ospo » I I Izhajalo vsako sredo po celi poli. v tiskarniei iemane za eelo leto 3 gold. 40 kr za leta 1 gold, 70. kr. za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gol 10 kr četrt leta 1 gold. 10 kr V Ljubljani 10. julija 1889 Obseg: Perutninstvo, poslanca Tonklija. Konjska dirka v trab. Naši dopisi. v. 5 m Škropilnica ža trte. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Govor Novičar. Gospodarske stvari. na pr. porabi eden tak j? Rajah u na leto po 30.000 liver sterlingov 300.000 gld. za peteline. Vsak tak drag Do Perutninstvo. Spisuje Josip Lenarčič. Boritelji. daj opisane kokošje pasme so bile bolj ali petelin ima svojega slugo, kateri nima drugega opravka nego da streže petelinu, za kar dobiva » na mesec po sterlinge. Čuditi se je boriteljem, kateri so tako ljuti nasprot ter manj gospodarskega pomena, akoravno nism ktere priporočati kmetovalcu. mogl vsa Sedaj pa prihaja na vrsto pasma portu. Boritelji, ki služi sosebno niki med seboj, da se človeka prav zelo privadijo, da so njih kokle, sedeče na jajcih, krotke kakor pure. Po dva meseca stara piščeta borijo se med seboj, da so vsa krvava. Indijski boritelji ki se dele v razne zvrsti imajo ačljivo obliko, da jih je na prvi pogled spoznati se ločij od eh drugih kokošjih pasem po močnih tako ker . de- Oni se morejo po do belokostnih postavah noge Ima j pa visoke gole rumene ; truplo jim je mesnato, vendar pa nikakor ne okorno, vrat dolg, glava močna, z debelim, nizkim gre- r boji stanovitnejši od angleških, dni zaporedoma boriti, leti pa kakih 10 do 30 minut. Seveda je tak kratek boj tolikanj hujši. # - * Boritelji se delijo v Malajce, Indijce s podvrsto Aseels, Belgijce in Angleže. Podrobneje jih ne morem ; rep močan in dolg. Nosijo se benom; peruti sta kratki, po konci, kot bi se hoteli z vsem svetom „ dijo lično in odločno. Zlasti pa so bojeviti in zato to- liko pomenljivi ter razširjeni po vsem svetu. Stari Grki in Rimljanje so se zabavali uže pogo- . kakeršni so še dandanes na- razločati, ker se bojim, da ne bi čislanih čitateljev preveč mučil. Kdor se za to pasmo zanima, pouči se lahko po raznovrstnih knjigah o perutnistvu, koje to tvarino na široko razpravljajo. Splošno hvalijo to pasmo > da kokoši dobro vale 9 dobro vodijo ter branijo mladi zarod proti podganam > stoma s petelinjimi boji" vadni v Indiji in mačkam in psom. Meso mladih piščet je izvrstno 5 pitati Ameriki pa tudi še v Evropi se pa ne dado. zlasti Angleži in Belgijci goje tak šport. Dasi so v Ev ropi prepovedani taki boji, vendar jih je še mnogo, in prav obilo se jih udeležujejo. Po dr. A. B. Meyer-ji iz Draždan (Dresdena) pobira na filipinskih otokih španjska vlada vstopnino k takim bojem, kar ji donaša do 100.000 dolarjev na leto. Za boj sposobne peteline plačujejo tam Boriteljem jako sorodni so Yokahama, ki so prav lepe kokoši, toda brez gospodarskega pomena, zlasti ker so mlada piščeta jako občutljiva. Peteline krasi jako lep rep. Feiiiks. To so najlepše kokoši med vsemi znanimi pasmami. po 50 dolarjev do 100 gld. enega. Petelini imajo pri Bile so pripeljane z Japonskega > jih redijo zaradi boj na leve noge ostrogi pritrjen ostrosrpasto zakrivlj njihove Krasote, koja se kaže posebno v prelepem, dolgem do 63dolg nož, s kojim sekajo po nasprotniku. Dva repu in krasnem sedlu petelinjem. Kokoš je zelo podobna domačim kokošim po postavi, ima pa rep malo doli zakrivljen ter podoben petelinovemu. Petelin te pasme ima srednje veliko glavo s kvišku stoječim, lepo zare taka noža hrani etnografski muzej v Draždanah. Du Roi pripoveduje, da indijski domači knezi tro-šijo velikanske vsote, da vzdržujejo take boritslje; tako 218 grebenom, rdeča lica, bela ušesa, rdeča podbradka pa lahko bode še boljše od njegovih staršev. Torej i • vena siv kljun. Vrat je obraščen z dolgimi, ozkimi, visečimi načelo: kolikor boljšo kobilo imaš in h kolikor boljšemu Nogi sta visoki; perje po stegnih se dobro opri- žrebcu jo pripustiš, toliko lepšega žrebeta se smeš na- peresi jemlje, tudi peruti se dobro pritiskata života. Najkrajše dejati. Dobra izbira staršev in z umna vzreja pa ni se perje po sedlu seza do kolena (pravilno rečeno pete), vse, poskušati moraš žrebetu tiste lastnosti, ki so ti po najdaljše pa se vleče po tleh. Široko pa je 2 in do sebno važne, popoluiti iu ojačiti. 