV. KULTURNO DRUŠTVO V CELOVCU vabi vse Slovence iz Celovca in okolice na kulturno prireditev, ki bo v soboto, dne 14. novembra 1953 ob 8. uri zvečer v Kolpingovi dvorani v Celovcu. Na sporedu bo lepa ljudska igra v 5. dejanjih »GOSPOD MORA KITI” Igra je vzeta iz življenja, je pouč-Ijiva in bo gotovo vsakemu ugajala. Zato Vas že danes prav prisrčno vabimo. Odbor ZA STARČEV SPOMENIK SO DAROVALI Franc Krušič, Velinja ves, 20.—; Stanko Srienc, Žvabek, 20.—; Koban, Skandolf, 50.—; Miklautz, Dolina, 12.—; Jožefa Weis, Psinja ves 35, 50.-; Stefan Kohek, Helfbrunn, 12.—; neimenovana iz Hodiš, 100.—; Klara Golob, Železna Kapla, 5.—; neimenovani iz Bilčovsa, 20.-; Karel Miki, Malošče, 100.-; Zechner, Žvabek, 10.-; Johan Kramar, Graz-Neu-Hart, 16.—; Johan Dovjak, Bajtiše 26, 5.-; Neža Dovjak, Baj-tiše 26, 10.-; Andrej Mach, Frajbah, 15.-; Marjan Rus, pevec državne opere na Dunaju, 20.—; Miha Baumgartner, Goriče, 10.— šilingov. Daruj tudi Ti za Starčev spomenik! SLOVENJI PLAJBERK Kmailu bo prišla zima in sneg, ki ga je v gorah veliko, nas bo zopet odrezal od sveta. Zato hočemo še pred snegom bralcem Našega tednika poročati o naših novicah. Poroke so bile tri. Prvi, ki je letos stopil pred poročni oltar, je bil naš dobri in pridni Lipe čuden. Dolga leta je služil na raznih krajih, najdalje pa pri Boštru v Bo-dnu. hi ko je lani njegov tovariš in sode- lavec na Pufarski žagi, Jaka Užnik, stopil v zakonski stan, se je tudi Lipe naveličal samskega stanu. Po sicer malo dolgem oklevanju je obljubil Urbančevi dekli Miciji zakonsko ljubezen in zvestobo. Isto nedeljo, dne 2. avgusta, so se tudi od nas poslovili naš dolgoletni dušni pastir Jakob Škofič, ki so nas od meseca maja 1946 učili, bodrili in v težkih urah tolažili. Ko so prišli k nam, so našli farovž v razvalinah, ki je 12. 4. 1945 postal žrtev vojne vihre. Že v prvem letu so popravili s pomočjo prostovoljcev že razpadajoče zidove in pokrili župnišče. Leta 1947 so se preselili v farovž. Po dveh letih pa je bilo župnišče dokončano. Poleg tega so dali popravki gospodarsko posloipje, pokopališki zid, orgle in mašne obleke. Nabavili so nove zvonove pri nas in v sosedni fari, v Ljubelju ali Bro-deh. Vsakemu revežu so radi pomagali, če so le mogli. Tako je n. pr. neki revi predlansko zimo, ko je bilo tako silno veliko snega im je bilo mrzlo, da je pokalo, zmanjkalo drv. Ko so g. župnik za to zvedeli, so šli v svojo drvarnico, so si naložili polno naročje drv in jih zanesli tja, kjer je bila taka sila. Takih in podobnih primerov je še dovolj, naj pa zadostuje ta. — Tudi so bili gospod župnik vnet apostol dobrega tiska. Vsak teden so razdelili v šoli in v cerkvi po 100 ,,Nedelj” in tudi drugih listov verske vsebine. Vsako leto, ko so prispele Mohorjeve knjige, so šli gospod župnik s polno aktovko knjig v vsako hišo in so tako razširili lepo število teh koristnih knjig. Iz zdravstvenega vzroka so zaprosili za Jarov dolini. Bog naj jim poplača ves trud in naj jih blagoslovi na novem kraju v Galiciji. Dne 9. avgusta pa smo pozdravili novega dušnega pastirja č. g. Franca