VESTNIK
Poštni urad 9020 Celovec E Verlagsposfamt 9020 Klagenfurt	ŠE
Izhaja v Celovcu	E
Erscheinungsort KlagenfuH
Posamezni izvod 3 šilinge mesečna naročnina 12 šilingov E celoletna naročnina 120 šilingov =
P. b. b.
Ti.tuunmmtnmutmtmuuunmutmttunnummmHtmmmKji
LETNIK XXXIV.
CELOVEC, PETEK, 5. OKTOBER 1979
ŠTEV. 40 (1937)
Le resnična enakopravnost
tahko zagotovi oostoj in razvoj manjšin
4. SREČANJE NARODNOST) V KOPRU:
Vsaj ena bistvena raztika je med manjšinami v raziičnih deželah: so take manjšine, ki imajo z ustavnimi in drugimi dokumenti urejene vse odnose in materiaine pogoje za razvoj, vendar pa pri uresničevanju teh dokumentov tu pa tam Je šepa, in so druge manjšine, ki se za take dokumente šeie borijo. To je bita ena od giavnih misii četrtega srečanja narodnosti sosednjih dežet, ki je minuti petek in soboto biio v Kopru.
Gostitelj — Italijanska unija za Istro in Reko/Unione degli Italiani dell'istria e dli Fiurne — je zat 28. in 29. september v dvojezičnem kraju Koper/Capodistria organiziral dvodnevno srečanje narodnosti sosednjih dežel, ki se ga je udeležilo razen gostiteljev sedem delegacij štirih različnih narodnostnih skupnosti: Zveze slovenskih organizacij na Koroškem pod vodstvom dr. Francija Zwittra, Narodnega sveta koroških Slovencev pod vodstvom Filipa Warascha, Slovenske kultur-nogospodairske zveze iz Trsta pod vodstvom Borisa Raceta, Slovenske skupnosti iz Trsta pod vodstvom dr. Draga Štoka, Samoupravne interes-
ne skupnosti za prosveto in kulturo madžarske narodnosti iz Lendave pod vodstvom Ferenca Hcijoša, Zveze Madžarov v SR Hrvatski pod vodstvom Irene Kovač in predstavniki Komisije za narodnosti Železne županije iz Porabja nai Madžarskem pod vodstvom Ištvana Maidto-ja. Delegacijo gostiteljev je vodil Mario Boni ta. Srečanja sc se udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz Slovenije.
Srečanje se je začelo v petek dopoldne v veliki dvorani šol z italijanskim učnim jezikom z uvodnimi reforati na temo „ Aktualne problematika narodnostnih skupnosti". V sveljem pozdravnem govoru v
imenu IUIR je njen predsednik Mario Bonita poudaril pomembnost letošnjega leta za italijansko skupnost, saj so v tem letu slavili 35. oblenica obstoja) Unije, poleg ega pa je Unijo predsednik Tito odlikoval z Redom bratstva in enotnosti z zlaitim vencem za posebne zasluge, dosežene pri poglabljanju in negovanju bratstva in enotnosti vseh narodov in narodnosti v Istri in Reki in za doprinos k prijateljskemu sodelovanju med Jugoslavijo in Italijo. V svojem govoru je pouddri! pomen prave dvojezičnosti, se pravi obojestranske dvojezičnosti, kar je primairni pogoj za ohranitev vsake narodnostne skupnosti. V tej zvezi je v središče pozornosti postavil šolsko ureditev, kjer je letos uspelo, da prvič po dvajsetih letih ni bilo več upada pri vpisu v prve razrede šol z italijanskim učn m Jeztkom na Hrvat-skem, v Sloveniji po se je začelo večati število) otrok v otroških vrtcih z italijanskim jezikom. (Mimogrede: vsi posegi predstavnikov italijanske narodnostne skupnosti so bili v italijanskem jeziku, prevajala pa jih je izvrstna prevajalka).)
Za SKGZ iz Trsta je Boris Race dejal, da se težko pričakovana uzakonitev pravic slovenske manjšine v Italiji tudi v preteklem letu ni uresničila. Še bolj pa Slovence v Italiji skrbi kampanja proti njihovim zahtevam, ki se je razbohotila v Trstu in Benečiji in ki naj vpliva na delo vladne komisije v Rimu, zadolžene za izdelavo konkretnih ukrepov za uresničitev načel iz osimskih sporazumov. Za nas je v tej zvezi zanimiva navedba Raceta, ('D<d;c Mt: #. sfrdn;)
Votitve in frontovsko gtedanie
Sf^/iščc Zveze s/ove?^Fi/? orgizritzaerj Korošce??? do vo/dev ;e zn<zno.' je frontovsko, F/ zadeva prdego-vanje in združevanje trse/? S/ovencev za Z?or/?o za dosego po/ne enakopravnost rad: za čas po vo/tvak. 7*o ne sme krt /e prekodna, J?tet???o-/?o//fiČ7M zadeva, marveč do/goročna r?K;nosf/ Fronfovsko nas torej zdrn-žaje s k n p n: narodno-pottčn; interes, ki je uresničitev v čiena 7 zajamčeni/? pravic v zaščito okstoja in po/nopravnega razvoja siovenske narodne sknpnosti.
Za te naioge se mora zavzemati s/fZ?erni č/an naše narodne skupnosti, to mora kiti še vse koij na/ioga sie-kernega v javnem živijenja stoječega pottčnega deiavca in ne nazadnje tadi mandatarja na posameznik t?o/i/??iZ? /istak. 7*o draži jronto in ne strankarska pripadnost in še manj prekodna t?o/i/HO-/?o/it/Č7M asmeritev. Kdor zadnjo postavlja v ospredje, ne krepi fronte, marveč jo s/aki/
7"o je z dragimi kesedami poa.darii na okčnem zkora Zveze s/ovenskik izse/jencev v G/okasnici predsednik Z^O dr. Franci Zzvitter, ko je dejai, da ki ki/o spričo števi/nik strankarsko raz/ično asmerjenik koroškik ,S'/o-vencev priporoči/o zgo/j za eno vio/i/no skapino, kot na primer za /(FF, prok/ematično in da /e-ta tadi ni edina a/ternativa.
Frontovsko g/edanje Z^O vsekakor ne pomeni, da ki /e kandidati na posameznik /istak sme/i povedati svoje mnenje k vo/itvam, marveč p-ristoja ta pravica v frontot?sF/ organizaciji vsakema č/ana, ne nazadnje tadi predsednika, da sme javno povedati, da podpredsednik ZŠO F/anzi Ogris aživa zaapanje svoje organizacije/
Frontovsko g/edanje Z.SO na vo/itvak praktično pomeni:
3 /(dor smatra vo/itve zgo/j kot izraz demonstracije iz narodnostnik, socia/nik a/i iz kakršnik ko/i dra-gik vzrokov, ima na izkiro /(FF, KFA, neve/javno g/a-sovanje in vo/i/no akstinenco.
$ /(dor pa smatra vo/itve kot pomemkno demokratično pravico, ki se je je treka pos/ažiti za sook/iko-vanje dražkenega, gospodarskega, socia/nega in ka/tar-nega živ/jenja ter državnega astroja, se ko oprede/i/ — k/jak tema, da iz narodnostnega vidika ni mogoče vo/iti nokene v koroškem deže/nem zkora etak/irane stranke — za tisto večinsko stranko, ki po njegovi presoji še največ prispeva k sp/ošni demokratizaciji in k popašča-nja napetosti kot edine a/ternative konfrontaciji in ko-/iko v tej smeri — da izvzamemo vprašanje forma/ne areditve č/ena 7 državne pogodke — vsaj na dragik področji/?, na primer z odk/anjanjem socioekonomske in po/itične segregacije s/ovenske narodne skapnosti, kakršno očitno propagira OVP in FfO v svoji/? vo/i/-ni/? napadik na 5FO zaradi njenega zadržanja pri gospodarskem reševanja Fekerce in zaradi kandidatare F/anzija Ogrisa, prispeva vsaj k de/ni preokrazki odnosov med večinskim in manjšinskim narodom.
Ve/ja pa s/ej ko prej, da nam ok skapnik interesik in skapnik na/ogak raz/ični pog/edi na vo/itve ne smejo zameg/iti treznega pog/eda na kistvena skapna živ-/jenjska vprašanja/
PREDSEDNIK SZDL RIBIČIČ:
vcčina&cgfa naredfa jc pcircbna zet
vprašanja
Udeležencem 4. srečanja narodnosti sosednjih dežel v Kopru je spregovorit tudi predsednik republiške konference SZDL Slovenije Mitja
Ribičič.
Poudaril je pomen manjšinskih problemov in takih srečanj, pomen pozitivnega razvoja meddržavnih odnosov v tem trikotniku petih narodov ter dejstvo, da manjšinska problematika ne odvisi samo od manjšinske zaščitne zakonodaje, ampak predvsem od dobre volje večinskih narodov in od ustvarjanja vzdušja zaupanja za razvoj manjšin. „Zal pa se mora manjšina boriti tudi za to, da bi njene pravice bile zapisane v dokumentih — Slovenci v Italiji za to, da se z zakonom globalno zaščiti manjšina na podlagi načel osimskega sporazuma, in v Avstriji, da se zaščiti manjšina na podlagi državne pogodbe, kajti tako imenovani sedmojulijski zakoni odstopajo od teh načel."
Prav tako je poudaril pomen manjšin kot subjektov, ki morajo in morejo celovito vplivati na dogajanje v državi, v kuteri živijo. Omeni! je, da se z vsemi tremi državami, z ttalijo, Avstrijo in Madžarsko, izmenjavajo delegacije na najvišji ravni. Ker začrtane meje po besedah Ribičiča niso več odprt političen problem za odnose med državami v tem delu sveta, se je treba boriti za helsinško čimbolj odprto mejo — tako gospodarsko kot kulturno, za mejo svobodnega pretoka ljudi, idej in blaga.
V tej povezavi je spregovoril tudi o zadnjih dogodkih na Koroškem in izrazil prepričanje, da nedemokratična in nasilna sredstva ne morejo prispevati k reševanju manjšinskih vprašanj. „Zato Jugoslavija in še posebej Slovenija z vso odločnostjo obsojata tudi nedavni atentat v Velikovcu, " je izrecno poudaril Mitja Ribičič, ..ki niti ni toliko atentat na nemškonacionatistični Heimatdienst in sorodne sile — saj se te sile s tako akcijo samo krepijo in begajo do manjšine pozitivno razpoložene Avstrijce — temveč je atentat proti naši politiki neuvrščenosti, proti Havani, proti miroljubni koeksistenci in proti dobrim sosedskim odnosom, ne glede na to, kaj je storilce motiviralo za njihovo dejanje. Jasno je, da naši organi javne varnosti z vsemi sredstvi odkrivajo in preprečujejo taka dejanja."
Tudi Jugoslavija
obsoja velikovški atentat
V zvezi z bombnim atentatom v Veiikovcu je uradni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve SFR Jugostavije, velepostanik Mirko Kalezič, podat naslednjo izjavo:
„0 tem dogodku nimamo natančnejših informacij, razen tistih, ki so jih objavita avstrijska sredstva javnega obveščanja in ki jih je posredovat tudi naš tisk.
Jugoslovanska diplomatsko-konzu-tarna predstavništva v Avstriji so v stiku s pristojnimi avstrijskimi organi. Naši organi za notranje zadeve, ztasti v SR Stoveniji, tudi sodetuje-jo z avstrijskimi organi, v skladu z ustatjenim sodetovanjem med pristojnima resorjema.
Opozoriti moram, da smo v zvezi s tem netjubim dogodkom v detu avstrijskega tiska opaziti poskuse špekutaoij, ki tahko te škodujejo po-gtabtjanju dobrih sosedskih odnosov in sodetovanju med Jugoslavijo in Avstrijo ter ureničevanju pravic narodnostnih manjšin v Avstriji, posebno še, ker v sktadu z našimi znanimi stališči jugostovanska javnost ostro obsoja tudi ta atentat v Veti-kovcu. Jugoslavija se aktivno bojuje proti terorizmu in se v svoji mednarodni dejavnosti odtočno in dostedno zavzema za njegovo izkoreninjenje."
Kakor predsednik SZDL Ribičič
na srečanju narodnosti v Kopru (njegovo izjavo objavtjamo posebej — op. ured.), tako je torej tudi uradni predstavnik jugostovanskega zunanjega ministrstva nedvoumno povedat, da Jugostavija odklanja nasilje in zato obsoja tudi nedavni atentat v Vetikovcu. S tem so b ti odtočno zavrnjeni poskusi tistih krogov v Avstriji in še ztasti na Koroškem, ki so tudi ta dogodek izrabiti za svojo gonjo proti sosednji državi, znotraj države pa za ščuvanje na narodnostno niržnjo.
Prav iz tega pa je tudi jasno razvidno, komu v resnici koristijo dejanja nasilja. Če ne bi bito velikov-škega atentata, v nemškonacionatnih krogih verjetno ne bi vedeti prav, kaj naj počnejo ob tetošnjem 10. oktobru. Tak vtis se vsaj vsitjuje ob njihovih najnovejših akcijah — vse od razširjanja KHD-jevskega tetaka s prikazom sedežev stovenskih organizacij in ustanov (ki je v javnosti sptošno znan kot ..razstrelilni načrt") preko najnovejše števitke KHD-jevskega gtasita „Ruf der Heimat" pa tja do propagande za „ptebiscitno demonstracijo" v Cetovcu, kjer hočejo ti krogi „zdaj šete prav" povedati, kako si zamištjajo „trajno aktualnost" tistega 10. oktobra, o katerem je že njihov idol Steinacher črno na belem zapisal, da ni veljal Avstriji, temveč velikonemški bodočnosti.
Trenutni položaj Slovencev na Koroškem
prikazan na 4. srečanju narodnosti v Kopru
Na 4. Metanju narodnosti sosednjih deže! v Kopru, o katerem obširno poročamo tudi na 1. strani, je o trenutnem poioiaju siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem spregovori) predsednik ZSO dr. Franci Zvvitter. Uvodoma je izrazit mnenje, da so biia dosedanja taka srečanja vse premaio izkoriščena, ker so biia boij informativnega značaja, ne pa tudi instrument za potrebno nenehno skupno prizadevanje za rešitev skupnih probiemov. „Mis)im, da so narodnostne skupnosti prav v tem prostoru, v osrčju Evrope na stičišču treh najmočnejših evropskih narodnih grupacij in njihovih kuitur, važen eiement, ki ob odgovornem in preudarnem skupnem pristopu k reševanju skupnih probiemov iahko pomembno poseže v dogajanje v tem prostoru. Naš skupni nastop v mednarodnih forumih in še posebej v mednarodnih manjšinskih organizacijah, kot sta FUENS in AtDLCM, bi brez dvoma okrepii naše skupne pozicije in pripomogei k še večji uveijavitvi narodnih skupnosti kot no-siicev in subjektov svojih iastnih teženj."
Ko je govoril o trenutno najbolj perečih vprašnajih na Koroškem, je predsednik ZSO navedel deželnozborske volitve in bombni atentat v Velikovcu. Dejal je, da gre v obeh primerih za trenutno sicer pereča toda prehodna problema, ki nam kljub aktualnosti ne smeta zamegliti treznega pogleda na slej ko prej odprta in pereča, vendar po vsej verjetnosti še dolgoročna skupna življenjska vprašanja slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Omenil je, da glede volitev koroški Slovenci nismo enotnega gledanja, pri čemer imajo ti različni pogledi brez dvoma globlje vzroke in osnove, ki bodo tudi v bodočnosti vplivali na sodelovanje; izrazi) pa je prepričanje, da sta obe organizaciji tako prekaijeni v skupni borb), da bosta po voiitvah takoj spet pristopiti k skupnemu prizadevanju za rešitev števiinih iivijenjskih probiemov, ki zaradi svoje aktuainosti zahtevajo nerazdruiijivo enotnost nas vseh.
V zvezi z drugim prehodnim problemom — atentatom v Velikovcu, pa je predsednik ZSO naglasi), da ne glede na to, kakšne ugotovitve bosta prinesla predhodni raziskovalni in nadaljnji kazenski postopek, eno je gotovo: da bi do takih dejanj ne moglo priti, če bi bilo vprašanje sožitja dveh sosednih narodov zadovoljivo in zlasti pravično rešeno. „Dejanje, ki ga z vso odiočnostjo in s prepričanjem od-kianjamo kot sredstvo poiitične in narodnostne borbe, dejansko dokazuje, da na Koroškem skoraj sto iet staro iatentno vprašanje siovenske narodne skupnosti s takoimenovanim zakonom o narodnih skupinah ni zadovoijivo in še manj dokončno rešeno, kakor bi to rade imeie in dokazaie avstrijske odgovorne poiitične strukture."
Položaj slovenske narodne skupnosti na Koroškem je aktualiziran s trenutno formalno ureditvijo potom takoimeno-vanega zakona o narodnih skupinah, ki je bil sprejet s sedmojuliisko zakonodajo leta 1976 in je stopil v veljavo 1. juilja 1977 s sklenitvijo v omenjenem zakonu predvidenih odredb — je v svojem pregledu dejal predsednik ZSO. „Po dveh ietih veljavnosti iahko ugotovimo, da ta zakonodaja abso-iutno ne pomeni uresničitve mednarodne obveznosti, ki je vsebovana v čienu 7 avstrijske državne pogodbe, niti rešitve drugih iivijenjskih vprašanj naše narodne skupnosti. Probiematika na Koroškem je torej v tem, da se ne borimo za formaino ureditev, marveč se borimo proti formaini ureditvi, k) je za nas popoinoma nesprejemijiva."
#	Trenutna zakonodaja je nesprejemljiva, ker sloni na krivičnem preštevanju, ki je splošno, v našem konkretnem primeru pa tudi specialno neuporabno sredstvo za reševanje življenjskih vprašanj narodne skupnosti. V mednarodnem merilu velja namreč načelo: Cim manjša, torej čim šibkejša je narodna skupnost, tem večje podpore in tem večjega pospeševanja je potrebna!