50 % dolgo. Repna peresa, koja imajo navadni petelini Zelo važaa lastnost konja za vprego v kočijo ie široka in ravna, so pri Feniksu ozka in dolga ter tako hitrost. Konjerejec, ki umno vzgojuje take konje, uril jih zakrivljena kakor rsrpi" navadnih petelinov. Reklo bi b0(ie tUQ[ v hitrem tesu. Veča ali manjša hitrost je sicer se lahko, da jih ima Feniks petelin namesto dveh dvajset, vse ene dolžine, katera doseže 50 %. 1 do 2 ^ konju prirojena, a konjerejec jo lehko izdatno poveča, in to, ako konja vadi in uri. Človek je z umnim ravnanjem z domačimi živalimi uže mnogo njih notranjih in Akopram gojijo Feniisse zarad njihove krasote, vnanjih lastnosti izdatno zlasti pa konjsko hi- vendar imajo te kokoši dobro lastnost, da pridno neso. trost. Konjereja na Kranjskem, zlasti na Dolenjskem, in Na Japonskem mora petelin vedno sedeti na drogu to pa posebno še okoU Šent Jarneja je na čast tarnoš- kmetovalcem res prav lepo napredovala. Vzrejajo njim blizu stropa, nekoliko niže pa ima rep podprt z drugim drogom, da si ga ne polomi in ne pokvari. Dvakrat ali najlepše konje za kočijo ter jih precej drago prodajajo, trikrat na dan navijejo Japonci rep petelinov na papir in ga a bi jih še draže, če bi sloveli dolenjski konji tudi za pritrdijo v tem položaji (enako „papilotom"), potem pa hitre dirjače. Smelo trdimo, denejo petelina na tla v ograjo, koder se kokoši spre- da Dolenjci prodajali svoje konje še dvakrat, trikrat draže, ko bi bili na glasu hajajo, da se ž njimi nekoliko pokratkočasi, nato pa hitrih dirjalcev. Kakor si je Dolenjec priredil konj, ki mora iti zopet nazaj na svoje mesto premišljevat mino- se odlikujejo z lepo vnanjostjo, tako si more tudi takih, ki slove za hitre. To si je namenila poskusiti naša c. kr. lost tega sveta. Evropi, nismo tako prenatančni, šetajo se kmetijska družba v Ljubljani. petelini prosto po suhem pesku. Res se prelepi rep ne koliko obtolče in obrabi zdrava. vendar žival tako bolj (Dalje nasled.) Rekli smo, da se da marsikatera notranja lastnost živalska zboljšati in ojačiti, ako žival primerno urimo in vadimo. Povečane iu ojačene lastnosti pa prenese Konjska dirka trab. potem žival tudi na svoj zarod, in tako si moremo dokopati po več rodovih do splošno zbolišanega plemena. Ogrska goved na pr. daje jako malo mleka; na širnih ogrskih pašnikih na pr. so velike Krave, ki imajo komaj Ker misli c. kr. kmetijska družba kranjska pričeti prirejati konjske dirke v trab, in sicer prvo uže to jesen v Šent Jarneji na Dolenjskem (tist dan popoludne, ko bode ravno tam premovanje konj), zato hočemo razložiti našim bralcem, ki so konjerejci ter se zanimajo za to , kaj toliko mleka, da morejo tele živiti. Zakaj? Zato ker se Oger za to lastnost govejo nič ni brigal on ni rabil reč, kaj so konjske dirke v trab, kaj jim je namen je njih korist. mleka, zato tudi ni krav molzel. Pametni kmetovalci na Ogrskem, ki so drugače dobre lastnosti te govedi vedeli ceniti, pričeli so se brigati tudi za mlečnost in znali so z umno izbiro in z dosledno molžo tudi mlečnost zbolj- Vzemimo drug vzgled. Angleški polnokrvni konji šati. so znani kot najhitrejši dirjalci v galop po vsem svetu. Vrednost konja in tudi vsake druge domače živali Ta njih hitrost je pa veča od rodu do rodu in sicer je zavisna od njegovih notranjih in vnanjih lastnosti, tako, da bi, če bi vzeli najhitrejšega konja, ki je živel Vnanje lastnosti njegove so njegova pravilna postava in pred tridesetimi leti, danes prišel, dirjajoč s sedanjimi rast, in z ozirom na to pravimo, da je konj toliko več angleškimi konji, daleč odzadi za vsemi drugimi na cilj. vreden, kolikor lepši