Jančarja. Po farni službi božji smo se zbrali pred župniščem. Naš pevski zbor pod vodstvom g. učitelja Otmarja Baurechta mu je zapel v pozdrav pesem »Zadoni nam”. Nato so novega dušnega pastirja pozdravili pod- Dne 19. oktobra so na celovškem pokopališču v Annabichlu, položili k zadnjemu počitku bivšega dolgoletnega cerkovnika kapucinov, Janeza Vruliha. Kaj je cerkovnik, da ga poveličujemo kakor malo drugih? Služabnik cerkve je, sicer slabo plačan služabnik, človek, ki pometa in pospravlja cerkev! Pred par leti je bil proglašen samostanski brat v Altottingenu za svetnika, ker je vse življenje stregel ob samostanskih vratih Bogu in siromakom. Ni bil noben učenik in čudežev ni delal, le zvesto je sluzil. Janez Vrulih je bil sin radiške župnije, vzorne v verskem in narodnem oziru. Kot dvanajstleten fant je prišel v Celovec, da postane ministrant pri kapucinih. Bržkone so patri tudi želeli, da si vzgojijo patra za svoj samostan. Da bi Janez vse življenje samo ministriral, s tem bi starši ne bili zadovoljni. Upali so zato, da sin kdaj postane župnik kje na Slovenskem in bi bili tudi oni sami na stare dni preskrbljeni pri sinu duhovniku. Ako pa fant ministrira na dan pri treh mašah, že nima več časa, da bi se pripravil za šolo. Tako je prišlo, da je Hanzek ostal ministrant, in ko je dorastel, je postal cerkovnik Janez. Sicer navadno v redovnih cerkvah pospravlja cerkev redovni brat, ali redovna sestra v ženskem samostanu, ker je tako najlepše poskrbljeno /a red in lepoto božje hiše. Pri Janezu pa so redovni predstojniki mogli takoj spoznati, da svoj posel opravlja z vso vnemo in da se nanj samostan sme zanašati v vsakem oziru. in ne samo, da ima ljudstvo svoje potre-be, ki jih vodijo v Celovec h kapucinom, tudi patri imajo svoje potrebe, ki njihovega odposlanca vodijo med ljudstvo. Kapucini pobirajo po svojih pravilih, ko sami nimajo večjega posestva, življenjske potrebščine pri kmetih in jih tudi med Slovenci mnogo dobijo. Seve je bilo treba med Slovence pošiljali človeka, ki se je z ljudstvom mogel /.govoriti. Dva Slovenca, brat Mihael in cerkovnik Janez sta vzdrževala stik med samostanom in ljudstvom. predsednik župnijskega odbora in g. župan. Obadva sta mu želela veliko božjega blagoslova in mnogo dušnopastirskega veselja. Dne 13. septembra sta stopila v zakonski stan mladi Perhovc v Bodnu, Valentin Ogris in Albina Maurer, p. d. Repicova. Dne 4. oktobra pa je bila tretja poroka. Podala sta si roke v zakonsko zvezo dr. Albin Tuscbek, zdravnik v celovški bolnici in Bobnarjeva Pepca. Poročni govor in poročne obrede je imel č. g. župnik Škofič ki je ta dan prihitel zopet enkrat v našo faro. — Vsem novoporočencem želimo mnogo sreče in blagoslova. Kakor se povsod že vsa leta pridno zida, tako tudi pri nas. Dušnjakov Pavle, ki je bil zdaj najemnik Dušnjakove male kmetije, si je postavil blizu Primžeka s pomočjo svojih doraščajočih številnih otrok svoje lastno stanovanje. Seve bi sam kot drvar in mali najemnik vseh stroškov ne zmogel, če .bi ne dobil subvencije. Upamo, da bo take pomoči še več. Saj bi