#	Sedanjo rešitev odklanjamo, ker pomeni atomizacijo naše narodne skupnosti tako glede teritorija kakor glede pravic in končno glede vprašanja zastopstva narodne skupnosti. Trenutna ureditev zožuje naše avtohtono naselitveno ozemlje na eno tretjino slej ko prej od našega človeka naseljenega prostora in celo na eno šestino, kjer gre tudi za optično priznanje prisotnosti slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Ob že tako kolikor mogoče ozki interpretaciji in kolikor mogoče restriktivni rešitvi mednarodno zajamčenih pravic deli zakon o narodnih skupinah naše ljudi na osem različnih kategorij — od absolutnega negiranja kakršnekoli posebne zaščitne pravice do najminimalneišega priznanja v členu 7 določenih pravic, in še to le individualno posamezniku na posebno zahtevo in nikakor ne narodni skupnosti kot kolektivni celoti eo ipso. Končno z ustanovitvijo tako imenovanih narodnostnih sosvetov stremi za tem, da bi ločit vodstvo od ljudstva in odvzel osrednjima organizacijama legitimno pravico zastopstva narodne skupnosti. Vse to pomeni tendenco, tudi še naprej prav potom zakona, ki naj baje ščiti obstoj narodne skupnosti, razkrojevati narodno skupnost in zakonito pospeševati njeno asimilacijo.
#	Da tako ureditev odklanjamo, nas sili tudi dejstvo, da se narodna skupnost smatra in obravnava zgolj kot objekt in ne kot živ organizem, ki je sam subjekt svojih teženj. To potrjuje že sam nastanek zakona, kjer so njegovi snovalci šli preko vseh predlogov neposredno prizadete narodne skupnosti ter mimo in preko nje sprejeli zakon, ki naj zacementira trenutni položaj manjšine. To potrjuje zamisel sosvetov, ki naj bi namesto osrednjih organizacij narodne skupnosti sami prevzeli njeno zastopstvo. To končno potrjuje dejstvo, da se niti v notranjedržavnem reševcnju niti v bilateralnih in že sploh ne v multilateralnih odnosih narodna skupnost ne upošteva kot suveren subjekt.
#	Zakon o narodnih skupinah odklanjamo, ker tako važnih vprašanj, kot so gospodarska in socialna vprašanja, kot so javna obveščevalna sredstva (radio in televizija) in kot so v konkretnem primeru odnosi med narodno skupnostjo in matico, sploh ne rešuie. Izvzema celo tudi življenjski vprašanji predšolske in šolske vzgoje, kar pomeni, da obstoji težnja, da mislijo zlasti osnovnošolsko ureditev še poslabšati, kar je dnevno razvidno iz časopisja in v zadnjih dneh tudi z vo-ililne propagande.
#	končno odklanjamo zakon o narodnih skupinah, ker ne pomeni re-
šitve člena 7 državne pogodbe, to je mednarodno zajamčenih določil v zaščito in v korist nadaljnjega razvoja slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Po tem prikazu je predsednik ZSO ugotovil, da je stanje po formalni ureditvi našega vprašanja hujše in slabše od stanja, kakršno je bilo pred tako imenovano ,rešitvijo", ker so nastali za naš nadaljnji boj novi in težki problemi. ..Anomaiija trenutne rešitve je v tem, da se moramo boriti proti tej rešitvi. Ta borba za uresničitev čiena 7 po črki in duhu je siej ko prej pogia-vitna naioga vseh koroških Siovencev ne giede na siceršnja raziična gledanja. Zavedamo se, da je to doigoroč-na borba, katere uspešnost odvisi seveda v prvi vrsti od nas samih; vendar ne zgoij od nas samih, ker je manjšinsko vprašanje v bistvu tudi — v koiikor ne spioh prvenstveno — vprašanje večine, ki pa doslej ni pokazaia nobenega razumevanja in še manj pri-pravijenost za iskanje sprejemijive rešitve v sodeiovanju s prizadeto manjšino."
Ob koncu svojega poročila je dr. Zwitter naglasil potrebo nadaljnjega prizadevanja na kulturnem in gospodarskem področju, se pravi samopomoči za krepitev narodne zavesti našega človeka. Za formalno ureditev zaščitnih določil je treba v notranjosti države izkoristiti vse pravne in informativne možnosti, je dejal predsednik ZSO, ki je opozori) končno še na mednarodni aspekt vprašanja, ki je deloma prisotno v zasebnih mednarodnih organizacijah, kot sta FUENS in AIDLCM, v širšem svetovnem merilu pa tudi v Združenih narodih, kjer je bila pobudnica za obravnavanje manjšinske problematike matična država Jugoslavija, ki je prav tako tudi predlagata, da pride vprašanje manjšin in potreba reševanja )e-tega v sklepni dokument helsinške konference. V tej zvezi je opozoril na predstoječi madridski sestanek o evropski varnosti in sodelovanju ter predlagal, da udeleženci koprskega srečanja v svoji resoluciji apelirajo tudi na to konferenco.
Nadaijnje olajšave
v maloobmejnem prometu med Avstrijo in Jugoslavijo
V Železni Kapli je prejšnji teden zasedata jugoslovansko-avstrijska mešana komisija za obmejni promet, ki je — po poročilih v tisku sodeč — v prijateljskem vzdušju obravnavala vrsto vprašanj, nanašajočih se na nadaljnji razvoj maloobmejnega prometa med obema državama. Avstrijsko delegacijo je vodil izredni posla-
nik
pooblaščeni minister v zuna-
njem ministrstvu Walter Hietsch, jugoslovansko delegacijo pa podsekretar v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije Branko Čoč.
Mešana komisija se je na svojem tokratnem zasedanju bavila predvsem z dvema skupinama vprašanj: prva tema je bila odpiranje novih obmejnih prehodov oziroma usposabljanje obstoječih prehodov za promet z motornimi vozili, druga tema pa se je nanašala na obseg pravic, ki iih imajo v obmejnem prometu lastniki obmejnih dovoljenj.
Glede obmejnih prehodov se je že pred zasedanjem komisije nedvoumno izreklo prebivalstvo na obeh straneh meje: občine Železna Kapla in Globasnica na avstrijski strani ter Ravne in Mozirje na jugoslovanski so vsaka zase in vse skupaj izrazile željo, da odprejo oziroma uredijo obmeina prehoda Pavličevo sedlo in Koprivna-Luže, kar naj bi v prvi vrsti pospešilo turistični in nakupovalni obmejni promet.
Na zasedanju komisije je jugoslovanska delegacija podprla željo za ureditev obmejnega prehoda Pavličevo sedlo, medtem ko je avstrijska stran v tej zvezi sicer izrazila pri-
pravljenost podpreti predlog, vendar je dokončna odločitev odvisna od drugih državnih organov, zlasti kar velja glede ustrezne ceste, ki jo je na avstrijski strani še treba Speljati do meje. Kar zadeva odpiranje obmejnega prehoda Koprivna-Luže, pa av-trijska delegacija tega vprašanja ni postavila na dnevni red. V ostalem sta obe delegaciji sklenili, da bosta ustreznim državnim organom predlagali, naj bi nekatere že obstoječe obmejne prehode za promet z obmejnimi dovoljenji prekvalificirali v meddržavne, se pravi takšne, čez katere se odvija promet ne samo z obmejnimi dovoljenji, temveč tudi z rednimi potnimi listi, vendar samo za državljane obeh držav.
Kar zadeva pravice lastnikov obmejnih dovoljenj, sta obe delegaciji sporazumno sklenili predlagati določeno razširitev zlasti glede prenosa blaga. Tako naj bi vrednost blaga, ki ga avstrijski imetnik obmejnega dovoljenja enkrat mesečno prinese iz Jugoslavije, po novem znašala 1200 namesto dosedanjih 600 šilingov, pri jugoslovanskih imetnikih obmejnega dovoljenja pa naj bi se vrednost blaga povišala od 400 na 1200 dinarjev. Obravnavanje osebnih predmetov, kot so tranzistor, fotografski aparat, daljnogled itd., naj bi bilo v bodoče na maloobmejnih prehodih enako kot je na mednarodnih prehodih. Kar zadeva hrano, pijače in tobačne izdelke, pa naj bi njihovo dopustno količino v obmejnem prometu prilagodili običajem obmejnega prebivalstva.
V stovenščini in itaiijanščini je Koper izreke) dobrodošiico udotežoncem 4. srečanja narodnosti
sprejete ntz % srečtznjM nerrertnesti sesedanjih fiežei v Keprn
V	Kopru je biio dne 28. in 29. septembra 1979 četrto srečanje narodnosti sosednjih deiei. Organizator srečanja je biia Unione degii itaiiani det) tstria e di Fiume — itaiijanska unija za istro in Reko, udeiežiie pa so se ga deiegacije organizacij narodnostnih skupnosti; Siovenska kuiturno-gospodarska zveza in Sto-venska skupnost iz ttaiije, Zveza siovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Siovencev iz Avstrije, Samoupravna interesna skupnost za prosveto in kulturo madžarske narodnosti iz SR Siovenije, Zveza Madžarov v SR Hrvatski in predstavniki Komisije za narodnosti Žeiezne županije iz LR Madžarske.
Srečanje je ponovno potrdiio veiik pomen in aktuainost izmenjave izkušenj in pogiedov o poiožaju narodnostnih skupnosti sosednjih deže!. Kot tako je daio svoj prispevek k iskanju rešitev odprtih vprašanj, s katerimi se narodnosti srečujejo. Upoštevajoč raziičnost razmer in poiožaja posameznih narodnostnih skupnosti, je poudariio potrebo za dosiedno reševanje vseh probiemov na osnovi demokratičnih načei in prizadevanj.
V	bogati razpravi so se izobiikovaii skupni pogiedi predvsem giede vloge narodnosti kot subjekta v družbi in v urejanju poiožaja ter v uresničevanju pravic. To pa je tudi za obstoj in nemoten razvoj narodnosti, za demokratične procese v družb) in v mednarodnih odnosih. Odtočno so biie zavrnjene psevdoznan-stvene teze o pogojevanju obsega in vsebine pravic narodnosti z njeno števiično močjo. S tem v zvezi so udeieženci še posebej opozoriti na nesprejemijivost in nedemokratičnost vseh poskusov ..preštevanja" pripadnikov narodnosti v kakršnikoii obiiki in se zavzeti za to, da narodnostne skupnosti uživajo vse pravice na cetotnem narodnostno mešanem ozemtju.
izkušnje dokazujejo, da je pri reševanju narodnostnih vprašanj nujno razvijati ceiovit odnos do narodnosti na temeiju spoznanj, da ne gre samo za načeta, pa čeprav najbotj demokratična, marveč tudi za njihovo dostedno uresničevanje v živije-nju in družbenih odnosih nasptoh. V tem okviru je razprava opozorita na pomen dostednega uresničevanja ustavnih, zakonskih in drugih normativnih rešitev.
V situacijah, ko obstaja zgotj načetna mednarodnopravna ati ustavna zaščita, je potrebno zagotoviti tudi zakonsko zaščito narodnosti v sporazumu s prizadeto narodnostjo. Nesprejemijivi so vsi poskusi zmanjševanja pravic narodnosti z omejitveno zakonsko ureditvijo ati s tormatističnimi pristopi, ker to pomeni sankcioniranje in pospeševanje asimiiacije.
Cetotna razprava je bita prežeta s težnjo za uvetjavtjanje ustvarjatnih in demokratičnih odnosov v vseh sterah družbenega živtjenja in dogajanja, odnosov, v katerih so pripadniki narodnosti osvobojeni nezaupanja in strahu pred asimitacijo in se enakopravno in svobodno vktjučujejo v vse tokove živtjenja. Za tak razvoj narodnosti in družbenih odnosov je neprecentjive vrednosti in pomena uvetjavtjanje in razvijanje šotstva narodnosti ter vzgojno-izobraževatnih ustanov. Šota v materinem jeziku je ne-nadomesttjiva ustanova vsake narodnostne skupnosti, zato so potrebni učinkoviti ukrepi za njen razvoj.
V	tem smistu so se dragocene izkušnje 20-ietnega razvoja dvojezične šote v Pomurju in vsa ostata prizadevanja za dostedno uvetjavtjanje dvojezičnosti kot osnove za enakopravnost in sožitje na narodnostno mešanih območjih.
Giede na vse večjo vtogo, ki jo imajo sredstva javnega obveščanja v živijenju narodnosti in v družbenih odnosoh nasptoh, je srečanje dato poudarka zahtevi narodnosti gtede pravice do obveščenja v materinem jeziku, posebno še na radiu in teteviziji, kakor tudi v informiranju ceiotne družbe o živtjenju in probtemih narodnosti.
Srečanje je poudariio pomen krepitve gospodarske osnove narodnostnih skupnosti in je pozitivno oceniio povezanost narodnosti z njihovimi matičnimi dežetami, ki je bistven taktor razvoja narodnosti in ki bogati dobrososedske odnose in sode-iovanje.
Zavedajoč se pomena demokratičnega povezovanja in iastnih moči, se bodo narodnosti sosednjih dežei zavzemate za medsebojno sodetovanje in za povezovanje z vsemi demokratičnimi siiami. Četrto srečanje narodnosti, tako kot prejšnja, poziva vse demokratične site tega pomembnega deta Evrope, naj se še botj angažirajo za uvetjavtjanje narodnostnih pravic in naj ne popustijo sitam, ki ogrožajo tako potožaj narodnosti kot tudi demokratične odnose, mednarodni mir, varnost in sodetovanje. Poziva tudi udeieženke biižnjega madridskega sestanka o evropski varnosti in sodeiovanju, da posvetijo potrebno pozornost probiema-tik) narodnosti kot dejavniku demokratičnih odnosov ter miru in varnosti v Evropi.
125-tetnica rojstva Mihajia Pupina
ki je prehodi! pot „od pastirja do izumiteija"
„OJ /:jsl/rj^ Jo /zHm/tf/jd" je n^s/ov afto^/ograjs^e ^nj/ge, f ^^len' je ivetco^o	zfMnstueM/^ AA^j/o PMp.m op/s^/ svojo ž/v/jcnjs^o por,
g^ je voJi/% /z rojstnega /dvora v $r/dj/ pre^o št^J/ja v Prag; v Awe-r/^o, ^jer se je po ve/i^em trada ave/jav// ^or znanstven/^ /n /zaw/te/j svetovnega s/ovesa. Letos oLLajamo /23-/etn/co njegovega rojsf^g J; pr/-/rodnj/ teden /?odo doseg/e v/se^ pros/ave tega ja/d/eja z/ast/ v /agos/a-v/j/, L/ je /etošnje /ero prog/as//a za Pap/novo /ero.
Mihajto Pupin se je rodit 9. oktobra 1854 v vasi Idvor v Banatu kot sin zemtjiških posestnikov. Po končani pravostavni osnovni šoti je obiskovat reatko v btižnjem Pančevu. Šotanje nadarjenemu Mihajtu ni povzročalo težav; bit je odličnjak. Kljub temu pa je mora) šotanje predčasno prekiniti: zaradi sodelovanja v srbskem nacionatno-osvoboditnem gibanju, ki sta ga vodita Svetozar Mitetič in Svetozar Markovič in ki je bito družbeno napredno ter usmerjeno proti avstro-ogrski nadvtadi, je morat šoto zapustiti. Po prizadevanju nekaterih učitetjev, ki so poznati dečkovo izredno nadarjenost, je šotanje nadatjevat v Pragi. A tudi tam se je Mihajto bavit s „potitiko" — na strani čeških rodotjubov je sodetovat v demonstracijah proti gospodovat-nemu nemštvu. To in domotožje ter štabe razmere, v katerih je živet, so storite svoje: prvič je doživet neuspeh v šoti. Razočaran je prodat borno imetje, z izkupičkom pa se je podat
v Hamburg, kjer se je vkrcat na tadjo za Ameriko.
V Ameriki se je kot mnogi kasneje uspešni tiudje prebija) s težkimi fizičnimi deti; bit je detavec na farmi, nosač, zidar, tesar in podobno. Njegov potožaj se je nekotiko izboljšat, ko je dobit zapostitev v neki newvorški tovarni. Tedai je tahko začet obiskovati tudi večerno šoto. Pri petindvajsetih tetih je opravit sprejemni izpit na Cotumbia kotidžu v New Yorku, s čemer je odprt vse rezervoarje nakopičene ustvarjalne energije, ki je kasneje prinesta totiko ptodov. Z izrednimi študijskimi uspehi je po štirih tetih prejet diptomo prve akademske stopnje, ki je bila tedaj v Ameriki žeto cenjena; te dan pred tem pa je postat tudi ameriški državljan.
Vetik študijski uspeh je Pupina pri-petjal nazaj na staro cetino, kjer si je hote! nabrati še nadatjnjega znanja. Prejet je štipendijo za študij matematike in fizike na stoviti britanski univerzi v Cambridgeu, zatem pa v
PR)HODNJ) TEDEN V SV:
Bratovska jesen
nov roman Vatentina Potanška ob 35 tetnici tragedije na Komeijnu
Prihodnji teden — 12. oktobra — bo obietnica tistih strašnih dogodkov ieta 1944 na Komeijnu pri Pii-berku, kjer so nacistični liočinci zverinsko mučiii in potem umoriti 12 čianov partizanske kurirske čete, ki jo je vodii Girii Šorii-Domen, domačin iz Lobnika nad Žetezno Kapio.
Prav na dan 30. obietnice tega gnusnega ziočina, ki ga je izvedia nemška soidateska pod vodstvom domačih nacistov, bomo v našem iistu začeii v nadaijevanjih objav-ijati novi roman našega domačega pisateija in pesnika Vatentina Po-ianška. V tem romanu z nasiovom ..BRATOVSKA JESEN je Poianšek umetniško obdeiai usodo dveh bratov, ki sta ieta 1944 padia v partizanih; eden je bii Domen, komandir kurirske čete, ki je biia zio-činsko umorjena na Komeijnu.