je. Notranje lastnosti so pa tiste, jQ j^ko so to dosegli? Oni urijo svoje konje v hitrem ki izvirajo iz konjeve notranje sestave, ki so torej za- teku, in to dosledno ven in ven, izbirajo za pleme naj- visne od pravilnega in njegovi naravi primernega so- hitrejše živali, in le tako je mogoče, da vzrejajo konje delovanja vseh telesnih delov to je organov in udov. ki s0 0d 10 do 100 tisoč goldinarjev vredni. Najvažnejša notranja lastnost konjeva je rabnost za delo. Na kmetih je imenitna rabnost konj za težko delo Ako hočejo torej Dolenjci svoje konje narediti hitrejše, morajo jih pravilno vaditi v hitrem teku. Take ali pa za vprego v kočije. Konj zadnje vrste sicer kmet vaJe v hitrem teku bodemo popisali v prihodnji številki. ne vzgojuje za se 5 ampak za prodaj, dobi pa za nje Predobro pa poznamo naše kmetovalce, kateri bodo, pre- toliko več, kolikor so lepši in čim bolje tečejo. Ako je bravši tudi te vrste, morda rekli, da prav govorimo > a res j da so hitri konji več vredni nego počasni, onda naj svojih konj vendar ne bodo vadili hitrosti. Da jih do konjerejec gleda, da ne vzgoji samo lepega, ampak tudi tega dovedemo in tako rekoč rahlo prisilimo, pa je ravno hitrega konja. Kako naj pa ravna? Samo ob sebi je namen konjskih dirk v trab, katere bo kmetijska družba umevno, da bode vzredil tako žrebe, kakeršna sta bila prirejala. Konjska dirka v trab ni sama sebi žrebec in kobila, in ako ga še dosledno pravilno odreja, ona ul igrača, ampak je javen izpit ali izkušnja namen, , pri » 219 a ter i naj k oiijerejci pokažej uriti svoje konje Posestniki kako so znali vaditi in pašnikih. Živali urnejših konj bodo pa zdravju ugaja. letajo kolikor • « jim se ljubi in njih dobili visoke prelij ali dobitke ter bodo tako počešč vsem svetom. Korist konjskih dirk je torej ta da Ne da se pa tajiti, da ne bi zganjanje na pašo imelo svojih slabih strani. Mnogo jih je » na primer : podbujajo kmetovalca rediti hitre in zatorej več vredne prevelika vročina, deževje, neenakomerna krma, zdaj je Konečno pa pristavljamo, da hočemo v tem listu prebujna, zdaj prepusta in prepičla. Časih zmanka pitne konje. tudi še popisati kako se vrše take dirke in, ako se bode pokazalo, da se naši konjerejci zanimajo za to reč, skrbela bode kmetijska družba tudi za to deželo ruskih trabskih žrebcev, ki po v slove zarad svoje hitrosti. da dobimo v solj svetu Škropilnica za trte. 23. letošnj številki našega lista poučili smo vi- narje. kako naj ravnajo s trtami da jih ozdravijo od strupene Rekli smo da zmesjo od bakren © trijola jih je najbolje škropiti z (galice) in apna. V po- dobi 1. v današnjem listu kažemo našim bralcem tako škropilnico, in sicer Allweiler- jevo. Ta škropilnica je kaj rabna, lično in trdna izdelana ter prši i tekočino z veliko silo in fino teh razdeljeno na trte. lastnosti je jako Vsled lahko S v&J&Ap iPN-f i • - ž nje škropiti in potrebuj se zelo malo tekoči je za k nograde ki so zelo daljeni, posebno dobro Na oralo Podoba da treba do hektolitre tekoči Kmetijska užba mora v svoji drevesnici škropiti hruške, ker jim tudi neka glivs bolezen škoduj ta namen rabi omenjeno škropil uapako ima, in je zelo zadovolj njo. Le ta je njena isoka Škronil eoo ua stoji n Weg*ch*ider-ji v Ptuji po naši družbi, dobi jo pa ceneje. mreč 27 gld. 50 kr. Kdor jo pa naroči pri Ivanu gld. Nekoliko besed v pasi in zeleni klaji Vsekakor in po pravici je paša živini naturna in nje zdravj godnejša krma, in zato boljša od klaj pašnikih se žival svobodno giblje po svežem, zmerom zraku ter odbira izmej mnogovrstnih zelišč zdravem tistih. ki jej najbolj ugajajo Zatorej vpliva vztrajno bi- nje na planem zelo močno na zdravj veselo pro spevaoje živali. Vsakdanj spešuje hitro pretvarjanji sprehajanje po pašnikih po-snovi v živalskem telesu ter pretvarja vso hrano v kri in meso da se po pašnikih živali ved hajajo in letajo, Važno je pomniti zmerno gibaj » nikoli pa ne toliko, da bi opešale spre Ne kateri jih preveč naganjajo