si še marsikdo rad postavil svoje stanovanje, pa sam v teh naših gorskih razmerah ne zmore vseh stroškov. Wundrovi so podrli že razpadajočo štalo in s pomočjo vseh domačih postavili nov in moderni hlev. Kovač pa je popravil „pa-štiubo” in služila mu bo zdaj zaenkrat kot stanovanje za letoviščarje, ki vedno bolj prihajajo k nam. Sereinig, pd. Bošt v Bodnu, je najbolj zidal. Postavil si je novo veliko hišo s vsemi modernimi napravami za svoje številne goste, ki pridejo v Boden iz vseh krajev sveta. Saj Boden vedno bolj postaja znan med svetom. Vsi tujci občudujejo našo lepo dolinico z Bodenskim je-zercem in s skalnato Vertačo ob jugu. Dne 19. julija so otvorili z blagoslovitvijo in sv. mašo novo hišo, ki se bo imenovala „Rupertihaus”. Kljub slabemu vremenu se je zbralo mnogo domačinov in turistov. Poleg tega pa so še pridno popravljali stanovanja: Žarle, Kovačič, šaši, Urbanček in zdaj še tudi naš župan. Ko so na Celovec padale bombe, je bi! kapucinski samostan v veliki nevarnosti. Težka bomba je padla na zapadni strani v vrt tik ob cerkvi, druga bomba je padla na vzhodni strani, tudi tik ob cerkveni steni. Bomba, ki je jpadla v vrt, je skozi okna refektorija vrgla velike mase prsti, cerkev sama pa ni bila poškodovana. Misliti si moremo, v kolikem strahu je bil cerkovnik! Cerkev so po končani vojni lepo popravili in misliti si moremo, koliko je bilo cerkovnikovo veselje, ko so zažarele nove slikarije in nova pozlatitev. Kapucinska cerkev je v Celovcu že vedno znana po lepem nakitd pri raznih Slovesnostih. Nobena druga cerkev, tudi stolnica ne, ni tako okrašena kot kapucinska cerkev. Seve ima lep vrt in tudi pozimi tople grede. Cerkovnik Janez je bil v tem oziru pravi umetnik. Ko smo v novejšem času začeli častiti Mater božjo fatimsko, so podobo fatimske Marije najprej postavili v cerkvi kapucinov in cerkovnik Janez jo je zaljšal in kinčal, da so jo ljudje od vseh strani prihajali občudovat. Prav zadnji čas so postale cerkvene oblasti, to je redovni predstojniki in škofi jstvo, pozorni na delovanje blagega cerkovnika pri kapucinih. Sedemdeset let je bil v službi samostana, red ga je preoblačil, toda sprejeti ga ni mogel, ker red potrebuje le cerkovnika-služabniika ne pa cerkovnika-patra. Ko red sprejme gospoda ali gospo-ilično med svoje člane, žrtvuje kandidat svoje življenje, red pa mu za to da dom in oskrbo za celo življenje. Cerkovnik pa je žrtvoval svojo osebo, pa za to ni zahteval ničesar, n'i vprašal, ali bo na stare dni odslovljen? Samostan je zato prav zadnje dni napravil izreden sklep: sprejel je Janeza Vruliha kot častnega člana kapucinskega reda. O tem se je v Celovcu izvedelo, šele prav na pogrebnem povabilu. In ne samo častni član reda, še drugo odlikovanje je dobil. Ordinariat je o sedemdesetletnici Janeza Vruliha sporočil v Rim in sv oče je jubilantu dodelil odlikovanje zlatega zaslužnega križca „Pro ecclesia et pontifice” — križec zaslug za Cerkev in svetega očeta! To je odlikovanje, v navadi samo pri visokih uradnikih. Kapucini so s smrtjo Janeza Vruliha izgubili zvestega in