S svojim romanom ^BRATOVSKA JESEN" nas bo pisateij Vaientin Poianšek tore) povede) nazaj v tisti kruti čas, ko je divjanje nacističnega režima dosegio višek; v dobo, ko smo tudi koroški Siovenci doprinašaii ogromne žrtve v aktivnem boju proti nacifašizmu. Pripo-
vedovat nam bo o junakih, ki so darovati kri in živijenje za iepšo bodočnost, za mir in svobodo. Spre-
govori) pa nam bo tudi o tepih trenutkih živijenja, o ijubezni, o ma-iem čioveku, ki sanja o iepšem svetu.
Prepričani smo, da bo Poianškov roman ..BRATOVSKA JESEN" vzbudi) zanimanje najširšega kroga braicev. Začetek objavijanja pa naj bo naš prispevek k 35. obiet-nici tragedije na Komeijnu.
Uredništvo
Bertinu, kjer je opravit doktorat s področja fizikatne kemije. Leta 1889 se je Mihajto Pupin vrnit v New Ycrk, kjer so mu ponuditi katedro za elektrotehniko, matematiko in fi-ziko na univerzi Cotumbia. Ponudbo je sprejet in na tej ustanovi je bil sprva izredni, nato pa redni profesor celih štirideset tet.
Mihajto Pupin je bil poteg Nikote Teste gotovo največji znanstvenik srbskega in južnoslovanskega rodu na-sptoh, ki se je uvetjavit na področju etektrike in etektrotehnike. Patentira! je kar 24 izumov — prvega teta t894, zadnjega teta 1924. Največ njegovih odkritij je s področja telefonije, tetegrafije in radijske tehnike; v svetu je zastovet ztasti z odkritjem postopka, tako imenovane „pupini-zacije", ki je omogočit prenos pisanih in govornih signalov na vetike razdalje. Pozneje se je posvetit proučevanju pojava etektromagnetizma, kar je stednjič pripetjato do odkritja kroženja električnega toka, kar dandanes univerzatno izkoriščajo pri vseh radijskih zvezah. Aprita teta 1896 je odkrit sekundarno rentgensko radiacijo, kar je bito izredno pomembno za napredek elektronske fizike. Istega teta je odkrit nagto metodo rentgenskega snemanja, kar je skraj-šato čas razvitja stike; to metodo rentgenskega snemanja še danes na široko uporabtjajo. Vetiko časa je Pupin posvetit proučevanju tetegrafske-ga in tetefonskega prenosa znakov in prav tako dosege) scnzacionatne izume.
Čeprav je pretežni det svojega življenja prebit v Ameriki, pa je Pupin vedno ostat tesno povezan tudi s svojo staro domovino. Posebno navezan je bit na Srbijo in na svoj rojstni Idvor, kjer je potem, ko si je nabrat sorazmerno vetiko premoženje, postavit narodni dom s knjižnico in drugimi javnimi prostori.
Predvsem pa ima Pupin ogromne zastuge tudi za meje, kakršne danes dotočajo Jugostavijo; v tem oziru so mu posebne hvaležnosti dotžni tudi Stovenci. Skoraj gotovo je namreč, da bi bil skoraj ves tako imenovani blejski trikotnik z Btedom, Bohinjem, TrigtaVom in Trento izven Jugosta-vije; podobne zastuge pa ima Pupin tudi, da sodijo v okvir Jugoslavije Dalmacija, Banat in drugi predeti. Kot osebni prijatelj ameriškega predsednika Witsona in drugih visokih ameriških državnikov je namreč bistveno vpliva) na statišče, ki ga je zavzemata Amerika na mirovni konferenci po prvi svetovni vojni. V ce-toti pa s svojimi težnjami — kar vetja ztasti za Koroško, Primorsko in Istro — tedaj ni uspet.
Pupin je umrt teta 1936 v New Yorku. Le dan pred smrtjo se je od njega topto postovit tudi drugi stavni južnostovanski znanstvenik Nikota Tesla.
Slovenski socialisti za Hanzija Ogrisa
Naprcšeni smo bili, do objavimo naslednjo izjavo:
Ket čiarti siovenske narodne skupnosti, ki v svojem vsakodnevnem živijenju izpričujemo pripadnost siovenskemu narodu, podpiramo giede prihodnjih pciitičnih ediečitev statišče Zveze siovenskih organizacij na Koroškem, ki dopušča vključevanje in deiovanje svojih čianov v raznih poiitičnih struktu ah. S tem se ZSO ne samo otresa ziaganih ..narodnih' in ..naprednih" nctukov, ki jih je bičai že najboij ugiedni siovenski so-ciaidemokrat ivan Cankar in ki še danes tirajo našega čioveka aii v brezmočno jokavost aii v verbaino borbenost, ne dajejo pa ponosa in samozavesti ter vere vase in v prihodnost; ZSO s svojim zadržanjem izpričuje tudi visoko stopnjo demokratične zreiosti, ki v svojih krogih ne ie trpi )judi raztične poiitične uvrščenosti, temveč jim deio omogoča
in jih podpira. Odtočno zavračamo poskuse, do se narodna zavest našega čteveka meri po pripadnosti aii angažiranosti za neko ..enotno narodno stranko". Narodni boj je v prvi vrst) sestavni dei maiega čioveka.
Veiik, če ne pretežni de) S)o-vencev na Koroškem podpira So-ciaiistično stranko tako pri paria-mentarnih in občinskih, kot tudi pri dežeinozborskih vciitvah. Čemu naj bi se tudi izkijučevaii iz procesov, ki ustvarjajo javno mnenje in privedejo do poiitičnih odtočitev! Zakaj naj bi staii ob strani! Če gre za obtikovanje naše sedanjosti in bodočnosti, žeiimo in smo pripravijeni soodiočati, smo pa tudi zmožni nositi odgovornost.
V vsaki skupini, pa na; bo majhna aii veiika, so mnenja in staiišča rcziična. Tudi Sociaiistična strankq ni monoiitičen biok. Ne obotavija-mo se priznati, da se z nekaterimi odiočitvami, ztasti tistimi, ki se nanašajo na manjšinsko poiitiko, ne moremo identificirati. Naša doiž-nest je, da se na vseh ravneh strankine organizacije potegnemo za pravice našega čioveka; tej doižnosti se ne izmikamo. Da smo pr) naših stremijenjih ztasti v občinah zeio pogosto uspešni aii vsaj deino uspešni, se v javnosti žai vse premaio zve.
Opore pri naših stremijenjih nam na spiošno in za manjšinsko poiitiko posebej daje pogiavje ..Sociatisti in skupnost narodov" v ..Načetih sociaiistov" strankinega programa iz ieta 1978. V posebno zadoščenje nam pa je, da imamo v stranki tudi vetiko nemškogovorečih tovarišev, ki nimajo ie razumevanje za naše giedanje, temveč nas v našem stremijenju tudi podpirajo. Dogodki okoii Reberce so pokazati, da se koroška SPO v vprašanjih, ki so tudi za nas pomembna, otresa nemškonocionainega pritiska.
Prepričani smo, da bi izvoiitev biičovskega župana in podpredsednika ZSO Hanzija Ogrisa v dežeini zbor koristita interesom našega čioveka in siovenske narodne skupnosti na Koroškem. Samo čiovek, ki prihaja iz ijudstva, tudi ve, česar je ijudstvu treba. Z njim bo tudi naše narodno vprašanje boi) prisotno, tako v Sociatistični stranki — ne smemo namreč prezreti dejstva, da največji dei odiočitev pade že v strankinih forumih — in v javnosti spioh.
Pozivamo siovenske in druge voiivce, da podprejo izvoiitev Hanzija Ogrisa na iisti Sociaiistične stranke! Zavedamo se pa tudi, da podpora pri giasovanju ne zadostuje; naš posianec v dežeinem zboru bo našo pomoč in zaupanje potrebovat tudi po voiitvah.
To izjavo je podpisalo okoli 200 slovenskih rojakov iz številnih krcjjev južne Koroške, ki so v gtavnem člani SPO. Med nijimi so občinski mandatarji in strankini funkcionarji, člani obratnih svetov v raznih podjetjih, pripadniki najrazličnejših poklicev. Podpisali pa sa jo tudi številni nečlani stranke, ki vendar prav tako izražajo zaupanje Hanziju Ogrisu in podpirajo njegovo kandidaturo na tisti SPO.
TONE ZORN
Karntner Landsmannschaft
in nemškonacionalna propaganda pred 60 leti
!.
Med propagandnim nemškonacionatnim tiskom v koroškem ptebiscitnem času ima posebno mesto tist Karntner Landsmannschaft. Gre za list — skupaj je med 5. januarjem 1919 in 8. januarjem 1921 izšlo 86 števitk — ki ga je izdato Koroško agitacijsko vodstvo, poznejši Karntner Heimatdienst. Kot je znano, je bit avtor vrste v tem tistu objavtjenih prispevkov Hans Steinacher. List je vseskozi izhajat v nemškem jeziku, izjema je bita te prva šte-vitka, ki je izšta v obeh dežetnih jezikih (ob nemški tudi stovenska izdaja) in tudi s slovenskim podnastovom „ Koroški dežetani!" V celot: pa pregted tista kaže izrazito vetiko-nemški pogted njegovih izdajatetjev ter Hansa Steinacherja in njegovega kroga na stovensko vprašanje.
V prvi števitki beremo, da bo list izhajat dvakrat tedensko, že druga številka pa napoveduje njegovo tedensko izhajanje. Po uvodnem sporoČitu v štabi stovenščini naj bi bit namen Karntner Landsmannschaft poročanje o tem, „kako stoje reči med Korošci in Jugostovani". In datje: „Naš citj je .Koroško Korošcem!' ter utrditi dobre razmere med Stovenci in Nemci (v nemški verziji: med nemškimi in Nemcem prijaznimi slovenskimi dežetani!), s katerimi bi Jugostovani raidi južni de) naše Koroške, v kateri bivamo dotga teta skupaj, spraviti pod vlado Srbov, ki niso našega rodu in ne katotičani (nemška verzija.: poskuse pri-
ktjučiti južno Koroško ortodoksnosrbski državi)." Ne namerava ta tist, zagotavtja Karntner Landsmannschaft, Stovence preprečiti, „ampak skrbeli bomo, da ostanejo dobre gospodarske razmere, kakor so bite do sedaj, tudi datje med Nemci in Stovenci naše koroške domovine (nemška verzija: ena gtavnih natog za nas gojiti gospodarske odnose med severno in južno Koroško)."
Eden od sodetavcev tista dr. Hermann Gruber je ob tem opozarjat Stovence, da detitev prebivatstva domačinom ne bi bita razumtjiva. O tem da niso prepričani te Korošci, ampak tudi merodajni v Ljubtjani ter v beograjski vladi, vendar „na svoj način". S tem, da „od-ktanjajo samoodtočbo narodov, odklanjajo tudi vsako načeto, katero zasteduje neodvisnost Koroške od Jugostavije". Ne gtede na prihodnjo ureditev Koroške ter njeno državno pripadnost (atpski repubtiki Avstriji ati Nemčiji) pa po Gruberjevem zapisu Korošec danes „ve in mu je vtisnjeno v srce, da po žetji prebivatstva dežeta, bodisi četa, ati samo jezikovno mešoviti det, pod Jugostavijo pasti ne sme".
Značilno je, da že v prvi števitki cetovškega tista najdemo poskus jezikovne detitve koroških Slovencev od ostatega naroda. Tako beremo, da ..posamezni trdijo, da je južni det Koroške radi tega stovenski, ker zna % prebivatstva stovensko govoriti. Naši stovenski sodežetani pa dobro vedo, da to ni ona stovenščina, kakor jo Jugostovani govore
in katere Korošci še dobro razumejo ne". Gruber je četo zagotavtja), da je znano te mato Stovencev — označit jih je za šoviniste — ki zahtevajo „za SHS četo (sic!) Koroško!", nasprotno pa je ..največji det (Stovencev) bit zadovotjen z (dotedanjo) mejo ... in tej zahtevi se je podata tudi Dunajska vtada".
Pretres Gruberjevega prispevka (oziroma avtorja, ki se je skrit za to ime) tudi kaže, da je pobudit izhajanje Karntner Landsmannschaft sočasni oboroženi nastop stovenskih koroških nasprotnikov. O tem beremo, da so „v zadnjem času namenjajo Nemci, kojim se pridružujejo potagoma tudi koroški Slovenci, zavrniti iz domačih tleh oboroženo posilstvo jugoslovansko. Očistiti so že popotnoma nemško Labudsko dotino. . . Tudi naši koroški Stovenci z obsedanjem (?) niso zadovotjni in bi ostati rajši pri sedanji Koroški pod nemško-avstrij-sko vtado ati pa pod koroško republiko. Za državtjanstvo pri SHS jim že radi gospodarskega statišča nič ni, še manj pa za srbsko podanstvo pod Petrom Karageorgevičem. Koroški Stovenci hočejo mir in pritožnost do gospodarskega razvoja; jugoslovanske čete jim ravno to kršijo".
Še zlasti poučen je zaktjučni det tega v sta-bem slovenskem prevodu objavljenega ori-spevka, saj zgovorno opozarja na odnos koroškega nemškega nacionalizma do južnotirot-kega in koroškega vprašanja: „Mi koroški domačini ne hrepenimo po tujih dežetah in tudi nočemo, da bi bili raven (zaradi) nas Slovenci nezadovoljni... Nam je tudi vse eno. ati ostane Tirolska samo svoia reoubtika in se odtrga od Nemške Avstrije ati se zjedini z drugimi dežetami v kako večjo atosko renu-btiko. To je očividen dokaz zato, da ne sega-
mo po tem, kar nam ne gre. Mi zahtevamo samo, da ostane naša domovina kakoršna je, da se Koroška dehti ne sme, ne samo v našem interesu ampak tudi v interesu koroških Stovencev, kateri se v prvi vrsti za Korošce in šete v zadnji vrsti za Stovence počutijo. Iz te misti izivra ktic Vrba no v (občani Vrbe op.) po repubtiki Koroški, s katero zadevo se bo zbor prihodnjič bavit" (Karntner Landsmannschaft [KL], 9. januar 1919, št. 1).
S tem je bito, kot smo že omeniti, stovenšči-ne v tistu konec. Pač pa je pričet med pripravami na plebiscit jeseni teta 1919 izhajati podoben tist z že omenjenim gestom ..Koroško Korošcem". Tako kot KL, je tudi ta hstič „od)ikovalo" strupeno sovraštvo do Jugostavije. V njegovi osmi števitki 1. decembra 1919 na primer beremo: „Po to prekteto, frdama-no Jugotavijo pa naj pride hudič". Še pred tem je hstič napovedovat razpad jugostovan-ske države. Ob tem med drugim beremo: „Srb zaničuje Stovenca in Hrvata, samo on je gospodar, drugi pa posti! Vzeti hoče podedovano vero, materin jezik! Ne jezi samo to Stovenca in Hrvata. Oba sta repubtikanca in morata se poklanjati in ubogati kratju, njim tujemu krat ju!"
Tako kot KL, je tudi Koroška Korošcem poudarjata gospodarske prednosti Avstrije, pa tudi gospodarsko in siceršnjo zaostatost bat-kanskih narodov v primerjavi s kulturno višje stoječo avstrijsko repubtiko, dejstvo, ki kaže, da sestavine rasističnega pogteda na svet nemškemu koroškemu nacionalizmu že v tem času niso bite tuje.
(Da/je v prtAodnj/ šfevd/n)
Pestra dejavnost naših
pianincev
Slovenski pianinci na Koroškem smo biti v mesecu septembru žeto aktivni. Tako smo ietos prvič prirediti „semenj" oziroma „žegnanje" na Bleščeči pianini, ki ga nameravamo odsiej naprej opravijati vsako teto začetkom septembra in tako poteg sitvestrovanja uvesti Se nadaij-njo družabno prireditev.
Pobudo zai ta semenj je da! trgovec in navdušen planinec Anton Koren iz Št. Petra pri Šentjakobu v Rožu, ki je prispeva) tevji delež v obliki postrvi, ki smo jih pekli na žaru in ki so nam odlično teknile. Vsi smo nekaj prispevali — vino, pogačo in drugo. Seveda ni manjkala naša domača pesem, ki je mogočno odmevalo po Bleščeči in dajala družabni prireditvi pravo se-manije obeležje. Vsi ki smo se ude-težili semnja na Bleščeči smo soglasno sklenili, da ga borno odslej naprej redno vsako leto obhajali. Letošnji poskus je odlično uspel. Največja zasluga za! ta uspeh gre predvsem Tončiju Korenu, ki je največ žrtvoval, za kar se mu prisrčno zahvaljujemo.
V	nedeljo 16. sept. smo se slovenski planinci udeležili skupnega izleta s planinci Planinskega društva Ljubljana matica na Košutico v pogorju Košute. Na to lepo razgledno goro je vodil odbornik Slovenskega planinskega društva v Celovcu Franci Kropivnik iz Zgornjega! Kota, ki je ponovno dokazal, da je odličen poznavalec pogorja Košute in pa tudi izkušen vodič. Po srečanju na! Košutici, je bil popoldne na Radišah v novem Kulturnem domu družabnokulturni de! srečanja, v okviru katerega so nastopili radiški pevci. Srečanja se je udeležilo okrog 200 ljudi. Planinsko društvo Ljubljana Matica že več kot deset let načrtno prireja izlete na Koroško. S to svojo aktivnostjo je mnogo pripomoglo, da Koroška ni več neznana dežela, temveč dežela, ki jo odlično poznajo, zlasti pa njene prebivalce, s katerimi imajo vedno tesnejše stike.
V	soboto 22. in nedentljo' 23. septembra smo se slovenski planinci odzvali povabilu Planinskega društva Nova Gorica, da napravimo izlet k Sedmim triglavskim jezerom. Zaradi izredno slabega vremena nismo dosegli cilja. V soboto smo se v noči povzpeli do planinskega doma na Komni, vendar smo se v nedeljo zaradi deževja morali vrniti v dolino<. Čeprav nismo! dosegli svojega! cilja, je bilo! srečanje s primorskimi planinci prisrčno in polno prijetne družabnosti. Med planinci iz Nove Gorice in našimi
planinci obstoja že večletno tovariško medsbajno sodelovanje, ki se odraža v medsebojnih obiskih v obliki izletov oziroma planinskih vzponov v slovenske oziroma koroške gore. Za) zaradi vremena ponesrečeno planinsko turo je vodila znana' alpinistka Klementa Vuga. V kratkem se bomo zopet srečali s
'
planinci iz Nove Gorice. Tokrat bodo naši gosti in povedli jih bomo v Košuto (Tolsta Košuta).