Vsled tega so močno utru žreti, dokler se ne odpočij Kdor jene, tako da nečejo tako ravna, škoduje svoji živini, ker jo preveč muči s preveliko hojo in naganjanjem. Tega ni bati se na vode, in dostikrat so pašniki predaleč od hleva. Živali pridejo tukaj v marsikatere nezgode in nesreče, katerih po hlevih dobro izogibljejo. Po pašnikih nalezejo živali dostikrat bolezni, katerih po hlevih nikoli ne dooijo. Nadalje pripominamo pomagamo > da živali veliko laže in hitreje Toda živali če v hlevu zboli, nego na paši. pogrešajo po hlevih blagodejnega svežega zraka in pro- se lotijo živali po stega gibanja po njem. Vrhu tega hlevih 4- L udi bolezni, ki jih po pašnikih ni. Zatorej moramo reči, da ima oboje nekaj ugodnega a tudi nekaj godnega, namreč zganjanje na pašnike in zadržavanje živine po hlevih Kdor pa reč prav pre sodi priznaval bode, da se nezgode po pašnikih mnogo laže skrčiti in manjšati Vremenskim dai< • i izpre membam se privadi sleharno živinče polagamo ter po sta za manj občutij Kdo vrlo pazi > odvračal bode uspešno tudi vsakojake bolezni, vajo na paši, vsaj njih štev katerih ži ca vad dobi lahko skrčim ozirom na vzrejo zlasti plemenske in vprežne živine, ima paši veliko prednost mimo klaje v hlevu, slučajih je gledati najprvo na prirodi pri- ker v takih merno rast in ugodno krmljenje mlade živine. Polaganje po hlevih pa ima zopet drugih prednosti: živali dobivajo hrane euakomerno in določeno množino, česar na paši ni, pa tudi biti ne more. (Dalje nasled.) * Zakaj Razne reci. Gorenjcem spomladi burja rž jemlje? Pred nekoliko leti slišal sem ko spomlad skoro vse kmetovalce tožiti letos bodemo morali ovsen kruh jesti Na prašanj zakaj Igovarjali so mi bu M J vso rž vzela. Seveda mi ta odg nij bil razumen a pominal sem se ga k večkrat, ko sem uže vzroke pozvedel zakaj burja ravno rž jemlje. Malokateri kraj na Slovenskem ima vetrov, izimši Vipa1 spomladanjske toli mrzlih sneg skop ivo, kakor ravno Gorenjsko. Precej ko začenja burja pihati; močna ni, pa mrzla je ona posuši poprej zmrzlo polje hitro iu pokonča v tem času rž in tudi pšenico. Vzrok temu j to zemlj zmrzla je bila, ko je bU sneg skopnel še več, od spodnjega sveta vzdignena bočini imata pa rž in pšenica svoje 9 za 2 palca včasih Ravno v tej glo-korenike. Ko se zmrzlina nekoliko zmanjša, vzdiguje se zemlja najbolj in vleče s seboj rž in pšenico na kvišku; rastlini v nevarnosti tako sta ti da se jima korenike ne odtrgal ker se vedno nekoliko korenik vsake rastline drži spodnjih tal Da se je zemlja zarad mraza vzdignila vs a k * a hko 220 zapazi, ko na njivo stopi, in se mu tla udirajo. Burja v rokah Pa še niso vedeli, na kakov način sta ima prosto pot do vseh korenik in zemljo z rastlinami vred obveje in posuši; ako še spomladanjske dni po noči benemu povedati. Charles brata v zrak pognala balon, ker tega nista hotela no zmrzuje, izgubavata se rž in pšenica še hitreje z njive. naposled mu sine v To je lahko preprečiti z valjanjem, da se vzdignena balon z vodikom e premišljeval to in ono in da bi dobro bilo napolniti Vodik je plin, ki je štirinajstkrat laglje zemlja z rastlinami vred k zemlji pritisne; burja nima od zraka. Ali v tistem času ni bilo lahko napraviti toliko potem pota do korenik, in jih ne more prezebati se hoče te škode obvarovati, ravnaj tako Kdor Precej ko sneg skopni, in se emlj vodika. No tudi to težavo je premagal Charles in 27. avgusta 1783. 