spretnega služabnika in oskrbnika svoje lepe cerkvice. Slovenci okoliša Celovca pa izgubijo prijatelja, h kateremu so se doslej mogli vsaki čas zateči. Med pogrebci je bilo tudi veliko število domačinov Radišanov in prelepi pogreb, ki ga je vodil generalni vikar dr. Kadras, bi bil še lepši, če bi se bilo ob grobu spregovorilo vsaj nekaj slovenskih besedi na ljubo tistim, ki bodo radi za ranjkega molili. — Blagi Janez Vrulih naij v božjem miru počiva. SELE Lepo leži na Vrhu v šmarješki fari pd. Pikovo posestvo. Leta 1935 ga je kupil Juri Male iz Sei, ki je bil prej dolga leta najemnik Vakovnikove kmetije na Zg. Kotu in potem več let najemnik Jagovčevega posestva v Homelišah. Z marljivim delom in umnim gospodarjenjem si je pridobil toliko denarja, da je mogel kupiti Pikovo kmetijo na Vrhu. Hiša je zdaj vsa prenovljena in poleg nje štoji še ena nova. Na tej hiši gospodari po očetovi smrti njegov sin Juri Male z materjo in sestrama, čutil pa je prav živo, da mora podpirati tri vogle hiše pridna gospodinja. Iskal jo je v rojstni fari in našel v osebi Spod. Malejeve Juste. Ta se je pred leti za ta poklic izurila v gospodinjski šoli šolskih sester v št. Jakobu. Za poroko je njen brat, zgovorni ši-man, navabil 100 svatov, ki so se vabilu polnoštevilno odzvali in poročni par v ponedeljek 19. okt. spremili k poroki. V poročnem nagovoru so jima domači g. župnik na skupno življenjsko pot zapisali v srce potrebo ljubezni do Boga, medsebojno ljubezen, ljubezen v družini in do družine, do kmečkega stanu, rodne zemlje in govorice. Svate je sprejela v svoje okrilje ravnokar prenovljena Mazejeva gostilna. Po-ročenca spremljajo na skupni dom naša iskrena voščila. ŠTEBEN V PODJUNI Na kratko hočemo omeniti nekatere stvari, ki se tičejo naših kmetov in velikovške mlekarne. Dogajajo se stvari, preko katerih ne moremo in jih hočemo zato omeniti tudi v našem listu. V naprej pa omenjamo, da pbd šikanami velikovške mlekarne niso prizadeti samo naši kmetje, ampak, da je dosegla v nekaterih drugih občinah že višjo stopnjo. Pripetilo se je namreč že večkrat, da so naši kmetje oddali v domači mlekarski postaji sveže in dobro mleko. Drugi dan pa pride mleko z opombo »retour sauer”, torej kislo, nazaj. Zgodil se je že tudi slučaj, da je nek kmet isti dan oddal eno posodo večernega mleka, drugo pa jutranjega — ločeno seveda. Dan navrb pa je prišlo jutranje mleko »skisano”nazaj, večerno pa, ki je bilo starejše, je bilo v najlepšem redu. Ti dokazi jasno pričajo, 'da poizkuša velikovška mlekarna našim kmetom nagajati in jih sekira ali pa se osobje velikovške mlekarne pri mleku sploh ne spozna. Parilnike za krmo in kotle za perilo, sadne preše, kotle za žganjekuho, vse gospodinjske potrebščine in vse kmetijske stroje vam nndi zaloga strojev SOH. L9MŠEK | ZAGOKJIŠ - ST. UPS, P. USER N DOK P | Takšna in enaka dogajanja si kmetje enkrat za vedno prepovemo, drugače bomo prisiljeni iskati rešitve kje drugod ter bomo morali potrkati na kakšna druga vrata. Vozaču, ki vozi mleko iz Pliberka v Velikovec, pa polagamo na srce, naj bi bil v