Ker Ije bilo v septembru nekaj izredno lepih sončnih dni, so se naši planinci povzpeli na razne vrhove kot nat primer na Triglav, Stot, Ko-
šuto, Sauleck, Hochalmspitze itd. in tako lepo izkoristili, kar je bilo lepega septemberskega vremena. In ker se bliža zima so naši plat-ninci v raznih delovnih akcijah pridno skrbeli, da bo pozimi toplo v koči.
Naj še povemo, dtai je bilo istega dne, kio so bili naši planinci na Komni, tudi srečanje takoimenova-nih njaouarnikov" na Bleščeči planini. Srečanje Kluba Januarnikov Celovec — Ljubljana — Trst ije žal zaradi slabega vremena' samo delno uspelo, ker so manjkali zastopniki iz Trsta'. Naj ob tej priložnosti tudi poudarimo, da naša! planinska postojanka' .Koča' nad Arihovo pečjo" igra važno vlogo zbližanja med ljudmi različnih narodnosti. Njena lega nad Baškim jezerom pod mogočno Jepo je privlačna točka številnih turistov, za' katere je slovenska planinska postojanka atrakcija posebne vrste. Nič kolikokrat so imeli naši planinci priložnost pojasnjevati tujcem, da koča ni jugoslovanska (ker so na njej dvojezični napisi in tudi zato, ker jo naši narodni nasprotniki zlobno označujejo za; jugoslovansko) temveč da je last slovenske narodne skupnosti, ki živi in deluje v Avstriji.
Vedno bolj se bliža čas, ko bo Bleščeča odeta v debelo plast snega, ko bodo okrog koče divjali vihanji in ko bo drevje pokalo od mraza. Zato vabimo člane in prijatelje društva, da se v nedeljo 7. oktobra udeležimo delovne akcije, da spravimo drva pod streho in da uredimo druge potrebne stvari, da bo koča dobro prezimita in z njo tudi mi prihodnjo zimo.
ŠKOFIČE
Slovo od Pavla Sime
V forcB 23. sc/?fc??;Bra swo s/??c-??;;/; B zddnjerMM /?oč;tBa na šBo-/;TBo poBopa/dčc Eau/a 5';wo ;z 3Bo-/;c. L/rar/ je u #2. /cfa starost; u osBrBrrc??: t/o?na BoBa/;č v B;sfr;c; /?r; 3cntjaBoBa.
PoBo;??; Pave/ ,S;rwa ;'zv;ra ;z znane A/arražrr/Bovc draž;?;c u Pod;. Pozneje s; je v 3Bo(;'čaB zgradd svoj dom. Pred dvanajstim; /ef; mn je nmr/a žena Pan;, s katero je ;me/ fr; otrobe — dve Z?čerB; ;n s;na. Po m;; je pred dvema /efoma nmr/a t/raga žena, se je prese/d v BoBa/tčcv osBrB-?;; dom, B;cr je fnd; nmrP
Ž;v(jenjs^a pot Pav/a S;ma n; B;7a
Borovtje: otvoritev ijutMe šote
Minulo soboto je bila v Borovljah slovesna otvoritev (judske šole z mestno športno^ dvorano. Ta zgradba je ena najsodobnejše urejenih šol na Koroškem. Stroški so znašali 50,6 milijona šilingov. Novo ljudsko šolo je otvoril deželni glavar Leopold Wagner, ki je v svojem slavnostnem govoru med drugim naglasil, da se lahko dežela, katere prebivalcem se je posrečilo realizirati takšen projekt, šteje za srečno. Številno publiko in častne goste med katerimi so bili poleg deželnega glavarja tudi sekcijski šet dr. Marž, ki tje zastopa! ministra Sinowatza, predsednik koroškega deželnega zbora Tiltian in Guttenbrunner in drugi vidni predstavniki javnega življenja, Ije v imenu občine pozdravil mestni svetnik Schleicher.
Ravnatelj nove šole in župan Anton Woschitz je v svojih izvajanjih orisal gradnjo šole in med drugim, ker šola ne more zajeti vseh otrok, obljubil, da bodo staro šolo (Volksschule Sud) uredili tako, da v notra^ njosti glede opreme ne bo! zaostajala za' novo.
Novo šolsko poslopje s športno dvorano sta blagoslovila mton-signor Kanduth in župnik Schtimp. Otvoritveno slovesnost so popestrili s svojim nastopom otroci nove šole, ki se imenuje po koroškem pisatelju, ki je po vojni postal pisatelj sprave: Joset-Friedrich Perkonig ter znaina godba na pihala .Stahlklang". Z novo zgradbo pa nimajo veselje samo šolarji in njihovi starši, temveč tudi športniki zlasti tisti, katerih .objekt" je žoga — športna dvorana je namreč zgrajena tako, da se v njej lahkio odvijajo igre z žogo.
V zvezi z otvoritvijo ljudske šole pesnika sprave F. Perkoniga nolj še povemo, da pozdravljamo nastop šolarjev v slovenskem jeziku, za kar gre zahvala učiteljici, ki jih je naučila'; moti pa nas dejstvo, da na otvoritveni slovesnosti dvojezične šole niti posvetni niti duhovni predstavniki niso našli potrebe, da bi spregovorili vsaj eno slovensko besedo.
z rož;caw; posdana. V ??;/aJ;B /ct;B je trdo Jc/a/ z ^rafow /ar;;e??; (pozneje žfo^aMom v DcsčtcaB) na doma-č; B??;cf;;;. Xo je zapast;/ rodn; do?n se je Bau;7 s tesarstvo??;. Zarad; Bo-/ezn; je mora/ že zgodaj v poBoj.
X/;aB frde??;a de/% ;n težavam s Batcr;'???; je M soočen, pa je M ;z-redno aktiven Ba/far?;;, za^raž?:; ;n po(;'t;'čn; dejavn;^, B; je M zastopan v razn;7? oJBor;B. Vse njegovo ž;v(je-nje je B;7a ena sama sBrB ;n Bo; za oj?ran;tev nase narodne s^apnosf; na žčoros^em. Tar/; /;z;čn; napad;, katerim je M ;'zposfav/;e?; ga n;so mog(; c/e??;ora/;z;raf;', nasprotno se z večj;'m zagonom se je pr/zaJcva/ za do%?ro-B;t svojega /jadsfva, ^aferema je posvet;/ vse svoje s;/e. B; so ma Me na razpo/ago. V z?c/;Bo oporo pr; njegov;/? prizadevanj;'/? za o/?ran;fcv nase narodne B;'f; ma je B;7 5/ovens^; vestnih, katerega je z uc/;Bo pozornostjo prcB/ra/. žčo je zadnj; dve /et; žive/ v Bistrici, smo ga sBo/;'šB; pro-svetasi radi oB/sBoua/; in ma o/? njegovi #0-/etn;'ci /a??sBo /eto priredi/i pravi pevski koncert. O/? tej pr;7ož-nosti smo se ma za/?va/;7i za vso prizadevnost v okvira domači/? organizacij v $Bo(;'čaB, z že/jo, da Zn ga ime/i še do/go med nami. Vendar Pave! Sima ni do/go aživa/ tega sveta. Do/?ro /eto za tem smo prejšnji teden sta/i o/? odprtem groBa in se po-s/av/ja/i od tega od/očnega rodo/ja/?a. V prisrčni/? Z?eseda/? se je od njega v imena S/ovens&ega prosvetnega dra-šfva ..Edinost" ter v imena zadrage in poso;;7?;;cc pos/ovi/ njegov prija-fe/j in znani narodnopo/itični dejavnih Eovro ččramer pd. /anšej in se ma v prefres/jivi/? Beseda/? za/?va/i/ za njegov doprinos v Zrnja za ohranitev naše narodne sBat??;ost;'. Od po-hojniha so se s pesmijo ža/ostinho po-s/ov;7; domači nevci SED ..Edinost" in ma faBo tzBaza/; Pos/ednio čast in spoštovanje. PogrcB??;' oBrcJ je ime/ domači žaonih /Vadrag.
Eohojnega Eav/a Sima Bomo ohrani/;' v častnem spomina., sina in hčer-hama izrehamo naše g/oBoho soža/je.
OKTOBRSKtTtkBOR
ZA PRAVICE MANJŠIN — ZA NOV OKTOBER v soboto 13. oktobra 1979 v šotoru v celovškem ..Europaparku"
Ob 14. uri popoldanski program:
testivai kantavtorjev (Fritz Nut}bock, Kurt Winterstein, Rein-hard Seiiner, Martin Auer, kabaret STERZMAULER) literarni popoidan (Bernhard C. Bunker, Robert Schindei, Woitgang Poiianz, Vaientin Poianšek, Dei Vedernjak)
Ob 19.30 uri večerni program:
kvintet Dunajskega krožka, mešani pevski zbor SPD ..Danica", kabaret Christian Waiiner Za prijetno zabavo bo skrbet znani pop-ansambei ..Schmetteriinge", ki je sodeiovai že na obeh prejšnjih ..Oktorbskih taborih".
Pripadniki obeh narodnosti bodo na tej skupni prireditvi demonstrirati za medsebojno razumevanje in sožitje v resnični enakopravnosti.
Vabijeni vsi, da se udeiežite Oktobrskega tabora!
Čestitamo Miri Prušnikovi
Danes praznuje Prušnik Rezika-Mira iz Čahorč pri Kotmari vasi, aktivna predstavnica Zveze siovenskih žena, 60-ietnico svojega živijenja. Jubiiantka je žena predsednika Zveze koroških partizanov Prušnika Karia-Gašperja.
Prušnik Rezika-Mira sodi med najmarkantnejše osebnosti sioven-skega ženskega gibanja na južnem Koroškem. Rojena je biia v Solčavi v Savinjski dolini in izhaja iz socialno težkih razmer. V času ko je bilo našemu ljudstvu najtežje, v času Hitlerjevega tašizma, ko je bii
Siovensko planinsko društvo v Ceiovcu vabi člane in prija-teije društva na
DELOVNO AKCIJO
v nedeljo 7. oktobra 1979 na Bleščečo pianino. Za pianin-sko postojanko ..Kočo nad Arihovo pečjo" je treba pripraviti vse potrebno za zimo — drva, itd.
Prisrčno vabijeni!
Odbor
naš narod obsojen na smrt, se je Mira junija ieta 1943 pridružita borcem za svobodo, kjer je biio njeno mesto v tehniki.
Po vojni se je takoj vkijučiia v naše žensko gibanje. V borbi za našo enakopravnost je znana pred-
vsem po njenih prizadevanjih za uresničenje dotočil člena 7 avstrijske državne pogodbe in za boijše odnose med obema narodnima skupinama na Koroškem.
Ob njeni 60-letnic) žeiimo Prušnik Reziki-Miri, da bi biio njeno dosedanje in bodoče prizadevanje na področju našega narodnega življenja deležno še večjih uspehov, kot smo jih dosiej zabeiežiii. Njej osebno pa kličemo: še na mnoga ieta piodnega dela v zdravju, sreči in zadovoljstvu.
Na seji v sredo so slavljenki čestitate naše žene in predsednik ZSO dr. Franci Zwitter. Čestitkam se pridružujeta tudi uprava in urednišvo Siovenskega vestnika.
Siovensko prosvetno društvo ,Zarja" v ielezni Kapli in društvene lol-klorne skupine vabijo na
FOLKLORNI PLES
v soboto 20. oktobra 1979 ob 20. url v hote!u Obir v Železni Kapli.
Za ples bo igral ansambel Fantje izpod Obirja
Na sporedu bodo tudi toiklorni nastopi, bogat srečoiov in tudi za dobro jedačo in pijačo je poskrbijeno.
Ljubitelji vesele družabnosti prisrčno vabijeni!
Odbor
Šentpeter na Vašinjah
V Senlpetru na Vašinjah sa letos restavrirali tamkajšnjo farno cerkev. Na steni farne cerkve sa bile pred restavriranjem pritrjene spominske plošče trem slovenskim duhovnikom, ki so delovali v $ent-petru, med njimi tudi spominska plošča duhovniku Rožmanu, ki se je za časa' plebiscita odločno zavzemal za' slovensko narodno skupnost in je mora) zaradi tega pretrpeti tudi fizične napade. Podjetje Hasse je vse tri spominske plošče snelo in jih nepoškodovane oddalo v oskrbo cerkve. Vendar kaj se je zgodilo potem?
Ko je bila' cerkev restavrirana so slovenski farani Šentpetro od odgovornih cerkvene oblasti zahtevali, da se slovenske spominske plošče spet namestijo na prejšnje mesto, na steno farne cerkve. Ker pa se to ni zgodilo, sc se (arani pred nedavnim hoteli pozanimati, kaij je s temi ploščami. Pri tem pa so zasačili mežnarja tamkajšnje cerkve, ko je renzbijat! plošče s kladivom. Na vprašanje, zaikaj teh tabel niso namestili in zakaj jih uničuje, je lakonično odgovoril, kdo bo to plačal. Ko so o tem hoteli obvestiti
župnika, so se znašli pred zaprtim župniščem. Medtem pa so izginile spominske plošče, tako da so danes grobovi teh duhovnikov brez napisov oziroma plošč. Zdi se, da ima vsak faran pravico do tega', da mu po smrti ostane vsaj spominska plošča, neglede na to ali je slovenska ali nemška. Zanima nas predvsem to, kakšno vlogo v omenjeni zadevi igra naš domači župnik Goršek, ki je po vojni pribežal na Koroško. Očitno se vse to ni zgodilo brez njegove vednosti, saj on predstavlja cerkveno oblast v (ari. Pri protestih faranov ne gre edinole za spominske plošče duhovnikom, gre tudi za to, da župnik v Šentpetru podpira raznarodovalno in gemanizacijsko politiko nazadnjaških krogov s tem, da le tem pomaga pri odstranjevanju živih dokazov prisotnosti slovenske narodne skupnosti v tem predelu južne Koroške. K odstranitvi spominskih obeležij na nošem pokopališču si naši narodni nasprotniki lahko čestitajo, saj so spet enkrat in to s pomočjo cerkve dosegli svoj cilj — škodovati naši narodni skupnosti.

Janez Puhar - pionir fotografije
Pred 140 teti je Francoz Louis Jacques Monde Daguerre izumi) fotografijo in s tem ustvarit eno največjih dejanj v zgodovini čio-veftva. Vest o tem epohainem odkritju se je kot biisk razfiriia po svetu in fotografija je kmaiu zajeia ceii svet. Po siabem poldrugem sto-ietju njenega obstoja iahko trdimo, da je fotografija izredno koristno dejanje, v nasprotju s prenekaterimi drugimi tehničnimi izumi, ki čio-veMvu včasih več Škodujejo kot koristijo.
Ob obletnici izuma fotografije, pa seveda ne moremo mimo tega, do pri tem ne bi omenili slovenskega rojaka Kranjčana Janeza Puharja (1814—1864), ki je komaj tri leta za tem, ko je Daguerre obljavil svoj izum fotografiranja nat posrebrene kovinske plošče, izumil fotografiranje na steklene plošče. Le malokateri uporabnik najsodobnejših fotografskih aparatov ali pa sploh fotoamater ve, da je v prvi polovici prejšnjega stoletja oral ledino na področju fotografiranja slovenski duhovnik, Kranljčan Janez Puhar. Čeprav kot duhovnik ni bil specializiran za kemijo oziroma kemične procese, pa je imel posebno žilico za optično kemično eksperimentiranje z izrazitimi lastnostmi znanstvenika izumitelja. Da je bil razgledan, vzfrdjen in dosleden dokazujejo vsekakor njegovi uspehi.
Z dagerotipijo (po izumitelju Daguerre-u) se je teoretično! in praktično seznanil že v letu 1839. Kmalu je začel s poskusi, ki so ga leta 1842 pripeljati do lastnega izvirnega; postopka fotografiranja'. Ta Puharjev izum vključuje dve komponenti: steklo kot nosilec fotografske slike in kemični postopek z žveplenimi parami. Steklo do tedaj še ni bilo v rabi, kajti dagerotipija je bila slika na kovini, talbotipija pa slika na papirju. Prve rezultate svojih poskusov je Puhar objavil leta 1841, nato pa' še leta 1843, 1849 in 1851.
Puhar je še za svojega življenja dosegel pomembna mednarodna priznanja. Njegov postopek 'je objavila Akademija' znanosti na) Du-nalju (1851), na Veliki razstavi v Londonu (1851) je dobil za svojo fotografijo, ki predstavlja) cerkljan-
sko cerkev z Vavknom v ospredju, zlato svetinjo. Ta slika je bila leta 1937 odposlana na) razstavo Puharjevih del na; Dunaju, od koder pa se ni več vrnila). Pariška Akademie Nationale je leta 1852 sprejela) Puharja za) svojega člana in mu istočasno s to diplomo priznala naziv .iznajditelj fotografije na steklo".
Danes se starih postopkov v fotografiji ne uporablja več, dagerotipijo in Puharjev način stal stvar preteklosti. Nesporno pa ostaja) dejstvo, da' je Puhar prvi začel s fotografiranjem na steklo, kar je pomenilo velik korak naprej. Kakor se ije zgodilo še z nekaterimi drugimi našimi izumitelji, da so se z njihovim znanjem okoristili drugi, tako tudi Puharju del sveta še do dnaes ni priznal tega prvenstva. Ob tej priložnost moramo še z žalostjo v srcu ugotoviti, da tega velikega slovenskega izumitelja) niti nimajo zabeleženega v slovenskem leksikonu Cankarjeve založbe, kar meji na pravcati škandal. Edino kranjski fotoamaterji in fotografi so se spomnili tega velikega moža in svoj fotoklub poimenovali po njem — Janez Puhar.