1. se je vzdignil z vrta tuillerijsRega prvi toliko osuši, da se več valjarja balon napolnjen z vodikom. Kdo naj popiše radost Pa ne poprijema, povaljaj jo, ako seje vsled zmrzline vzdi- rižanov! Do 300.000 ljudi je klicalo navdušeno, ko se gnila s tako težkim valjarjem, da se, kakor jeseni ) balo v kratkem času dignil človeku noge ne udirajo. Valjar narediš lahko, kakor je Kmalu na to je došel v Pariz tudi do Štefa 10007 visoko n treba teži ali laži; v ta namen napravi na njem sedež za hlapca. Kadar je s pšenico ali ržjo obsejana zemlja Montgolfier in spustil 19 sept istega leta v Versaillu svoj balon z rejanim zrakom v viš. Na balon je obesil kletko spomladi vzdignena, ne zamudi je noben gospodar va- katerej je bila koza, kokoš in raca ljati, drugače bo sam kriv, ako mu nastane škoda. Opo- niki v balonu. j v minam da , To so bili prvi pot-Nič žalega se jim ni zgodilo. Kedar so ne smel noben kmet na Gorenjskem biti se vzdignili do znatne brez valjarja, ker ga lahko v letu večkrat rabi. Ta uspeh pali so lepo mirno na tla podbol Montgolfi da je ustrojil balo * Dovoli mladiču, katerega misliš za pleme obdr- v katereQi bode moči tudi ljudem se vzdigniti. Balon je žati kar najdalje moreš, sesati, ker materino mleko ga bil v premeru nad 20 7 visok, do 14 7 pa širok Na najbolje redi in dela močnega. Kdor si hoče živino večo tem baloilu Je bila obešena galerija, na katerej so mogli iz manjše domače vzrediti, ima v tem, če mladiče delj časa sesati pušča, gotov pripomoček. Za pleme obdržana teleta, jagneta in kozlički naj sesajo najmanj po 6 tednov, žrebeta pa po 6 mesecev; praseta sesajo večidel, dokler se jim ljubi. biti ljudje. Kedar je bil balon prirejen za pot, nastal je zadržek, francoska vlada ni hotela dovoliti, da človek stavi življenje ua kocke radi takega poskusa. Še le ko in Še l je marqui8 d' Arlande izjavil, da tu ni nevarnosti da hoče tudi on se vzdigniti, dovolil je naposled devit XVI. Podučite stvari. Vzdignili so se marquis d' Arlande, Pilatre de Rozier in Montgolfier, in čez pol ure so se srečno spustili na tla, poldrugo uro od onega mesta se bili vzdignili. Arlande je skočil koj na konj so in hitel sporočat kralju srečni uspeh prve zračne plovitve Zemljepisni in narodopisni obrazi Svet je bil še zbran na mestu in pozdravljal z ve Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 113. Bal 011. likim veseljem in strmenjem marquisa. Ker je ta prva vožnja srečno uspela, priredili so Kmalu drugo. Charles in Robert sta napravila velik balon ter ga napolnila z vodikom. Duhoviti Charles je poskrbel, da balon čim bolje uredi. Na balonu je napravil zaklopec ali ventil, da more, kedar treba izpu- Prešlo je dobrih sto let, odkar so prvi zrakoplav ščati plin iz balona. Potem je preko celega balona raz ali balon v zrak spustili. Bila sta to dva brata > Štefan in Josip Montgolfier, ki sta prvi pot izvela to misel pel mrežo, na katero je obesil čoln. Vzel je seboj tudi j o sidro, da se more, kedar se približa zemlji > po volji katerej je človeštvo uže toliko premišljalo. Napravila sta vsidriti. In še marsikaj drugega je izmislil Charles balon od platna, znotraj sta ga obložila s popirjem » a samo da balon čim bolje spopolni > tako da bode tem spodaj sta ga pustila odprtega. Pod balonom sta napra- varnejše potovati. Vsi ti njegovi izumi se še dandanes vila ogenj. Od ognja se je zrak ugrel j razširil se in pri balonu upotrebljajo. Charles in Robert sta se vkr postal laglji zato dignil tudi balon se je začel vzdigati s seboj je cala v balon in se vzdignila 600 7 visoko. Na tla sta Prvi 1783 poskus sta izvela 4. junija pala devet ur od Pariza. Robert je prvi skočil na tla v mestu Annonav na Francoskem Balon j se a s tem je postal balon mnogo laglji ter se je tisti hip ob navdušenem klicanju občinstva vzdignil 5007 visoko, zopet vzdignil hitro kot strela v višino 3000 7 No Mestna gosposka je napravila o tem službeno izvestje četrt ure pozneje je pal zopet srečno na tla. in poslala akademiji znanosti v Pariz. Ta je koj pozvala oba Montgolfiera, naj dojdeta v Pariz, da ponovita svoj poskus. Živahni Parižani so komaj pričakovali dneva kedaj se bode pred njihovimi očmi vzdignil balon. Leta 1785. sklene Blanchard » da se popelj . Ali v ba-imel j , Nabrali so v nekoliko dneh 10.000 frankov ter jih izročili Robertu, tvorničarju fizikalnih priprav, da ustroji balon mu za Montgolfiera. Charles, profesor fizike, imel je to reč Ionu preko morskega kanala na Angleško, mnogo neprijetnosti med vožnjo. Naenkrat začne balon