prihodnje z našimi ljudmi bolj1 prijazen, od velikovške mlekarne pa zahtevamo, da skrbi za boljše umivanje posod za mleko, da ne bo krivo vedno naše sveže mleko. Gospodje v Velikovcu, pomislite! Nismo mi od vas odvisni, ampak vi od nas kmetov. Ni raztresen Profesor in njegova žena prideta iz gledališča. „No, kdo je raztresen?” vpraša profesor zmagoslavno in potegne dva dežnika izpod pazduhe. — »Ti si pozabila dežnik, in jaz nisem mislil samo na svojega, marveč tudi na tvojega.” — »Ampak”, pravi žena, »midva vendar nisva vzela nobenega dežnika s seboj.” t Janez Vrulih Nova hiša božja nasfaja Potreba pa novi cerkvi v Dolini je bila velika že dolgo vrsto let. Že pred leti so zato hoteli začeti z novo cerkveno stavbo. Toda sama želja ni bila zadosti, manjkalo je denarnih sredstev. Zato je sklenil župnijski svet prirediti tombolo, katere čisti dobiček naj bi omogočil nakup prvega dela za zidavo potrebne opeke. Bilo je to še takrat, ko je bil v Po-krčah za župnega upravitelja g. Messner, ki je sedaj župnik v Železni Kapli. Na Uiti vidite: Trojni stlep povezave stene v Dolini. — Izvedba: Tesarski mojster Mathaus K\itschc, Celovec-Klagenfurt, Blažnja vas-Blascndorl' 7. MIZARSKI MOJSTER Tischler Simon se priporoma za vsa v stroko spadajoča mizarska dela zlasti pa pri obnovi cerkva. DOBJE PRI GRABŠTANJU Letos je prišel v Pokrče, kamor spada romarska cerkev v Dolini, gospod župnik Kulmež, ki je hotel nadaljevati z delom za zgradbo nove cerkve v Dolini. Zato je bila spet prirejena tombola. Sedaj je bilo zbranih toliko denarnih sredstev, da je bilo mogoče začeti z gradnjo nove cerkve. Tombol-ska prireditev je bila namreč zelo dobro obiskana in je bil zato temu primeren tudi uspeh. Ravno število slovenskih romarjev je bilo v Dolini vedno veliko in ti so še posebej radi darovali za novo hišo božjo. Ko je bilo toliko denarnih sredstev, da je bilo mogoče misliti na začetek dela, so bile povabljene razne tvrdke, da naj stavijo svoje ponudbe. Stavbena dela so bila nato poverjena podjetju P r i m i g iz Grebinja, katero podjetje je stavbenem oziru na južnem Koroškem že zelo dobro vpeljano in je dobro znano po raznih svojih solidno izvedenih delih. To smo tudi v našem listu že večkrat omenili in zato je gotovo to podjetje našim bralcem že dobro znano. Podjetje Pri m i g je izvršilo pri zgradbi nove cerkve v Dolini svoje delo odlično in pri takem delu ni čudno, da dobi to podjetje poverjena dela pri številnih javnih zgradbah. Zato pa moremo to podjetje priporočiti vsem onim na južnem Koroškem, ki bodo potrebovali stavbenika. Delavci tega podjetja so izredno prijazni in postrežljivi. Pri tem moramo še omeniti veliko socialno smisel podjetja P r i m i g, ki izdaja vsako leto precejšnje vsote svojim delavcem pri krstih njihovih otrok in pri njihovih porokah. Tesarska dela so bila poverjena podjetju K u -tsche iz Balažttje vasi pri Celovcu. Podjetje je tesarska dela izvedlo zelo precizno, strokovno v vsakem oziru zadovoljivo in popolnoma brezhibno. Dela podjetja Kutsche iz Blaž nje vasi (Blasendorf) pri Celovcu, vidimo na