Kleinkirchheim vabi slovensko
Kleinkirchheim je znan turističen center, ki ga zlasti pozimi zelo radi obiskujejo Jugoslovani in to predvsem Slovenci. Sploh je znano, da so Jugoslovani močno zastopani v smučarskih centrih Koroške, kar je privedlo tudi do tega, da so nekateri koroški turistični dejavniki spoznali potrebo, da je treba Jugoslovane še bolj moč-
Siovensko prosvetno društvo „Roi" vobi na
KONCERT
ki bo v nedeijo 7. oktobra 1979 ob 19.30 uri v tarni dvorani v Šentjakobu v Rožu. Nastopajo:
mešani pevski zbor prosvetnega društva ..Lipa" iz Bazovice pri Trstu in mešani pevski zbor „Rož". Ob tem prijateljskem srečanju bo nastopita tudi igraiska skupina iz Bazovice z recitaiom.
Prisrčno
no pritegniti in zainteresirati za posebnosti in lepote koroških smučišč. Tujsko prometni urad občine Ktein-Jtirchheim je v ta namen izdal prospekt v slovenskem jeziku, ki vabi
Jugoslovane in jim stavi ponudbo pod dcvizo „7 dni Bad Kleinkirchheim — po lastni želji". Ta korak je hvalevreden in ga pozdravljamo. Za koroške razmere je to vsekakor napredek. Da tudi Jugoslovani izdajajo že desetletja prospekte v tujih jezikih, predvsem v nemškem in angleškem, ni treba posebej poudarjati.
Kakor pozdravljamo izdajo slovenskega prospekta v Kleinkirchhei-mu, tako pa nas po drugi strani moti, v kakšni spakedranščini je napisan. Pri tem pa je treba tudi priznati, da so nekateri nemško napisani jugoslovanski prospekti prav tako v pomanjkljivi nemščini, kar ne bi smelo biti. V opravičilo k slednjim bi morda lahko rekli, da gre pri teh za tuj jezik. Drugače pa je seveda na Koroškem, kjer živimo Avstrijci slovenske narodnosti, tu pa ne bi smelo biti tega problema, saj je pri nas dovolj ljudi, ki odlično obvladajo slovenščino.
Slovence, ki berejo zgoraj omenjeni prospekt, mora spreletavati zona. Naj navedemo samo nekaj takšnih cvetk, ki jih prav gotovo ne bi bilo, če bi se odgovorni za ta prospekt povezali z ljudmi, ki obvladajo slovenščino in teh je, kakor smo že omenili, dovolj na Koroškem. 2e kar naslov bode v oči — Spdstovani gosi! (na o stre-
šica, kjer bi morata biti, je pa ni). Pri naštevanju ponudb je mctd drugim na primer zapisano: „2 soii za smučanje z otoškim vrtcem in siovensko go-vorčimi učiteiji", ..Sankanje, drsanje, bob, poti za hojo v gore pozimi, možnost vožnje po snegv s samni v konsjki opregi, brezpiačna vožnja v območjn Bad Kieinkirch-heima a in 5.000 poste!] vseh kategorij — vse to nec da teč od Ju-gosiavije!" ali „Waredite mi konkretno ponudbo vašega razpisa..."
Škoda za lepi prospekt in denar, ki so ga morali izdati zanj, kljub temu pa pozdravljamo, da so se odgovorni turistični dejavniki prebili do spoznanja, da je najbolj primerno in hvaležno vabiti goste v njihovem jeziku. Primer občine Kleinkirchheim je posnemanja vreden, vendar z upravičeno kritično pripombo, da mora biti jezik boljši.
Siovensko prosvetno društvo ..Vrtača" v Siovenjem Piaj-berku vabi na veseioigro v treh dejanjih
NAVADEN ČLOVEK v soboto 6. oktobra 1979 ob 20. uri v gostiini Sereinig v Podnu.
Nastopajo domači igraici.
Prisrčno ug&fjen:/
Nagrade za ugankarje
Z nagradno križainko, ki smo jo objaviti v eni izmed zadnjih številk, smo spet enkrat razveselili naše ugankarje. Poslali so nam lepo število rešitev, ki so bile z zelo redkimi izjemami skoraj vse pravilne. Razpisane nagrade prejmejo:
Vida Brumnik, Obirsko pri Žeiezni Kapii Marija Doujak, Ceiovec Rudi Benetik, Podjuna pri Giobasnici ki jih prosimo, dai po nagrade pridejo v uredništvo.
Za primerjavo pa) navajamo še pravilno rešitev.
Vodoravno: 1. Škofiče; 7. porok; 12. talent; 13. pisava; 14. osirta; 15. kor; 16. jen; 17. raki; 18. malik; 20. st; 21. akreditiv; 24. ti; 26. sodar ; 27. tast; 30. akt; 32. mir; 33. talar; 34. Križaj; 36. Morana; 37. teror; 38. fanatik.
Navpično: 1. štor; 2. kasa; 3. olika; 4. feniks; 5. Ina; 6. čt; 7. pirit; 8. os; 9. raj; 10. oves; 11. Kant; 13. polir; 15. Kadar; 18. medij; 19. kitara;; 22. romar; 23. vailat; 24. takt; 25. ikre; 28. sani; 29. trok; 31. tir; 33. ton; 35. 2. O. (Zupančič Oton); 36. mer.
Koroška snubi Jugosiovane
Pred nedavnim se je na povabilo koroških turističnih inštitucij mudila na Koroškem večja skupina jugoslovanskih dopisnikov in zastopnikov turistične agencije Jugotours. Gostitelji so biti predstavniki Deželnega tujskopro-metnega urada, Koroškega deželnega potovalnega urada in Koroških gorskih žičnic. Namen tega srečanja oziroma obiska je bil Jugoslovane zainteresirati, da bi še v večjem številu obiskali Koroško pozimi. Znano je, da so v teku zadnjih let postati jugoslovanski turisti zelo povpraševanj gosti. V Kiein-kirchheimu, Heiligenblutu, na Mokri-nah pozimi kar mrgoli jugoslovanskih smučarjev, ki predstavljajo za Koroško pomembno gospodarsko okrepitev.
Koroški gostitelji so Jugoslovanom pokazali razne zimske smučarske centre — Heiligenblut, Bad Kleinkirchheim, Ankogel, Osojščico, Goldeck in Peco ter jih seznanili s posebnostmi teh krajev, ki privlačijo številne smučarje iz inozemstva. Zaradi bližine teh centrov so le-ti zelo interesantni za Jugo-stovane, kar dokazuje statistika, da je od tujih gostov številčno najbolj zastopana Jugoslavija.
Turistična agencija Jugotours se zelo prizadeva, da bi zainteresirala še več Jugoslovanov za smučarsko zimo na Koroškem. Jugotours nudi kompleten program za Koroško v katerem so vključena tudi zdravilišča. Za prihodnjo sezono je Jugotours rezerviral že nad tisoč postelj.
Aktivitete graške pokojninske zavarovalce za de!avce
V	Cesenatico v Italiji ima graška pokojninska zavarovalnica za delavce na razpolago lepo urejen dom neposredno ob morju kamor pošilja otroke delavcev iz cele Avstrije na letovanje. Letos je v tem kraju letovalo 223 štajerskih in koroških otrok. Stroške za bivanje teh otrok je v celoti prevzeta graška Pokojninska zavarovalnica za delavce.
Otroci so seveda v oskrbi pedagoško izobraženih vzgojiteljev, ki nadzorujejo otroke in so jim vedno na razpolago. V dvajsetih letih — toliko časa zgoraj omenjena zavarovalnica že pošilja otroke delavcev na letovanje — se ni zgodila še nobena omembe vredna nezgoda, kar priča da je dejansko za vse odlično preskrbljeno. Otroci, ki so bili letos na letovanju v Cesenaticu so se zdravstveno dobro opomogli, tako da so š)i z novimi močmi okrepljeni v novo šolsko leto.
Prihodnje leto se bo počitniška akcija seveda nadaljevala.
*
V	mesecu oktobru bo imeta dežetna graška Pokojninska zavarovalnica za delavce, podružnica za Koroško (Pen-sionsversicherungsanstalt der Arbeiter, Landesstelle Graz, Auf)enstelle ti)' Karnten) v sledečih krajih svoje uradne dneve:
v Beljaku, Kaiser-Josef-Platz 1 (Delavska zbornica) v torek 9. in 23. oktobra od 8. do 12. ure in v Labotu 65 (v občinski hiši) v petek 19. oktobra od 8. do 12. ure.
Zabiatniško močvirje bo zaščiteno
Zablatniško močvirje pri Dobrli vasi bo postalo naravno zaščiteno področje in to predvsem zaradi tega, ker se tam nahajajo redke rastline, ki so ogrožene, da bodo izumrle. Tu gre za rastline, ki jih je vsekakor treba; rešiti pred propadom, kajti njihova eksistenca je velikega znanstvenega interesa). Poleg tega sa rastline tega močvirja idealen življenjski prostor za številne zaščitene ptice, ki se tam razmnožujejo, hranijo in počivajo
oz. se ustaiviijaijo na njihovih poletih proti toplemu jugu ali obratno. To močvirje je torej življenjskega pomena za ogroženi ptičji svet.
Prav zaradi teh lastnosti Zablaf-niškega močvirja bo namestnik deželnega glavarja Erwin Fruhbauer na prihodnjem zasedanju koroške deželne vlade plediral za potrditev odredbe, da bo Zablatniško jezero postalo naravno zaščiteno področje.
ANDRE LACAZE
Peke! pod Ljubeljem
(Odlomek iz knjige ..Predor")
Prve avgustovske dni so jih zapustili vsi plahi upi, ki jih je gojil Paolo, izpuhteli so v dim, prvi dim na ljubeljskem griču v tem vročem poletju, dim, ki je imel barvo in duh Mauthausna, duh po človeku, ki se cvre. Smrtoglavi komandant se ni mogel upirati: hotel je imeti svoj lastni krematorij, doma. In ker v ambulanti ni bilo dovolj ranjenih in bolnih, da bi umrli, je nekega iepega jutra sktenil za otvoritev svojega krematorija umoriti dva moža, vseeno katera, vendar enega Francoza in enega Poljaka.
Izbira na srečo se je izvršila v vrstah na opoldanskem apelu, tik pred odhodom na delo. Lageraltester je poznal skrivnost, vedet je, kdo sta moža, ki bosta morala stopiti iz progaste množice.
,Achtundzwanzigtausend . . . siebenundzvvanzig . . . Stopita iz vrste," je vrgel, ko je povedal številki.
Vsak je s strahom ugibal števila desetic. Celo prvošolčki so 'bili zdaj zmožni prepoznati v zapletenih številkah svoja že pozabljena rodbinska imena in preden je starešina drugič ponovil svoje oznanilo, sta moža izstopila iz vrst. S četverico kapojev, ki so ju pehali, sta se v skoku znašla na vzvišenem prostoru, dva metra pred komandantom.
.Ruhe, pozor, pozdrav vajinim tovarišem in poslušajta, du Schvvein Franzose, du Schvvein Pole."
Veliki šef je bit videti na moč besen in njegove besede, ki sta jih tulila dva tolmača, so odmevale po vsej ravni, se odbijale od gora in se vračale na Appelplatz kot brezkončen odmev. Bilo je čisto nemogoče, da bi ne slišal tega nagovora, ki je veljal vsem:
.Vi ste škodljiva banda, ki jo moram ukrotiti in jo bom ukiotil. Gorje nepokornim in saboterjem. Dva psa, ki sta pred
vami na odru, bosta strogo kaznovana. Eden od njiju se je to jutro skril, da ne bi šel na delo, in drugi si je namenoma polil uniformo z juho. To je sabotaža. Razhod, Arbeit!"
V resnici je bi! čas za odhod na delo. Tudi za oba kazno-vanca. Na repu kolone so jima, brž ko je bil za njimi vhod, začeli z udarci z bikovko pokoriti njuni grešni duši.
Komandant ni lagal, Potjak je zares polil po bluzi juho, juho iz špinače, ali bolje, iz špinačnega soka, ki je bita na moč zelena, tako zelena, da je Tetoviranec pri priči opazit madež. In pohitel je to povedat taboriščnemu starešini, ki je v resnici imet to jutro zaupano nalogo, poiskati dva grešnika. Hanz, vodja arbeitskapos, mu je že bil naznanil enega, saboterja, Francoza iz drugega transporta. Skupaj s špinačarjem Poljakom je to bilo dovolj, toda če bi Fritz, ki je hodil čisto ob robu, še naprej pretepal le-tega s tako hitrostjo, mu ne bi mogel več očitati, da si je zeleno popackal svojo lepo progasto monduro. Zaradi krvi, ki mu je v curkih lita iz razbitega nosu, je že prevladovala rdeča barva. In to barvo so šefi na tjubetjskem prelazu prenašali.
Med korakanjem so kaznjenci skušali uganiti, čemu je komandant sam bil videti, kot da dviga preplah zaradi tako majhnega incidenta. Kakšna pretirana kino predstava na odru zaradi (anta, ki je nemarno jedel svojo juho! Če bi siromak imel žlico, bi do tega ne prišlo. A treba je bilo samo videti njegove razprte oči zaradi več mesecev starega poželenja, da bi se vsaj enkrat najedel, pa si vedel: tega ni narede) nalašč. Sabotaža, ga je obsodil veliki šet! Toda čemu ta nenavadna slovesnost?
Tedaj je prišlo pojasnilo, ki si ga dalj časa ni hotel nihče priznati: dva kratka rafala z mitraljezi, prvi natančno četrt ure zatem, ko so prišli na gradbišče, in drugi dve uri pozneje. Obsojenca na smrt — obsojena sta bila že tedaj, ko sta stopala na oder, vendar nihče, celo ona dva ne, tega ni vedel — sta pravzaprav opravila pokoro.
Paolo in petdeset fantov, ki so delali kakih sto metrov globoko v predoru, so bili edini, ki spričo žvenčanja krampov niso slišali strelov. Nadaljevali so s svojo tlako do večera, ne da bi kaj slutili. Toda petstoterica in še nekaj drugih, ki so delali na soncu na zunanjem delovišču, so preživljali veliko bolj strašen
dopoldan, kot so bili vsi po njihovem prihodu, dopoldnevi s ko-ridami vred. To, da so pred njihovimi očmi pobiti dva grešnika, ki nista bila nič bolj grešna od njih, jih je omrtvilo. Molčali so, prestrašeni, neverni. Vse do najmanjše podrobnosti so videli, kajti kommandofuhrer se je dobro pripravil, da bi zadeva ne ostala skrita. Najprej kričanje, da bi pritegnili pozornost vseh, nato so trije kapoji, med njimi Fritz, vzeli v roke Francoza, dolgo, čisto izžeto, tako šibko telo, da bi bilo upravičeno odkloniti delo. Kreteni so mu dali samokolnico in se potrudili, da so jo napolnili, čezmerno seveda. Ko ni bilo več mogoče naložiti nanjo niti kamna, so ti gospodje uporabili lopate za palice in muzika se je nadaljevala . . . Vsebino samokolnice je bilo treba izprazniti ob drevesu, ki je stalo na meji gradbišča, in se takoj spet vrniti po drug tovor. Zdaj, ko so ga pretepali trije, je šlo fJelo hitreje, toda pri deseti samokolnici se je moral upravičeno vprašati, kaj neki pomeni ta kup zemlje in kamenja pri osamljenem drevesu. Kaznovan je, so mislili vsi, ni se treba spraševati, čemu . . . Nesrečnik se bo gotovo zgrudi), zret bo za prenos v revier, klasičen prizor.
Klasičen do trenutka, ko je Fritz, ki je deset metrov dlje s palico pokazal na drugo drevo in ukazal cunji na milost in nemilost tam zvrniti enajsto samokolnico. In tedaj je zaregljat rafal, ali natančneje dva rafala, prvega je spusti) neki esesovec, ki je sede! dvajset metrov stran, levo od drevesa, drugega pa njegov kolega, na desni, ki je bil bližji. Brez presledka, križni ogenj, kakor za vajo.
Kommandofuhrer je pristopil, z revolverjem v roki za milostni strel. Nepotrebno, kajti majhna mtadinca iz Mauthausna sta merila dobro. Ustreljeni osemindvajsettisoči in še nekaj je potožil svoj račun. Bil je mrtev, ne da bi to opazit, ustreljen v hrbet.
Pogled na še enega tovariša za te zakrknjene rešence iz karantene v Mauhausnu ni mogel biti kaj pretresljiv. Vendar je tokrat vseh petsto prič začutilo šok. Kajti ni bit bolnik, ki je pravkar dopolni svoj rojstni list, marveč mož, kakor oni, izbranec, določen za delo, za vztrajanje, in njegova usmrtitev je bila zakonita: drugo drevo je stalo zunaj stražnega kordona in mož, ki ga je prestopil s svojo samokolnico, je pravkar .prestopit črto*. Črto, ki je bila zanj nevidna, hipotetična črta, ki pa so jo es-
Modri cvet
Modri cvet je cvete) v hladnem mraku stoletnega gozda. Obkrožalo ga je visoko nedostopno drevje, ki je prijateljevalo z vetrom in z oblaki. Nič čudnega, da ije bit ta' modri cvet osamljen, majhen in nezaščiten. Salj je bil nežen kakor zablodeli metuljček. In lep in preprost je bil in imel je malce priklonjeno glavico, kakor da bi vedno o nečem razmišljal.
Le redko ga je obiskal kašen hrošček, samo mimogrede ga je pozdravil in že je odpotoval dalje.. . Prebivalcem gozdd' se vedno tako mudi, iščejo hrano, novo stano-
Pametne misli
Preveč besed je premalo misli.
Prijatelj je človek, o katerem smo lahko zmerom prepričani, da računa na nas. Dober učitelj zna druge naučiti celo tistega, česar sam ne razume.
Krivica, storjena enemu, pomeni grožnjo za vse.
Sreča je dobro zdravje in slab spomin. Dobri ljudje so podobni konjem: vedno imajo jahača.
Kadar se ti najbolj mudi, bodi najbolj počasen.
Kdor na dolg pije, se dvakrat opije.
Na lenuhovem domu se množijo samo sanje.
Svoje življenje moraš plačati z delom.
Od časa do časa se je treba spočiti tudi od počivanja.
Umik še ne pomeni bega.