naglo padati, in bati se je bilo, da pade v morje. Zato je začel Blanchard metati iz ladije, da balon olah-koti. Znano je namreč, da vsak balon nosi seboj vreče peska, tako zvani balast. Ves ta pesek je uže izmetal o 21 Blanchard, ali ni izdalo, "balon je še vedno padal. Začel je metati iz balona tudi hrano, knjige, Ki jih je seboj imel, iu naposled tudi obleko s sebe. Tako je vendar prišel nad suho zemljo in se otel. Ko je Pilatre de Ro- zier o tem zvedel, sklenil Vsled tega se je pretrgalo zaslišanje ter se mu je ukazalo, naj zunaj počaka. „L'Illustris$imo ed Eccellentissimo signor Luogo- e, da hoče tudi on preplo-viti kanal. Ali komaj se je bil vzdignil, pretrgalo se je platno v balonu in Rozier je pal na tla. Pri tistej priči je bil mrtev kakor tudi drug njegov Romain. To ste bili prvi žrtvi zrakoplava. (Dalje nasl.) tenente veduto ecc., e volendo ecc." potem dva tolmača. pokličeta se Yi La ordinato, che 1' esame di Antonio Crast sia assunto col mezzo delli due interpreti Vinzenzo Ger-maz e Valentin Paolin, ambi di questa citta ecc., affine ecc. ecc u 4 Izdajo se pozivi in tolmača prideta. „Venuto in uffizio a citazione ecc Vinzenzo Politične stvari. Germaz qu. Francesco, nativo da Praga e da 18 anni circa abitante in questa citta, fa il palatiere, e Valentin Paolin qu. Lorenco, nativo della Pieve di Solcana Imperiale, e da 20 anni circa commorante in questa Govor drž. poslanca Tonklija v državno-zborski seji dne 8. maja 1889. (Dalje.) Navesti hočem neko primero. Premnogokrat se sklicuje na Italijo, proslavlja se tamošnji napredek. vzgledom bom pojasnil, kako se je tam izvrševalo pravosodje, in sicer že v prejšnjem stoletji. Tu pred citta fa il sensale." Prideta tedaj tolmača Vincencij Germaz, sin Franca Germaza, iz Prage, 18 let že v tem mestu stanujoč izdelovalec lopat in Valentin Paolin, sin Lorenca ta leži Paolina, iz župnije Solkane, ki je cesarska pri Gorici; isti stanuje že 20 let v tem mestu ter je mešetar. Ne bodem naprej čital, marveč povedal obseg. Tolmača se zaprisežeta {ter se jima naroči, naj sabo imam tiskano pravdo, ki je navstala mej dvema popolnoma po resnici tolmačita ter zapisniku nare- občinama, spadajočima k beneški republiki. Ena je se- kujeta. daj avstrijska, ker se je, kakor tudi moja rojstvena Najprvo se pokliče ena priča ter jo v njenem naroči enemu tolmaču. se srenja, leta 1815 ločila od beneške zemlje ter spojila s jeziku zaprisežejo. Potem primorsko, vsled česar sem jaz še vedno ostal Avstri- opominjajoč ga na prisego, ter se mu predlože vpraša-janec. Prepir je navstal zaradi nekega rebra. Sedaj av- nja, dokazni članki. Drugi tolmač mora poslušati ter strijska občina je tam napravila apnenico, ker hotela pritrditi, da je prav prevedeno. Potem odgovori stranka; popraviti župnijsko hišo, ter pride sto oboroženih mož iz bližnje srenje Črnivrh pasla koze. Naenkrat tolmač prevede in drugi mora potrditi, da je prav ka- prevedeno, in zdaj se povedba še-le vsprejme v zapis kor vidite, ime je slovensko spode ljudi v beg ter sekvestrujejo sedem koza, vsled razdenejo apnenico, nik. Tako se je izvršila cela obravnava Primerjajte sedaj, gospoda moja, razmere, kakor- česar se je vložila tožba zaradi motenja posesti. Pokli- šne so na Koroškem, kjer se brez tolmača zaslišujejo t^ale so se v Benetke priče, mej temi dve iz mojega priče, primerjajte nadalje s tem, kako se pri nas v rojstnega kraja. Prišli ste tje dne 30. maja 1791, in Gorici in Istri brez tolmačev zaslišujejo stranke, ki dozvolil si bodem prečitati, kaj se je nadalje zgodilo niso zmožne italijanščine, kjer se vendar gre za moje (čita): in tvoje ali v kazenskih zadevah za čast in prostost Venuto in uffizio acitazione ecc. Antonio Crast qu. (Klici na desnici: Tudi za življenje!) kjer se gre Pietro, nativo ed abitante della Villa di Bergonna, la-vorator di campagna, testimonio nominato sopra il Ca- za življenje, tam se že pokličejo tolmači pitolo primo u itd 1 v Beginju rojen potem