slikah. Vsak pa se bo sam mogel osebno prepričati o izredno solidni izdelavi vseh tesarskih del, ko bo obiskal novo cerkev v Dolini. Mizarsko-mojstrska dela je prevzela firma Sini o n Tischler iz Dobja pri Grabštanju. To podjetje je dobavilo vse okenske okvire, kakor tudi okvire za vrata. Verjetno bo ta firma dobavila tudi klopi za cerkev. Podjetje Simon Tischler je zelo dobro poznano v širšem okolišu in vsa dela v Dolini so izvršena v splošno zadovoljstvo. —- MATH. JlepuMlritz MIZARSTVO IN ŽAGA r()enih trg P. FODERLACH-PODKAVLJE se priporoča za vsa v stroko soadajoča dela JCatl JltitL STEKLARSKI MOJSTER STAVBENO, PORTAI.NO IN SVINČENO OSTEKLENJE - ZRCALA - OKVIRJI ZA SLIKE. - PREVZEMA VSA BRUŠENJA IN ŠKROPLJENJA. Celovec —KSagenfurt, Burggasse 7. — Telefon 47-07 r j i Okna bo izgotovilo podjetje L c i 11 iz C c 1 o v c a. Skupno je predvidenih IG velikih oken. Nekaj teh oken so darovale verne in pobožne družine. Zelo bi bilo želeti, da bi se javilo še toliko dobrotnikov, kolikor oken še ni plačanih. Kdor bi bil pripravljen darovati za eno okno, naj to sporoči osebno ali pismeno župnemu uradu v Pokrčah, pošta Grab-štanj (Poggersdorf bei Grafenstein). Okna bo dobavilo podjetje Leitl v izredno lepi fasoni z odgovarjajočimi slikanimi prizori in v zelo lepih barvah. Podjetje Leitl je izdelalo in dobavilo okna že tudi za druge številne cerkve v slovenskem delu Koroške. Krovska dela je izvršilo podjetje M a y e r b r u g -ger iz Celovca, Prinz Eugenstrasse. Podjetje Mayerbrugger je našim bralcem že dobro poznano. Tudi pri cerkvi v Dolini je to podjetje vsa dela izvršilo z veliko vzornostjo. V splošnem moremo torej reči, da je cerkev v Dolini v surovem že gotova. Toda do popolne notranje ureditve je verjetno še precej dolga in težavna pot, ki bo terjala še precej žrtvovanja. Obnova cerkve v Šf. Jakobu v Rožu že v št. 42 „Našega tednika" smo poročali o obnovitvenih delih pri cerkvi v št. Jakobu v Rožu. Danes hočemo šc na kratko poročali o podjetjih, ki so obnovitvena dela prevzela in v splošno zado- voljstvo tudi lepo izvršila. Glavna dela pri obnovitvi cerkve sla izvedli ključavničarsko podjetje Hans Graf iz Rožeka ter tesarsko podjetje Lepu-schitz iz. Vernberga. Oboje podjetij je izvršilo vsa Delavci podjetja Lepuschitz krijejo zvonik v $t. Jakobu Hans (fca$ Stavbeno in gospodarsko kleparstvo, strelovodne naprave ROŽEK-ROSEGG 29 Tel. Velden 51-15 dela brezprikorno in moremo župnemu uradu v št,-Jakobu čestitati, da je izbralo dvoje tako solidnih podjetij za obnovitvena dela. Obnova strehe z deščicami je bila že nujno potrebna, ker je dež cerkvi že silno škodoval. Krovska dela s skodlicami je vzorno izvedlo podjetje Lepuschitz iz Vemberga. Za dovršitev obnovitvenih del so bila potrebna seveda precejšnja sredstva, zato je treba posebej omeniti, da so obnovitvena dela omogočili verniki, ki so brez ozira na narodnost prispevali za obnovitvena dela. JOSEF MAVERBRUGGER MOJSTER ZA KRITJE Z OPEKO IN SKRILJ EM C elo vec-K 1 a gen f u r t-W est, Primz-Eugen-Strasse 3, tel 42-76 Lasten kamnolom Izt/Ma vmU sizešitiU