Čim bolj je človek plemenit, tem boljši se mu zdijo tudi njegov) bližnji.
Dober značaj velja več kot najlepši obraz.
Poznati druge je modrost, poznati samega sebe je vrhunska modrost.
Če nimate kaj povedati, ne govorite.
Ko vabiš k sebi psa, ne mahaj s palico.
vanje in že bežijo pred močnejšim sovražnikom. Modri cvet pa je želel ves ta nemirni svet okoli sebe, ki je bil taka tih in nepremičen, razumeti.
Praprot, ki je rastla v bližini, je bila zajedljiva in nezadovoljna in je govorila' zato vedno le o preteklosti:
.Nekoč je svetu vladala praprost, bila je velikanska in mogočna kakor so velikani. Pa vendar se danes nihče niti ne ozre na-
me, kakor dat ne bi bila starega in vladarskega; rodu. Ljudje iščejo neke ciklame in zvončke, mimo mene pa' kar hodijo, ko da bi bili slepi. Ti, neugledni cvetek navadne modre barve, si ne moreš niti predstavljati, kakšna je bila Zemlja v davnih časih, ko ni bilo na njej nič razen mojih slavnih, veličastnih prednikov."
Praprot je modremu cvetu zavidala milino in ubranost. Grizla jo je zavest, zato tje bila še bolj zelena. Če je pomislila na modro, enkratno barvo tegai drobnega cvetka, ki se je tako lepo odražala od mračne, čisto temačne okolice, se je kar tresla od jeze.
Modri cvet, ki ni nič slutil, se je medtem sprijateljil z gobo, ki je zrastla kar nekega dne po dežju. Bila je v rjavi obleki in s širokokrajnim klobukom.
.Dober dan!" je rekla goba. .Ali ni čudovito vreme? Veseli me, dd bom v družbi s tako lepim cvetom. Takšni cvetovi so v gozdovih prav gotovo redkost. Vedno jih nekdo utrga."
Modri cvet je od sreče zdtaj še bolj pomodrel, pa saj tudi ni mogel zardeti, če ni bil rdeč.
.Tako ljubeznivi ste", je zmedeno rekel modri cvet. .Tudi mene veseli, da ste tukaj. Zelo saimotno mi je bilo."
Praprot je ta razgovor slišala in 'je- zašu-mela s vojimi zelenimi pahljačami.
„Pih! Z gobo pa se prav gotovo ne bi hotela nikoli družiti!" je rekla sama' sebi. .Zame, ki imam tisočletni rodovnik, pa že ni takšna družba."
Toda po pravici povedano je bila praprot
žalostna. Zavist je potuhnjena bolezen in njene žrtve so vedno slabe volje.
Neko jutro je prišel potem v gozd zgrbljen starček, ogrnjen s staro pelerino. Od daleč se je zdel kakor velika goba', saj je imel na glavi starinski klobuk s širokimi krajci. Njegove oči so bile vedre in nasmejane. Rad je imel naravo in dobro je poznal njene lepote. Zato ni nič čudnega, da je starček z očmi neutrudnega radovedneža opazil modri cvet, ki je bil skrit v mraku.
.Kakšen lep cvet! Moder je, kaikor je modro nebo in kakor so modre oči moje vnukinje," je pomislil starček in Ije z nežno, starčevsko roko utrgal cvet. .Vnukinja' me je prosila, naj ji z mojih vsakodnevnih sprehodov prinesem praprot za herbarij."
In tako se je v trenutku vse spremenilo. Zelena praprot in modri cvet sta se znašlo v starčevski roki in nadaljevala sta z njim svojo pot.
Goba je mahala z velikim rjavim klobukom modremu cvetu:
.Srečno!" je šepetala sama zase. .Vedela sem, da bo brž nekdo opazil tega mojega majhnega prijatelja. Res škoda, saj nam je bil ta cvet v tem mraku kakor košček neba. .."
Modri cvet je bil v majhni sobi v prozorni vazi. Praprot se je stisnila med dva debela lista pivnika. Vnukinja se ju je razveselila.
.Praprot bom datla v herbarij," Ije rekla, .modri cvet pa naj bo kar v vazi. Narisala go bom, samo če bom našla' takšno modro barvo, kakor so modri njegovi cvetni listki.. .*
.Da," Ije rekel ded, .ko bo prišla' zima, nas bo tvoja slika spominjala na modro- nebo in na morje in tako bomo tudi laže pričakali pomlad.
Hitra pesem
Pderno /?!?ro
se zvrjd, s&ače čez ovrre, vozr,
vrg!n!ce po^rrg, zg/etgvg se v
V!^d Z%St<2V0,
vpije,
/7!^!tg se 'H skrivaj jezi^ &gže !ZZ% vog/g,
O^irg S! MS!,
errewM zgsepefg v M^o ne^gj spofg^/jivegg, rirMge?7!M se d/ro z/gže, p//Mje Mg dg, o^rgz S! s f!Mt0 porHgže, govorni^g posnerMg, srgjco si s/eče w jo poteptg, če &oče &gj povedgd, sgwo &gže,
&o Jg je g/M^one??!g, še svoj /gsfn: &onec v Jirg v/eče zg se^oj,
/jgJje pg vpijejo zg njo,-„Srg?M0tg/ TVorg pese??!, čg^gj/ Stoj/"
France Forstnerič
Bil je eden izmed tisočev navadnih stotov, ki jih Čtovek sreča vsak dan, v restavracijah, v uradih, čakatnicah, stanovanjih. Običajen tesen stot s štirimi nogami, od katerih je bita sprednja teva nekoliko krajša, tako da se je tah-ko čtovek, ki je sedet nanj, pozibavat, če mu je bito všeč. Drugače je mora) podstaviti deščico ati pa kaj podobnega. Zaradi te krajše noge je stot iz dna duše sovraži) mizarja Matijo, ki ga je naredit. Kako bi se mu rad maščevat! Toda tega ni moget, ker je bit navaden stot in ne čtovek ati pa živat. Zato je bit na mizarja te jezen. Tudi nastonjato je imet ta stot. Pa tudi to ni bito nič posebnega, navadno teseno nastonjato.
Stot je bi) nekoč popteskan beto. Z teti pa se je barva na robovih odrgnita, tako da je pogtedat na dan got tes. Ktjub vsemu temu
pa ta stot ni bit navaden stot . Zakaj?
Ta stot je bit žeto domištjav in častihtepen. Na tihem je nosit v sebi žetjo, da bi postat presto). Prestot, na katerem bi sedet kratj. Presto] na visokem odru, do ka-
sociatnega zavarovanja in na njem so posedati detavci, obrtniki, uradniki, berači, gasitci, dimnikarji, trgovske pomočnice in drugi. Tudi otroci. Vsi tisti, ki so prihajati v ta urad po opravkih. Nobenega kratja ni bito med njimi,
Siel
terega vodijo stopnice, prekrite z debeto dragoceno preprogo. Presto! pod vetikim rdečim baržuna-stim batdahinom. Na njem bi sede) kratj, spodaj pod njim pa bi biti zbrani dvorjani v sviti in ztatu.
Da, stot je hote! postati presto).
Vendar, to so bite te žetje in sanje. Vsakdanjost pa je bita drugačna.
Sto) je sta) v čakalnici urada
kajti kratjem ni treba hoditi čakat na urad za sociatno zavarovanje.
Nekega dne pa se je te zgodito.
Stot je postat prestot. Ves drhtet je od sreče. Pozabit je na krajšo nego, pozabit na ogutjene robove, pozabit na vse tisto stabo, kar je mora! prestati v živtjenju. Zdaj je bit presto).
„Pogtejte me, pogtejte me!" je vpit drugim stotom, omaram in
mizam s svojim škripavim gtasom. Ti pa so ostati ravnodušni, nekotiko začudeni so gtedati Svojega domištjavega vrstnika, v sebi pa so se naskrivaj muzati.
Zakaj?
Zato ker so videti nekaj, česar domištjavi stot ni hotet videti. To, da na njem ne sedi kratj, ampak Mitja, sin vratarja urada sociat-nega zavarovanja, ki se je res pisat Kratj.
Mitja je sede) na stotu s papirnato krono na gtavi in s pisanim miznim prtom okoti ramen, ki mu je bit kratjevski ptašč. V roki pa je držat vetiko kuhatnico. Ta je tako postata žezto.
Domištjavi stot pa tega ni videt ati pa ni žetet videti in se je raje bahat drugim in tagat samemu sebi, kot da bi pogtedat resnici v obraz.
esovci videli, kakor bi bila zarisana s kredo. Morilci so imeli znak: prvo drevo.
Ukana je bila očitna, premislek gotov, vendar ni bilo kaj očitati. Te!o je bilo zunaj deloviščnih meja. Poskus pobega, to je bilo na večernem raportu povedano o petmestni številki z oznako narodnosti: Franzose.
Kaznjenci v hipu niso mislili na nič drugega kot na črto, ki je ni bilo in je hkrati bila povsod, sekala je cesto, prečkala skale, šla za barakami z delavnicami, tekla skozi gozd ali tekla vzdolž poti za raztovarjanje. Ta črta je postala bolj nevarna kot z elektriko nabita žična ograja. Ta je vsaj bila vidna, lahko si upošteval razdaljo in četudi so te kot v Mauthausnu odganjali od nje z batinanjem, je ostalo upanje, da jo bežeči odnese. Tukaj, v tem nedoločenem obsegu, pa ena sama pomota in neogibna smrt.
Vsakdo je zdaj, predvsem nosači dreves, tovorniki na pta-tojih in vozniki samokolnic, poskušal ugotoviti to črto. Povsod so lahko bili v zasedi moritci, dobro zakriti, s prstom na sprožilcu, in kakor pravkar izrekli opomin s streljanjem.
Toda danes je bil na programu drugačen .poskus bega", namreč Poljakova sabotaža z juho, in vzdolž črte je vsak posten upal, da se bo dejanje izvršilo v njegovem sektorju. No, kom-mandofuhrerju je bil na moč pri srcu ta kot, majhno osamljeno drevo, ki si ga lahko dobro videl iz skladišča, in ukazal je Fritzu organizirati svojo igrico s samokolnico na istem kraju. Tokrat ni bilo presenečenja za nikogar, še posebej ne za nesrečnega Potjaka. Varoval se je prazniti svoje samokolnice pri drevesu, ki je bilo os črte, in naj se je Fritz še tako trudil, ko mu je kazal drugo drevo, Poljak ni in ni hotel iti dalje. Kakor da bi mu velik krvav madež naznačeval kraj, kjer je pravkar padel njegov tovariš, in mu govoril: .Drži se, ne pojdi tja, ne prekorači črte." )n imel je pravico, da se je zgrudil ob svojem drevesu, kajti disciplinirani esesovci se, dokler je ostal na pravi strani, niso niti toliko potrudili, da bi bili orožje sneli z rame.
To seveda ni kdo ve kaj spremenilo, ker ga je komandant obsodil na smrt in ker od tega večera dalje ni več spadal k številu, pa če bi ga morali pahniti na črto. Toda ne, Frici so imeli ukaz, potrebovali so pobeg. Pri ujetnikih so ti pobegi običajni,
in če jih vidiš, pač streljaš nanje. Celo civilisti, inženirji in drugi ne bi mogli drugega, kot da to vzamejo na znanje.
V primeru, da bi kateri od njih kaj videl, je bilo treba samo dobro paziti na to, da bi pobegli delal vtis, da hoče v resnici pobegniti.
Gotovo so nemški sežigalci mislili na vse. Celo na obupni odpor tistih, ki niso hoteli umreti, kakor ta mali pogumni Poljak. Zdaj se je že skoraj oklepal svojega drevesa kot brodolomec boje. Dva pretepača sta bila premalo, da bi ga vsaj nekoliko premaknila. Bil je ves krvav, vendar se ni premaknil niti za ped. Kako dolgo bo še trajala ta strašna igra?
.Poženi se, skušaj pobegniti, namesto da zaman trosiš svoje moči," se je zdelo, da mu govore njegovi poljski bratje, ki so bili najbližje. Eden od njih se je prekrižal, upajoč na ne ve se kaj. Toda mali ni bil za to, in da bi opravil z njim, je Fritz spremenil taktiko. Nič več udarcev, nič več kričanja. Poijak naj samo izprazni samokolnico, to je vse, kar se zahteva od njega. Je mislit, da bo s tem urejeno? Da je prišlo kakšno drugačno povelje ali da so ga hoteli samo prestrašiti? Težko je vedeti, kaj je mislil, vsekakor pa je bil videti zelo srečen, ker ga niso več tepli. Odslej je poštnine prosto vozil samokolnice, jih skoraj v !etu prazni! pri drevesu in se v teku vračal. Kot da ni nič, je Fritz stopil k njemu in ga smejoč se gledal, zde!o se je celo, da mu njegov smeh pravi: .To je dobro, mali, sila si."
Mali je menil, da je bolj pametno odgovoriti na ta nasmeh in preden se je obrnil, da spet zgrabi samoko!nico, je uprl pogled v svojega rabtja. Fritz je imel prosto pot. Potuhnjeno, s korakom na levo in desno, z orožjem na svoji desni rami je zvabil svoj plen na dva metra k sebi. Dva metra je bilo dovolj, esesovci so začeli streljati in so izpraznili saržerje. Mali Poljak se je boril zaman. Tudi on je bil pri priči mrtev, toda njegova samokolnica, ki jo je s svojimi deškimi rokami skušal obdržati do konca, je ostala ob drevesu. Ona, samokolnica, ni prestopila črte.
Ta, drugi umor, izvršen nekaj ur za prvim, je bi! tako zelo zastrašujoč, da si niti en sam deportiranec do bdizga piščatke za zbor ni upal odpreti ust. Vsak je, zaprt sam vase, mislil na
tega mladeniča, ki so ga ustrelili samo zato, ker si je upal popackati svojo sramotno obleko. To je bila pravzaprav pretveza, toda to, da so se je poslužili, je bilo še bolj ostudno. Deček je prav gotovo ime! kje v Varšavi ali drugod mater, in ta ga je gotovo nekoč hudo lasala, preden se je naučil tepo jesti juho. A tudi če bi ga ne bila nikoli naučila, bi njen sin umrl zaradi istega razloga. Sicer bi ji bilo žal zaradi tistih nekoristnih zaušnic, umrla bi od žalosti.
Ko je Paolo s svojo ekipo ob šestih prišel iz rova, še vedno ni vedel, kaj se je zgodilo na delovišču. Kar zadovoljen, da je spet končana težka dnevna robata, je skoraj vesel šel iskat svoj običajni kamen. !n šele ko je videl v vrsti tragične obraze svojih sosedov, se ga je polotil nemir.
.Kislo se držite, fantje. Je bila korida?"
.Ne, veliko hujše je," ie šepnil glas za njegovim hrbtom, .ustrelili so dva tipa, kaznjenca z odra."
.Ustrelili, mrtva?"
.Da, mrtva, trupli sta že doli."
Ustre!jena. Paolo ni mogel zapopasti. Kaj naj to pomeni? Saj je komandant nor, kaj pa njegov predor? Če bi šlo za bolnika, bi čiovek še razumel, toda ta dva, za delo zmožna fanta, to je bilo v resnici hudo. In čemu? Za nič, pripetljaj z juho je bil malenkost, zavrnitev dela (ko bi bila sp!oh mogoča) takisto. Torej? Paoto bi rad poznal podrobnosti, toda nihče okrog njega ni kazal vneme, da bi mu postregel z njimi. Govoriti v vrsti je bi!o enak prestopek kot špinačni madež na bluzi.
Molk, ki bi ga bil Paolo rad pretrgal, se je zavlekel, kajti vsi kaznjenci, ki so se gnetli na cesto, so na nu globeli zadaj za revirskim blokom pravkar opazili majhen steber dima. In ta dim, ni ga bilo treba vonjati, vsi so pri priči razumeli: fanta, ki so ju dopoldne ustrelili, se cvreta. Spust v taborišče se je ovil v grobno tišino. Sicer pa Paolu ni bilo treba, da bi zvedel kaj več.
.Tako je torej to," si je dejal trenutek pozneje, ko je stopil ria svoje mesto za apel. .Ljubelj pravkar slovesno otvarja svoj krematorij. Od danes ni več hrepenenja po Mauthausnu. Konec utrujajočih transportov zaradi odpošiljanja umirajočih. Samo petdeset metrov od revirja, nekoliko plinskega olja, nekaj polen, vžigalica in krak . . ."
JANEZ KERČMAR
Dvojezično šoistvo
poslanstvo bratstva in iskrenega spoštovanja
V našem listu smo ie večkrat poročati o dvojezičnem šolstvu v Prekmurju, to je v tistem predeiu Siovenije, kjer poteg Slovencev živijo tudi pripadniki madžarske narodnosti. Ktjub temu ponatiskujemo danes daljši prispevek, ki ga je o tem šolstvu objavit Janez Kerčmar v reviji la teoretična in praktična vprašanja vzgojnoizobraževalnega deta ..Vzgoja in izobraževanje ". Ta čtanek naravnost siti v primerjave odnosa do dvojezičnega šotstva in sptoh dvojezičnosti in s tem sožitja v eni in v drugi dežeii: na Koroškem, kjer je kot ..vsitjen tujek" vse prej kot zadovoljivo urejeno in poteg tega vedno spet tarča napadov nemških nacionalistov, oziroma v Prekmurju, kjer uspešno izpotnjuje postanstvo bratstva in iskrenega spoštovanja med pripadniki obeh narodnosti, ker to šotstvo cetotna družba pojmuje kot pravico in dotžnost.
Razvojna pot dvojezičnega šolstva
Narodnostno mešano območje Prekmurja z okrog 16.000 prebivalci, 'od katerih je približno 9.000 ali 58 "/e rnadžarske narodnosti, zajema do 8 kilometrov širok pas ozemlja lendavske in soboške občine, ki prav ob oieji z LR Madžarsko obsega skrajni izhodni del Prekmurja s strnjenimi naselji.
V	obeh teh nerazvitih občinah je to Področje zgodovinsko pogojeno in občutno še manj razvito, soodvisnost Prebivalcev pa močno v ospredju.