bodete rekli, da so se v beneški republiki mnogo bolje to se pravi, prišel je Anton Crast, varovali pravni odnošaji, kakor sedaj pri nas. Pravda i stanujoč, kmetovalec, kot priča, še ni končana. (Veselost.) Gre se za last napominanega Praša se sedaj o prvem členu. Potem slove (čita) rebra. Pravda se sedaj vrši v Tolminu. Italiji, pri n Interrogato in qual luogo si trovasse lui esa- minato il giorno 22. giugno 1876, risponde in un lin-guaggio non intelligibile, dando segni ancora di non intendere che poco la lingua italiana." Odgovarja v nerazumljivem jeziku ter kaže z zna- dr. Preturi v Tarcintu, so se priče na večni spomin zaslišale. Tu je posloval slovenščini vešč uradnik, i ki je služil v Tolminu ter se po letu 1866 povrnil v svojo domovino, kjer so ga nastavili. Tudi tam, čeravno zna menji i da zna le malo italijanski. sodnik slovenski, poklicala sta se dva tolmača ter se je pri tem popolnoma tako postopalo, kakor v beneški republiki; če se tedaj ta pravda prmerja z našim po Per la qual cosa fu intermesso 1' esame e fu stopanjem, zgodi se gotovo na škodo zadnjega. commesso al testimonio Antonio Crast di trattenersi fuori del' ufizzio, doneč ecc." (Dalje prihodnjič.) Baron Pretiš c. kr. namestnik primorski. Cesar je z Najvišjem razpisom z dne 3 julija vsled lastne prošnje vpokojil tajnega svetovalca vSisinio barona Pr eti s - C ag n o d o, c. kr. namestnika na Primorskem. Te odrešilne besede razglaša uradna „Wiener Zeitung" minulo nedeljo. Deset dolgih let gospodaril je nesrečni ta državnik na avstrijskih bregovih Jadranskega morja, deset let še potem, ko je v središči države na ministerskem stolu dal dosti dokazov, ia je roka njegova enako nesrečna za državo v političnih, kakor v gospodarskih vprašanjih. — Kakšno lice nam kaže danes Primorska, kaj postalo je iz nekdaj „najzvestejšega mesta" Trsta. Malo da ne vsako pomorsko gnjezdo Primorskega postalo je sre-tišče za zalego „iridente" Trst pa je postal tabor, v katerim je brez zaprek shajala se vsa lahonska druhal veleizdajcev, druhal, katera ni le nahajala tam varnega zatišja, temveč tudi gmotno in duševno podporo izrekoma v uradniških krogih mestnega županstva. — Pa kaj je temu čuditi se, ako so pred očmi cesarskega namestnika Pretisa po volitvah, pri katerih so lahonski ruvaši spravljali na kviško večino, kakoršno tam nahajamo sedaj. — In kako hitro mogel se je ponašati s takim malo častnim vspehom baron Pretiš. Že tretje leto njegovega gospodarstva, leta 1882. rodil seje v Trstu sad, na katerem so strmeli domoljubi vse naše država. — Ime Oberdank, njegove bombe in njegova zaslužena kazen, znači ta prvi vspeh Pretisovega gospodarstva. Po tej dogodbi pričakoval je po pravici vsak domoljub, da se pošlje v Trst mož spretnejše in srečnejše roke in druzih načel, kakor Pretiš, pa potrpežljivost merodajnih krogov čakala je še dolgih sedem let Morale so se ponavljati enake veleizdajske dogodbe pri vseh prilikah, ko so hoteli ne še zatrti in v obup- uost gnani domoljubni krogi skazati svojo udanost za državo in cesarja, moral se je ponoviti enak veleizdajski čin na dan 2. decembra 1888. na dan 401etnice cesarjevega vladanja in konečno moral je še onečastiti mestni magistrat tržaški nad 100 zastopnikov državnega zbora vsih strank pri drčanji novega vojnega broda cesar Franc Jožef. S Trstom prišlo je toraj tako daleč, da se mu ni smel bližati več ne cesar, ne zastopniki onega državnega zbora, kateri je brezštevilne milijone privolil v gmotno podporo tega mesta. Vsak toraj priznava, da je bil skrajni čas s krepko roko v Trstu uvesti temeljito premembo. Storjen je danes prvi korak, odstranjena je nesposobna vrhovna oseba, za trdno pričakujemo, da tej prvi premembi sledi še vsa dolga vrsta druzih enako neizogibnih prememb, izrekoma želimo, da dobi Pretiš naslednika, kateri bo spoznal vse grde napake njegovega prednika in kateri bo z enako spretno, kot krepko roko znal odstraniti, ako treba tudi izrezati z nadepolnega mesta