del ic Forsterchristl” Dne 1. XI.: „Die Forsterchristl” Damska frizerka Matilda Zotter, Celovec, Salmstrasse 3. §511!!! TCu£terersJ\ LLACH A. SPRANGER & CO. Steklarstvo, izdelovanje ogledal o Brušenje stekla in izdelovanje s peščenim pihom o strokovna trgovina s steklom, porcelanom, keramiko o CKLOVEC-KLAGENFURT, GeyerschUtt, tel. 15-47 MALI OGLASI Moderne spalnice, kuhinjsko pohištvo, oblazinjeno pohištvo na ugodne obroke Rudolf SLAMA, Celovec, St. Veiter Strasse 15. Vodilna trgovina za matracui gradi, blago za pohištvo, polnilni material, juto, oprtnice, motvoz, juto za dekoracije NEDELKO, Celovec 8.-Mai-Strasse 11. Mlajša zakonca želita vzeti v najem kmečko posestvo s poslopji vred, najrajši na visokem, s sončno lego, p'"’'uerno predvsem za živinorejo. Zažcljeno nekoliko gozda. Prevzameta tudi inventar, eventualno tudi živino.Pogoji u-godni. — Ponudbe na upravo lista pod »Posestvo s sončno lego”. Gumijasti škornji, delavski čevlji najceneje v trgovini s čevlji NEUNER - Klagenfurt J&aftbig. unt) [pdnglcbcr.čig [inb bfe žinbec nur bonn, menn iljcc llohning bit? fur bas musheltcachstum nolmenbigen (firodpftoffe enlhalt. Soldie gibt es rmdiiidi in ber tijpifdieflen Einber-naticung, bec ITIiidi. Bodi oerbou-en Tiinboc bie Rlildi oiel bedeč mit Kathreiner lli* Foio-kamera na obroke HLiti* Brez S C H L E P P E - p S v a bi žeja biva SIŠ^ON M Alf E IŠ j Izdelki iz ovžje volne | Velikovec-Voikermarkt - Miihlgraben 13 - Koroško - Telefon 268 Izdeluje: leden, pletilno volno iz čiste volne, posteljne in konjske odeje. — Zamenjava in nakup strižene volne. 9 Sanitarne naprave, centralne kurjave, vodovodne napeljave ANDLINGER, Celovec I Adlergasse, Tel. 20-52. Strokovni nasveti in N brezplačni proračuni. Dobave po tovarniških I cenah. Električne črpalke. Vse na zalogi. KARL POTSCHER konjski mesar Celovec Pischeldorferstr 12 Telefon 15-22 Prevzemamo tudi zavarovane konje. Če sila, koljemo podnevi in ponoči. WIEN XVIII, JSrgerstr .10 in vseh trgovinah z železnino Naš zaslužni sodelavec, ključavničar Dravske elektrarne v Žvabeku Oswald Stauber Hišne črpalke (pumpe), polnoavto-matske od Š. 3050. — Ročne črpalke, gnojnične črpalke, namakalne priprave, vodovodne cevi. Brezplačna strokovna posvetoval niča. Huber Hofer, Celovec-Kla genfurt, Getreidegasse 7—8. »ADRIA-Gctiankc'' R. in K. Barišič Ebental—/telec, prvorazredno žgane pijače PLAVEGa JADRANA Prekmurca iz Kanade želita dopisovati z begunkami ali s koroškimi Slovenkami v starosti do 30 let. Poznejša ženitev ni izključena. Prvi evangeličan 32. drugi katoličan 27 let star. — I.eslie Skalič, M. T. Sanatorium, Mooreland Room 28, HAMILTON, Ontario (Canada). «3 * VJt je po tragični nesreči pri izvajanju svoje službe umrl dne 20. okt. 1953 Vodstvo in delavstvo elektrarne v Žvabeku je izgubilo z njim dragocenega sodelavca in tovariša, ki je bil vedno pripravljen pomagati. Ohranili ga bomo vedno v častnem spominu. AVSTR. DRAVSKE ELEKTRARNE DELNIŠKA DRUŽBA OSREDNJI OBRATNI SVET NAČELSTVO imujem um da in plačamo vožnjo do Celovca in nazaj Ce nakupite pri nas in plačate v znesku najmanj 500— šil., Vam v mejah koroške dežele povrnemo potne stroške kljub temu, da smo od vseh najcc- 1 HUBERTUS-PLAŠM vseh moških velikosti š 259,-MOŠKE OBLEKE vseh moških velikosti š 259-MOŠK1 SUKNJIČI vseh moških velikosti š 189-HLACE IZ BLAGA vseh moških velikosti š 09.