Strnjenost naselij, soodvisnost občanov, srečavanja in skupne igre otrok, nacionalno mešani zakoni v 50 % družin pa omogočajo otrokom stik in seznanjanje z drugim jezikom že ob prvih izgovorjenih besedah in prvih otroških korakih.
V	vseh teh nacionalno mešanih območjih so od osvoboditve do 1959. leta obstajale slovenske in madžarske osnovne šole, kar je povzročalo v nekaterih osnovnih šolah z manjšin številom učencev pravo pedagoško protislovje. Oddelki so bili kombinirani, učno vzgojna storilnost nizka itd.
Madžarski otroci so obiskovali madžarske (69 "/e), ali pa slovenske oddelke (31 "/o). Najbolj kritično je bilo v obeh takratnih lendavskih osnovnih šolah, v katerih je 58 "/c učencev madžarske narodnosti iz mesta Lendava obiskovalo slovenske oddelke. Ob takih vpisih v slovenske oddelke so madžarski starši zasledovali perspektivo Svojih otrok in so jih zaradi boljše pedagoške organiziranosti slovenskih oddelkov vpisovali v le-te, obenem pa je tak vpis dajal večjo možnost nadaljnjega šolanja teh otrok v SR Sloveniji.
V	madžarskih oddelkih so ostali večinoma otroci kmečkih staršev, ki so po končani osnovni šoli takrat ostajali večinoma doma na kmetiji. Prihajalo je do politično pedagoških nasprotij in kazala se je močna socialna in nacionalna diferenciacija. Ti organizacijski, kadrovski, pedagoški in drugi elementi so ustvarjali zelo nizko učno vzgojno storilnost, obenem pa še dodatno povzročali močno asimilacijo madžarskih učencev.
Tako so se v šolskih okoliših slovenskih in madžarskih osnovih šol ali ločenih slovenskih in madžarskih oddelkih ustvarjale prave organizacijsko pedagoške anomalije. V praksi so bili primeri, ko je bilo vseh osem razredov osnovne šole združenih v enem oddelku z enim učiteljem. Manjše število razredov (4 do 6), združenih v enem oddelku, pa je predstavljalo redno organizacijsko shemo tega šolstva.
V	letu 1958 je nastopilo kritično obdobje v madžarskih in tudi v slovenskih osnovnih šolah. V tem času so imeli v nekaterih osnovnih šolah malo učencev obeh narodnosti. Te so potem še porazdeljevali v nacionalno ločene razrede in tako je močna kom-biniranost oddelkov presegla vse sprejemljive pedagoške norme. Taka organiziranost dela je vodila v nizke vzgtojnoizobraževalne uspehe. Storilnost vzgojnoizobraževalnega dela je bila neustrezna in neuspešna.
Potrebni so bili nujni ustrezni or-ganizacijsko-pedagoški ukrepi. Postaviti je bilo treba novo pravno, organizacijsko in pedagoško usmeritev in z njo najti kvalitetnejšo vsestransko bolj sprejemljivo obliko organizira-
nosti šol v smeri dvojezičnega šolstva. V letu 1959 so tekle široke razprave o idejni zasnovi dvojezičnega šolstva. Na podlagi smernic CK ZKJ z dne 31. 3. 1959, ob pomoči družbenopolitičnih organizacij in temeljiti strokovni analizi ter pripravi se je s šolskim letom 1959/60 na narodnostno mešanem območju Prekmurja začelo postopno uvajati dvojezično šolstvo.
Po dveletnih predhodnih oblikah uvajanja predmeta zemljepisa ali biologije (varianta), ki se je v madžarskih oddelkih poučeval v slovenskem jeziku, v slovenskih oddelkih pa v madžarskem jeziku, ter uvedbi madžarskega jezika v slovenskih oddelkih na predmetni stopnji od petega razreda dalje, je po temeljitih politično pedagoških pripravah takratni Zavod za prosvetno pedagoško službo v Murski Soboti začel strokovno organizacijske priprave in uvedel v jeseni 1959 prve poskusne dvojezične oddelke v prvih razredih vseh šestih osnovnih šol. V samem mestu Lendava pa je bila izdelana varianta dvojezičnega šolstva tako, da so se učenci, sedaj združeni Slovenci in Madžari v istem oddelku, najprej v prvem razredu opismenili v slovenskem jeziku, v drugem razredu pa v madžarskem jeziku. Pri vseh ostalih predmetih je od prvega razreda dalje potekal dvojezični pouk. Vzporedno z zastavitvijo dvojezičnega šolstva so pripravljali ciklostilno razmnoževana dvojezična berila, ki so jih sestavljali predvsem pedagoški svetovalci in učitelji praktiki.
Vzgojnovarstvene organizacije so se vključile v koncept dvojezičnega dela dve leti pozneje, v šolskem letu 1961/62. Šele v šolskem letu 1970/71 pa je bil osnovan začetni model dvojezičnega dela tudi v organizaciji za usposabljanje (POŠ).
Ob tem moramo ugotoviti, da je celotno dvojezično šolstvo le del — čeprav bistven — širše družbene dvo-
odmev in do njega so zavzemali različna stališča. Na tak heterogen odmev je vplivala predvsem nacionalna pestrost. Tega modela ni bilo mogoče primerjati, saj ni bilo do tedaj nikjer kakih izkušenj z dvojezičnim šolstvom, zato se je porajala tudi bojazen pred slabo kvaliteto takega vzgojnoizobraževalnega dela. Prisotna so bila tudi ozka nacionalistična gledanja, M so takrat temeljila na slabih izkušnjah dotedanjih ločenih slovenskih in madžarskih osnovnih šol. Zato se je bilo že takoj ob začetku uvajanja dvojezičnega modela potrebno usmeriti k čim kvalitetnejšemu vzgojnoizobraževalnemu delu, da mora taka šola dajati temeljito znanje in mora biti vzgojni oblikovalec in usmrejevalec sožitja, je bila pravilno zasnovana.
V začetku dvojezičnega šolstva so se pojavili trije bistveni problemi, to ie pomanjkanje ustreznega pedagoškega kadra, učil za dodatni program in pomanjkanje dvojezičnih učbenikov.
Tako je bilo v organizaciji takratnega Zavoda za prosvetno pedagoško službo v Murski Soboti opravljeno mnogo jezikovnih tečajev za usposobitev pedagoškega kadra. V usposabljanje pedagoških delavcev se ie načrtno vključilo tudi takratno učiteljišče v Murski Soboti, ki je začelo s sistematično vzgojo kadrov za dvojezično vzgojnoizobraževalno delo. Pozneje pa je skrb za usposabljanje učiteljev za dvojezično delo prevzela
Pedagoška akademija v Mariboru prek madžarskega lektorata.
Dvojezično šolstvo se je v svojem pedagoškem razvoju vedno vključevalo v celoten sistem osnovnošolskega vzgojnoizobraževalnega koncepta SR Slovenije, ob tem pa obdržalo in poglobljeno razvijalo specifičnost postavljenih smotrov.
Ob tem so nastajale mnoge težave, porajale so se pomanjkljivosti.
Tako je v šolskem letu 1969/70, ko je potekalo ideseto leto delovanja in razvoja modela dvojezičnega šolstva, v katerem so bili vključeni učenci šolskih okolišev na narodnostno mešanem območju ne glede na narodnost, skupina občanov iz Lendave in slavistično društvo postavilo zahtevo, da je treba preučiti dvojezično šolstvo.
Politična in strokovna preučitev je potrdila tako zastavljen koncept dvojezičnega šolstva, ob tem pa opozorila na nekatere pomanjkljivosti.
Analiza je pokazala na mnoge pozitivne, družbeno sprejemljive komponente in načela, ki so se realizirala v praksi tega šolstva. Končna ocena preučevanja je pokazala, da tega šolstva ni miogoče več odpraviti, ker bi se s tem vrnili za desetletje nazaj v prejšnje stanje in bi tako ponovno nastale nepremostljive politične in pedagoške vrzeli. Z odpravo dvojezičnega šolstva bi ostale vsekakor stare težave, pridružile pa bi se jim še nove, predvsem pa politični konflikti. Z odpravo bi se ponovno ponovili problemi, ki so zgodovinsko pogojeni in dokumentirani.
Dvojezično šolstvo ie dobilo takrat polno podporo Skupščine SR Slovenije in ustavnega sodišča. Potrebno je bilo torej obdržati model dvojezičnega šolstva na tem specifičnem narodnostno mešanem območju Prekmurja, ga popraviti, izoopolniti in poudariti njegovo veliko vzgojno komponento.
		AVSTRIJA 1
		PETEK, 5. 10.: 9.00 Živa!) v cirkusu — 9.30 Ruščfna — 10.00
Osnove sedanjega koncepta dvojezičnega šolstva
Izoblikovati je bilo treba model dvojezičnega šolstva s postavljenimi smotri in v skladu z ustavo, ki je dala poroštvo za obstoj in razvoj lastne narodnosti.
Dvojezično šolstvo je v tem primeru mogoče razvijati, ker ga za svojega sprejema družba, ki zagotavlja varstvo pravic in svoboščin narodnosti v konkretnem okolju in praksi in omogoča, da se te moralno vključijo v vsakdanje življenje. Model dvojezičnega šolstva sedaj sprejemajo za svojega učenci, starši in občani, ki v njem vidijo možnosti za novo sožitje med obema narodnostima. Sprejemajo ga tudi pedagoški delavci, ki skozi sodobno vzgojnoizobraževalno delo dosežejo, da je pouk privlačen. Zato mora biti kader v takih ustanovah strokovno usposobljen in sposoben komunicirati in opravljati vzeoinoizobraževalno delo v obeh jezikih.
Ob razreševanju občutljivega dvo-




...A	....
Dvojezična slovensko-madiarska osnovna šola ..Drago Lugarič" v Lendavi
jezične problematike in prav zato tako šolstvo predstavlja enoten sociološki, družbenopolitični in pedagoško organizacijski didaktični koncept nateg-
Dvojezično šolstvo je zelo občutljiv sklop ožjih pedagoško-vzgojnih, metodično, didaktičnih, pedagoškio-psi-holoških in jezikovnih sestavin.
Učenci so ne glede na narodnost takoj sprejeli dvojezično vzgojnoizobraževalno delo. Pri odraslih občanih, predvsem pa pri starših, pa je dvojezični model naletel na različen
jezičnega šolskega sistema je treba upoštevati mnogo vidikov. Prav pri dvojezičnem šolstvu se obe narodnosti najtesneje in najkonkretneje soočata v svojem najosnovnejšem eksistenčnem interesu — to je jeziku in kulturi. Koncept dvojezičnega šolstva najbolje razrešuje problem sožitja narodnosti z večinskim narodom, ko smelo in dosledno odstranjuje iz vsakdanjega življenja prav problem nasprotij med narodnostjo in večinskim narodom.
Ob takem konceptu dvojezičnega
šolstva je postala pripadnost k eni ali drugi narodnosti pedagoško nepomembna, saj se otroci na narodnostno mešanem območju že v najbolj rani mladosti soočajo z obema jezikoma ter v vzgojnovarstvenih organizacijah vzljubijo oba jezika, ob tem pa se vzgajajo v duhu sožitja s svojimi vrstniki v vzgojnovarstvenih organizacijah in osnovnih šolah. Vsi otroci na narodnostno mešanem območju pred vstopom v osnovno šolo obiskujejo dve leti dvojezično vzgojnovar-stveno organizacijo. Tako zastavljen koncept sožitja, strpnosti in enakopravnega počutja pripomore, da se zgubi nestrpnost do druge narodnosti in preide *v tak odnos, ki temelji na normalnih in socialističnih človeških kvalitetah ter širših odnosih med ljudmi. Poslanstvo sožitja so dvojezične vzgojnoizobraževalne organizacije prenesle v šolske okoliše.
Zato je prav sožitje in enakopravnost učencev in pedagoških delavcev ne glede na narodnostno pripadnost dragoceno spoznanje in temeljno izhodišče. Za mladega človeka, ki ga dvojezična šola oblikuje za življenje, je to spoznanje velika vrednota. Otrok v dvojezičnih vzgojnoizobra-ževalnih organizaoijah ne glede na narodnostno pripadnost ob spoznavanju svojega materinega jezika, kulture in nacionalne zgodovine spoznava tudi jezik, kulturo in zgodovino drugega naroda. Tudi zaradi tega iz vsakdanjega življenja zginjajo nasprotja med narodnostjo in večinskim narodom. Na takih temeljih je grajeno dvojezično šolstvo, za katero niso bistvene številke — koliko je slovenskih in koliko madžarskih otrok — ampak po zastavljenem konceptu dvojezičnega vzgojnoizobraževalnega dela usposablja za življenje sožitja.
Dvojezično šolstvo mlade ljudi vzgaja in izobražuje ter ustvarja razmere, v katerih ni bistveno, ali kdo govori jezik narodnosti ali jezik večinskega naroda. Vsak lahko govori svoj jezik, pa se vsi dobro razumejo med seboj.
(Dalje v /viAodnjz števili)
izdajatelj, založnijk In lastnik: Zvera slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Celovec/Kiagenturt.Gasometergasse 10, telefon 32 5 50 - Tiska: ZaloinISka In tiskarska druiba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.
Razstava ,,7000 let iranske umetnosti" — 10.30 Seniorski klub — 11.00 Kraljica Lujza — 17.50 Slike naSe Zemlje —
17.55	Otrokom za lahko not — 18.00 Votline, svet brez sonca — 18.25 Pregled sporeda
—	18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 1?.50 čas v sliki — 20.15 Nepojasnjene kriminalne zadeve — 21.25 Na koncu izobilja — 22.10 šport — 22.20 Kraljevi pirat — 23.55 Poročila.
SOBOTA, S. 10.: 15 25 La Habanera —
17.00	Pinocchio — 17.25 Otroško gledališče
—	18.00 Mupetts-show — 18.25 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.30 čas v sliki — 20.15 Priča ste — 21.55 šport
—	22.20 Med dvema ognjema — 23.45 Poročila.
NEDELJA, 7. 10.: 15.10 Strah agentov —
16.55	Deželnozborske volitve na Koroškem in Zgornjem Avstrijskem — 17.05 Peter In morska vila — 17.25 čarobni svinčnik —
17.30	čebelica Maja — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Senorski klub — 18.30 Avstrijska ljudska 9l°sb° — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 Čas v sliki — 19.55 šport
—	20.15 Stiskač — 22.00 Sodobno premišljevanje.
PONEDELJEK. 8. 10.: 9 30 Dežela in ljudje
—	10.00 Velika iluzija — 10.30 Med dvema ognjema — 17.25 Fotografija — 17.30 Lassie
—	17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Do konca sveta — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki — 20.00 šport
—	21.00 Serpico — 21.45 Poročila.
TOREK. 9. 10.: 9 30 Angleščina — 10.00
Optično steklo	— 10.30	La Habanera	—
17.25	Oddaja z	miško —	17.55 Otrokom	za
lahko noč — 18.00 Char!ey Chase — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.00 Koroška deželna galerija — 20.15	Kaj sem?	— 21.10	Bolnik narava	—
21.55	Doktor in	ljube živaii — 22.45 Poro-
čila.
SREDA, 10. 10-: 9 00 Oddaja z miško — 9.30ltalijanščina — 10.00 Montafon — 10.30 Strah agentov — 17.00 Lutkovna igra —
17.25	Rdeči avtobus — 17.55 Otrokom za iahkonoč — 18 00 Civiinanepošiušnost —
18.30	Ml — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki — 20.00 Pomlad, eno poletje dolga — 21.40 Poročila.
ČETRTEK. 11. 10.: 9 30 Francoščina — 1000 Obraz stoletij — 10.30 Ljubezenske igre —
17.25	Pan Tau — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Kuharsko omizje — 18.30 Mi —
19.00	Stike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki —
20.00	Otheilo — 22.30 Poročila
		AVSTRIJA 2
A		PETEK, S. 10.: 18.00 Orientacija — 18.30 Ženske mora-
N biti dvakrat rojene —
19.30	Vas v Manchi — 20.15 Novo v znanosti — 21.25 Dobre in poštene zasluge — 22.20 Čas v sliki — 22.55 Claudia Cardinale.
SOBOTA, 6. 10.: 18.00 Theo Lingen predstavlja Stana Laurela in Oliverja Hardyja
—	19.00 Karelček na strehi — 19.30 The Munsters — 19.55 Galerija — 20.15 Pogovor v hiši Stein o odsotnem Goetheju — 21.55 Fatty live — 23.10 Rock palast-festival.
NEDELJA, 7. 18.: 16.30 Ljudsko petje —
16.55	Deželnozborske volitve na Koroškem in Zgorjem Avstrijskem — 17.05 Dežela in ijudje — 17.30 Kultura v Avstriji — 18.00 Odločitev na Koroškem in Zgornjem Avstrijskem — 19.00 Dober dan, Nellie — 20.15 čarovniki so med nami — 21.30 čas v sliki — 22.00 Navada.
PONEDELJEK, 8. 10-: 18 00 Angleščina —
18.30	Skrivnosti morja — 19.30 Orientacija
—	20.00 Doktor in ljube živali — 20.50 Kul-tufni obzornik — 21.45 čas v sliki — 22.15 Ljubčki in drugi tujci.
TOREK, 9. 10.: 16 45 iz parlamenta —
18.00	Italijanščina — 18.30 Aktualno znanje — 19.30 Raji za živali — 20.00 Ljubezenske igre — 21 25 čas v sliki — 22.05 Klub 2.
SREDA, 10. 10.: 16 45 Iz parlamenta —
18.00	Francoščina — 18.30 Pregled — 19.00 šolski poskusi in reforma — 19.30 The Munsters — 20.00 Teleobjektiv — 20.45 Z dežnikom, očarijivostjo in melono — 21.30 čas v sliki — 22.10 Za prijatelja filma.
ČETRTEK. 11. 10.: 18 00 Ruščina — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Raji za živali —
20.00	Fotomodel — 21.35 čas v sliki — 22.10 Klub 2.
		I JUGOSLAVIJA
		PETEK, S. 10.: 8 55 V šoti — 17.20 Obzornik — 17.30 Ra-
dost Evrope — 18.45 člove kovo teto — 19.15 Risanka — 19.30 Dnev nik — 20.00 Koncert ob začetku TV festi vala neuvrščenih dežel — 21.05 Serijski film — 21.55 Dnevnik — 22.10 Jazz na ekranu.
SOBOTA, 6. 10.: 8 00 Poročila — 8.05 Ljudje in zemlja — 9.05 Potepuh in nočna lučka — 9.20 Mala čebelica — 9.35 Vrtec na obisku — 9.50 Tehtnica za natančno tehtanje — 10.20 Pisani svet — 11.20 A. Tolstoj: Trnova pot — 14.20 Poročila —
14.25	Nogomet — 17.10 Naš kraj — 17.20 Ko zorijo jagode, mladinski film —	18.50
Muppet show — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 L. N. Tolstoj: Ana Korenina — 20.55 Kako se oblačimo — 21.00 2eht-
na #. 3frdm')
Le resnična enakopravnost...
(*rYaJa//(."Mn)f j 7. stran:)
da je ena od oblik protislovenske gonje tudi teza, da) je obseg narodnostnih pravic odvisen od šte-vitčne in relativne moči manjšine. Tudi v Italiji so se nazadnjaške site — pri tem prednjačijo (ašisti in tržaški avtonomisti — torej zatekle v zloglasno „preštevanje", očitno po zgledu Avstrije. Zato bedo Stoven-
vetik poudarek dajejo šolanju in izobraževanju, kar se izraža tudi v izdajanju množice učbenikov za madžarski jezik. Prav tako je Ferenc Hajoš iz Lendave predstavil dvojezično šolstvo v Prekmurju kot model, saj uresničuje osnovno načeto zaščite manjšin — obojestransko dvojezičnost, taka da ne razumejo samo Madžari večinskega — slovenskega jezika', kar je nekje
Pripadniki itatijanske narodnost! so priprav!!! bogat
hutturnoumetniSki
spored
ci v Italiji zaostrili boj za tak zaščitni zakon, ki bo zagotovil vsej minimalne narodnostne pravice, tako da bodo vplivali na stranke in druge organizacije, da bodo ostale dosledne svojim demokratičnim stališčem, in se povezovali z njimi, poleg tega pa bodo okrepili dejavnost slovenskih organizacij in z borbenimi akcijami in novim pobudami še bolj razgibali narodnostno življenje.
Dr. Franci Zwitter je v svojem posegu izrazil prepričanje, da bi srečanja narodnosti morala' postati instrument v njihovem boju, ne samo medsebojna informacija. V ta namen so tudi sklenili medsebojno koordinacijo med srečanji. (Poročilo predsednika ZSO objavljamo na posebnem mestu — op. ured.)
Irena Kovač je prebrala poročilo Zveze Madžarov v SR Flrvatski, iz katerega je izhajalo, da pri njih
samoumevno, temveč tudi Slovenci madžarskega — manjšinskega.
Ištvan Madlo kot predstavnik komisije za narodnosti Železne županije, kjer živi slovenska manjšina, je predstavil prizadevanja madžarske države, da bi stvari, ki še niso vse take, kot bi morale biti, premaknili na bolje.
V razpravi so se predstavniki posameznih narodnosti dotaknili mnogih perečih vprašanj narodnostnih skupnosti, v središču teh pa je brez dvoma bilo vprašanje šolstva in šolske vzgoje, saj je prav tu jedro vprašanja, ali se bo narodnostno skupnost v okviru večinskega naroda uspela razvijati in ohranjati svoj jezik in sveljo kulturo, ali pa ji bodo šolska ureditev in družbena razmerja, ki jo pogojujejo, načela njeno substanco in s postopno asimilacijo ogrozila njen obstoj.
Kot drugo poglavitno misel, po-
leg uvodoma navedene, bi lorej lahko povzeli ugotovitev, da' dvojezičnost brez obojestranske dvojezičnosti ni prava dvojezičnost, je pač le enostranska in kot taka dolgoročno ne more zagotoviti enakopravnega razveja narodnostne skupnosti in njene vsestranske udeležbe v življenju na vseh področjih družbenega razvoja. Kajti če jezik v javnosti ni priznan kot enakopraven jezik, če se torej ne pojavlja v uradih, v upravnih organih, v sredstvih javnega obveščanja in v prvi vrsti seveda' v izobraževalnem sistemu, potem je na dolgi rok obsojen na zaton. Prav v zagotovitev takih pogojev pa gredo tudi prizadevanja pri manjšinski zaščiti v Sloveniji in Hrvatski, pa čeprav je tu in tam čutiti tudi še posamezne pomanjkljivosti.
Gostitelji so za goste organizirali bogat kulturni program. V koprskem gledališču je v petek zvečer v čast delegacij bila kulturna prireditev, kjer so sodelovali zbori italijanske skupnosti iz Pule, Umaga, Pirana, Izole in Kopra. Predvsem pri mladinskem zboru iz Izole se je pokazalo', koliko boljši pogoji za delovanje manjšine so v Sloveniji. Tako šolane in precizne glasove ima na Koroškem redko kak mladinski zbor. V soboto popoldne so se delegacije v Izoli srečale s predstavniki italijanske narodnostne skupnosti obalnega območja, kjer je bila' priliko za seznanitev s konkretnimi problemi in težavami, s katerimi se srečujejo Italijani na Slovenski obali.
Posebne sprejeme za delegacije so priredili tudi predsednik skupščine občine Koper Mario Abram, predsednik Republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič (njegove besede objavljamo na posebnem mestu — ured.) in predsednik skupščine obalnih skupnosti Alojz Ceglar. Tudi ta' pozornost, ki ga je srečanje bilo deležno s strani uradnih in najvišjih mest, priča o tem, da manjšine v Sloveniji uživajo precej večjo pozornost kot npr. v Italiji ali Avstriji.
ŠPORTNI VESTNIK
SAK - Vetrinj 1:1 (1:1)
Kot tudi v
že v prejšnjih tekmah je SAK nedetjo privabil veliko množico gledalcev, tokrat na Košato-vem igrišču. Nasprotnik je bi) ekipa iz Vetrinja, ki je zavzemala po sedmem kolu spodnje lige le predzadnje mesto v tabeli.
Že kar od začetka je naše moštvo prevzeto iniciativo, a mu dolgo časa ni uspelo zabiti žogo v nasprotnikovo mrežo, čeprav so bile šanse dane. Vzrok temu pa je bil v glavnem ta, da so bili naši napadlaci pred golom nekoncentrirani in tako dali nasprotniku vedno možnost, da je, četudi nekajkrat v zadnjem hipu, odbil žogo. V odločilnih momentih pa se je tudi Pankraz izkazal kot zelo slab sodnik (med drugim ni vedel, kaj pomeni v nogometu prednost) in tako uničil lepe priložnosti naših napadalcev.
V 37. minuti pa je bilo končno tako daleč in po kratki zmešnjavi v kazenskem prostoru je Goleč porinil žogo v mrežo. A veselje navijačev SAK ni trajalo dolgo, kajti v 44. mi-
SAK POD 23 — VETRtNJ POD 23 2:2 (1:1)
V predtekmi Sta se pomerili mlajši moštvi SAK-a ter Vetrinja. Pri SAK je tokrat manjkal standardni vratar Male, (bil je zaprt zaradi prekrška v Žrelcu, ko je bil izključen iz tekme) ter obrambni igralec Benetik. Pesimistično so šli igralci v to tekmo, kajti prvič: nadomestiti so morali
nuti je nasprotniku po hitrem kon-terju, ter nesporazumu Woschitza in Lampichlerja, uspelo izenačiti. Kratko pred tem pa je sodnik Pankraz iz nerazumljivih razlogov anuliral naš gol.
V drugem polčasu je bil pritisk našega moštva še večji in nasprotniku je le nekajkrat uspelo priti iz svojega kazenskega prostora. Dobri gotman predvsem pa nasprotnikova Sreča nista dopustila gola v prid naših. Trikrat je rešila prečka, ter streli Velika, Hobla, Polanška, ki se je drugi polčas spet zbudil, in Zablat-nika, so večkrat šli samo za las mimo gola. Razveseljivo je bilo gledati, kako je Velik v teku igre vedno bolj našel nazaj k svoji stari formi. Zares škoda, da je moral v 60. minuti po ataki golmana, poškodovan zapustiti igrišče. Le obramba takrat ni bila docela zanesljiva ter dala nasprotniku večkrat lepe priložnosti za zadetek.
Situacijo, ki bi vodila do enajstmetrovke v prid naših, pa je sodnik kratkomalo spregledal.
DVOJEZtČN) UČtTELJt, POZOR!
Nogometna tekma Rož — Podjuna bo v torek 9. oktobra 1979 ob 1$. uri v Šentjakobu v Rožu.
Prisrčno U4&ijfn;7
Vabimo Vas na prvenstveno nogometno tekmo
ZVABEK — WA!SENBERG
ki bo v nedeijo, dne 7. oktobra 1979 ob 14.30 uri na nogometnem igrišču v Žva-beku.
Prijateiji nogometa prisrčno vabijeni!
dva standardna igralca, drugo pa, da je Vetrinj do tedaj vodil na lestvici v Pod cev se
Vetrinjčanom eno točko.
Gole za SAK sta dala: Rozman ter Rog).
23. Toda borba mladih igral-je izplačala in tako so vzeli
Nogomet
ZAHVALA
Vsem, ki so se v tako iepem števiiu udeiežiii pogreba šega očeta in starega očeta
Pavia Sime
iz Škofič
se iskreno zahvaijujemo.
Posebna zahvaia vetja č. g. župniku Nadragu za pogrebni obred, pevcem SPD ..Edinost", ki so rajnemu zapeti v siovo; Bokaiičevi družini v oskrbnem domu na Bistrici pri Šentjakobu za vestno oskrbo in ne nazadnje prisrčna zahvaia za vence in rože ter vsem, ki so darovaii za svete maše in za cerkev.
KRtSTi Z DRUZiHO
RAD!0 — TELEV!Z!JA
(NaJa/jefanjc s 7. stran;)
ti!m
nik — 21.30 Ha)!o Dot)y, ameriški 23.35 informativna oddaja.
NEDEL3A, 7. 10.: 8.00 Poročita — 8.05 Za nedeijsko dobro jutro — 8.30 Kažipot — 8.50 F. Žižek: ipavci — 11.05 Dekiica in deček — 11.55 Mozaik — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročita — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Veter in hrast — 20.55 Strategija razvoja — 21.40 Dnevnik — 22.05 Zabavno gtasbena oddaja — 22.20 športni pregied.
PONEDELJEK, 8. 10.: 8 55 TV v šoti — 17.20 Poročita — 17.25 Za soncem, giasbena oddaja — 17.40 Botanik — 18.05 Spomin na Pupina — 18.35 Obzornik — 18.45 Mtadi za mtade — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 B. Brecht: Smrt in vstajenje Wi!heima Hausmanna, vzhodnonemška drama — 21.15 Kutturne diagonaie — 21.55 Mozaik kratkega fitma — 2.15 Dnevnik.
TOREK. 9. 10.: 9.15 TV v šoti — 15.30 OF država v državi — 17.30 Poročita — 17.35 Praznični dnevi stovenske fotktore — 18.05 Patčki nimajo pojma — 18.35 Obzornik — 18.45 Oddaja za madžarsko narodnostno skupnost — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 črna vzmet, dokumentarna oddaja --20.55 H. Sienkievvicz: Rodbina Potanieckih
—	22.10 Dnevnik — 22.25 Gtasba starega Jadrana.
SREDA. 10. 10.: 9.30 TV v šoti — 17.35 Poročita — 17.40 Potepuh in nočna tučka
—	17.55 Potovanje v dežeto tutk — 18.15 Ne prezrite — 18.30 Obzornik — 18.40 Gtasbena mtadina na detu — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Fitm tedna — 21.50 Dnevnik — 22.05 Nogomet Španija : Jugo-stavija.
ČETRTEK. 11. 10.: 9.10 TV v šoti — 16.55 Poročita — 17.00 Jakec in čudežna svetitka
—	17.15 Duh na koncu sveta — 18.05 Varčevanje z gorivom — 18.35 Obzornik — 18.45 Tehtnica za natančno tehtanje — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Oči kritike
—	20.45 Evropski operni pevci — 21 30 Dnevnik — 21.45 Rock koncert.
RADtO LJUBLJANA
PETEK, 4. 10.: 450 Dobro jutro — 5 20 Re kreacija — 5.50 Jutranja kronika — 4.50 Dobro jutro, otroci! — 8.00 Poročila — 8.08 Z glasbo v dober dan — 8.50 Glasbena pravljica — 8.59 Naši umetniki miadim postušaicem — 9.05 Z radiom na poti — 9.40 Turistični napotki — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Z orkestri in solisti — 12.50 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalne godbe — 15.00 iz naših krajev — 15.50 človek in zdravje — 14.00 Poročila — 14.25 Voščita — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.50 Napotki za turiste — 15.55 Zabavna glasba
—	18.00 Od arije do arije — 18.50 S knjižnega trga — 19.55 Lahko noč, otroci! — 19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča
—	20.00 Uganite, pa vam zaigramo — 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.00 Poročila — 22.50 Besede in zvoki iz logov domačih — 25.10 Prostor za reprize
—	24.00 Poročila.
SOBOTA, 4. 10.: 4.50 Dobro jutro — 5.50 Jutranja kronika — 4.20 Rekreacija — 4.50 Dobro jutro, otrociI — 8 00 Poročila — 8.08
Pionirski tednik — 9.05 Z radiom na po^ — 9.45 Turistični napotki — 10.05 Sobotna matineja — 11.05 Zapojmo pesem — 11.20 Po republikah In pokrajinah — 11.40 Zapojte z nami — 12.00 Na današnji dan 12.10 Godala v ritmu — 12.50 Kmetijski nasveti — 12.40 Veseii domači napevi — 15.00 iz naših krajev — 14.00 Poročila — 14.05 Kulturna panorama — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.50 Zabavna giasba — 17.00 Zunanjepolitični magazin — 18.00 Popoldansko glasbeno potovanje — 18.50 Mlad'
SLOVENSK! ATLETSKt
KLUB
vabi na prvenstveno tekma
SAK - ASK
ki bo v nedeijo, dne 7. oktobra 1979 ob v Ceiovcu (v bližini stovenske gimnazije).
10. uri na ASK igrišču
t Š Č E M O moč za knjigarno v Ceiovcu. Pogoji: znanje obeh dežeinih jezikov ter obviadkanje strojepisja in vsaj navdnega knjigovodstva. Piača po dogovoru. Nastop siužbe takoj.
Ponudbe s kratkim živijenje-pisom in šoiskimi spričevaii na uredništvo našega tista.
Navijači prisrčno vabtjeni!
mladim — 19.00 Radijski dnevnik — 19.55 Lahko noč, otroci! — 19.45 Minute z Dobrimi znanci — 20.00 Sobotni zabavni večer
—	21.30 Oddaja za naše izsetjence — 23.05 Lirični utrinki — 23.10 Portreti jugosiovan-skih ustvarjaicev in poustvarjaicev zabavne giasbe — 24.00 Poročita.
NEDELJA, 7. 10.: 4 30 Dobro jutro — 6.1& Danes je nedeijo — 7.00 Jutranja kronika
—	8.00 Poročita — 8.07 Radijska igra za otroke — 8.47 Sktadbe za miadino — 9.05 še pomnite, tovariši — 10.00 Poročita —* 10.05 Panorama iahke giasbe — 11.00 Pogovor s posiušaici — 11.10 Voščita — 12.00 Na današnji dan — 13.20 Za kmetijske pro-izvajaice — 13.50 Pihatne godbe — 14.05 Humoreska tedna — 14.25 S popevkami po Jugosiaviji — 15.00 Poročita — 15.10 Listi iz notesa — 15.30 Nedetjska reportaža — 15.55 Pri nas doma — 16.20 Gremo v kina
—	17.00 Poročita — 17.05 Popuiarne operne meiodije — 17.50 Zabavna radijska igra — 18.37 Godaia v ritmu — 19.00 Večerni radijski dnevnik — 19.35 Lahko noč, otroci!
—	19.45 Gtasbene razgtednice — 20.00 V nede!jo zvečer — 22.00 Poročita — 22.2C Gtasbena tribuna mtadih — 23.10 Mozaik metodij in piesnih ritmov — 24.00 Poročiia.
PONEDELJEK, 8. 10.: 4.30 Dobro jutro — 5.30 Jutranja kronika — 7.20 Rekreacija — 8.00 Poročiia — 8.08 Z giasbo v dober dan
—	8.25 Ringaraja — 8.40 Pesmica za mtade
—	9.05 Z radiom na poti — 9.45 Turistični napotki — 11.00 Poročiia — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Veiiki revijski orkestr!
—	12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihatne godbe na koncertnem odru — 14.00 Poročiia — 14.05 Pojo amaterski zbori — 14.25 Voščita — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.30 Zabavna giasba — 16.00 Vrtiijak — 18.00 Naša tgasbena izročita — 18.25 Zvočni signaii — 19.00 Večerni radijski dnevnik — 19.35 Lahko noč, otroci! — 19.45 Minute z ansambiom Borisa Franka — 20.00 Kuiturn! giobus — 20.10 !z naše diskoteke — 21.05 Giasba veiikanov — 22.00 Poročiia. — 22.20 Popevke iz jugosiovanskih studiev — 23.10 Za ijubiteije jazza — 24.00 Poročiia.
SLOVENSKE ODDAJE RAD!A CELOVEC
PETEK, S. 10.: 14.10 Domača Imena v Podne — Veselo naokrog.
SOBOTA, 4. 10.: 9.45 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA. 7. 10.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELJEK, 0. 10.: 14.10 Dnevnik — Ne-koroški zbori.
TOREK, 9. 10.: 9.50 Pisani svet — 14.10 šport — Zanimalo vas bo.
SREDA, 10. 10.: 14.10 Dnevnik — Komorna glasba — Koroški kulturni pregied.
ČETRTEK, 11. 10.: 14.10 Dnevnik — „Kdo )e za koga?"