-DAMSKI MODELNI PLAŠČI iz prvovrstnega francoskega volnenega hlaga v vseh različnih cenah. k nam! ' 'iK>itro k nam. Zato samo v trgovsko hišo Korošca CE0R6 UNSOUDEN CELOVEC-KLAGENFURT, AM FLE1SCHHARKT nejši in da imamo odlično blago ob velikanski izbiri. Nekaj primerov iz naše bogate zaloge: Velika prodaja na obroke se nadaljuje. š 5(>#.— š 98.- MOŠK1 PLAŠČI iz čisto-volnenega dou-blc-blaga, celotno s svilo podloženi od JUTRANJE HALJE iz debelega barhem- velourja, vseh velikosti............. ŠKOTSKO VOLNENO BLAGO za obleke in krila samo . ............... Prav tako na tisoče metrov najmodernejšega blaga po smešno nizkih cenah. „ 1 _________________I Š 13.30 ctgnETCTsf.-TiiMP lag-a List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: »Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 3 šil. za inozemstvo 4 dolarje letno. Odpoved za en mesec naptej. Lastnikom izda jatelj Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik Albert Sadjak. — Tiska tiskarna Družbe sv. Mohorja, vsi v Celovcu, Viktringer Ring 26. — Fclfonska številka uredništva in upiave 43-j8. AND 15 DI3 ZVGITE W0CH3 DER ABRUESTUNGSVERlArDLUNGEN IN LONDON: AMERIKANISCHE UND SOV/J ETI SCHE VORSCHLAEGE IM VORD ilRGRUND. LONDON., 30. Maerz (AND). In der zweiten ¥oche der Tagung des UN-Untorausschusses fuer Abruestungsfragon stellten ein umfassender sowjetischer Abruestungsvorschlag sowie der vierte konkrete ameri-kanipche Vorschlag die beherrschenden Ereignisse dar. Der sov/jatische Vorschlag wurde noch nicht im Detail be-kanntgegeben, man weiss jedoch, dass er in erster Linie der Abrue-stung auf dem Gebiet der konventionellen V/affen gilt. Die amerika-nische Delegation hat den sowjetischen Plan als ernstzunehmend und bedeutend bezeichnet und ist der Ansicht, dass er insbesondere mit der darin offenbar enthaltenen Bereitschaft, Inspektions- und Kon-trollmassnahmen zuzustimmen, ein bedeutsames Abruecken von der frue-heren sowjetischen Position zeigt. Sonst wurde im Verlaufe der Woche vor Ostern nur noch vom amerikanischen Chefdelegierten Stassen ein Vorschlag eingebracht, der wie gemeldet, vorsieht, dass alle Militaerraaechte uebereinkom- men, in der ersten Phase einer allgemeinon Abruestung einander alle Truppenbevegungen von Land, See- oder Luftstreitkraaften ausserhalb ihres eigenen Staatsgebietes bekanntzugeben. Mach dem Stassen-Plan sollen die entzprechenden Angaoen von I eldestellen an Schluessel- punkton in der ganzen Welt gesammelt werden. Diese Meldestellen sollen vr.n Porsonal eines Ruostungskontrollapparates besetzt werden* Der Vorschlag goht von der Voraussetzung aus, dass bereits ein befriedi- gendes Inspektions- und Kontrollsystem in Kraft steht, bevor die all- geraeine Abruestung beginnt. Die Delegierten.... be/B AND 15 ■ *' "