Tržaškega kužne bule, katere mu je vcepila sovražna roka za čas Pretisovega gospodarstva. Trst mora se razkužiti in postati zopet zvesto avstrijsko mesto, to je naloga naše vlade, da se to ne more doseči z onim uradnim osobjem, katero je omogočilo sedanje uesrečne razmere, je več kot naravno, toraj pričakujemo še daljnih temeljitih osebnih sprememb v rešitev Primorske. V to Bog pom)zi! Naši dopisi. Dobrava dne 7. julija. (Zmes). Uroči nekrvavi boj .f izšel se je, hvala Bogu, dne 4. t. m. ob volitvah deželnih poslancev za kmetske občine — v obče srečno; pričel se je pa zelo nevarni boj sadnega drevja z gosenicami glogovega belina. Prvi sovražniki so uže izlezli; glavna vojska sledila bode pa od dne do dne v vedno ogromnejem številu. Letos — ob prvotnem vežbanji — ta armada ne bode ravno preobčutno vničevalna, pač pa potem, ko se od prvotnih letošnjih vaj med zimo odpočije, v prihodnji pomladi. Ker se proti temu sovražniku sadno drevje samo boriti ne more, morali bodo posestniki zjediniti se združenimi močmi o pravem času v splošno zat>ralno voisko proti hudemu škodljivcu la sebi samim v korist. Še drugi hud spodjedež v političnem oziru naha a " vi se v naši državi, osobito v obmorskih mestih avstrijskih, Trstu in drugih doli ob jadranskem morji, ta je: italijanska „irredenta", katera ob vsaki patrijotični slavnosti kaže svoje rogove izdajstva. Le-to grdo in nehvaležno hidro naj bi modra vlada naša preje ko preje doli preko luže v strgani laški črevelj za vselej pognala tako, da bi potem mirovala za vselej! Hude koze so tudi med tekočim šolskim letom v naši fari v dveh vaseh, na Hruševem iu v Brezji prav močno razsajale; na obeh krajih, kodar bile so lanska leto prizanesle, so obiskale letos skoraj vse družiue. Hvala Bogu, pred 14dnevi ponehale in prestale so zopet popolno! Po vsi fari, izuzemši edino Brezje, je sedaj zdravstveno stanje povoljno na vse strani; v Brezji pričela se je pa po malem pljučnica oglašati. Bog daj, da skoraj promine! Za zadnjo košnjo bilo je vreme kaj neugodno; od binkošti sem bilo je skoraj slednji dan več ali manj dežja; res prava muka za kosce. Tako vreme je pa tudi ozimnim žitom zelo neprilično, katera uže lepo dozorevajo; prvi pričetek žetvi rži je uže storjen; zrnje ostalo je na nekaterih njivah bolj redko; pšenice so pa sedaj še prav lepe; le ugodnega vremena za polnitev zrnja jim primanjkuje. Senena letina se je prav dobro obnesla. Pozni pridelki na polji obetajo dobre letine, če jih posebna nesreča ne zadene. Otavam je rast bujna in čvrsta. Rant. ■i 223 Iz I^jubljane — Deželno-zborske volitve na Kranjskem dognane so razun ooih v velikem posestvu, katere se vrše prihodnji petek. Ravno o teh spregovorile so „Novica" pred kratkem svoje mnenje in tako se / nadejamo tudi sedaj še, da si veliko posestvo ne bode zastopnikov za svoje interese izposojevalo v drugih krogih. V kmetijskih občinah bil je izid volitev v obče povoljen, prav tako tudi v mestih, trgih in obrtni zbornici. Nasprotniki pridobili so sicer zopet zase Kočevsko mesto vsled tega ker so si izbrali zastopnika iz srede svojih kočevskih pristašev, in deloma tudi vsled še ne do dobrega pojasnenih dogodb. Vsled nesebične domo-ljubnosti in politične taktnosti gospoda župnika Golo-bič-a v Cerkljah zvršila se je tudi volitev v kranjsko-loških seiskih občinah srečno in izvoljena sta gg. D e-tela in K 1 u n. V Ljubljanski okolici, kjer je bilo preveč kandidatov, izvoljena sta bila konečno dva nova, nepriporočena kandidata gg. Povše in Ogorelec s Škofeljce, edin po narodnem volilnem odboru priporočen zaslužen kandidat g. dr. vit. Bleiweis propadel je s pičlim številom glasov vsled razburjene agitacije, ako-ravno mu je bila takoj začetkom zagotovljena velika večina. V litijsko-trebanjskem okraju imel je „Slovenčev" urednik g- ž itnik dva nasprotnika, pa dobra disciplina volilcev rodila je popolni uspeh tako, da so bili z veliko večino izvoljeni vsi trije kandidatje volilnega odbora gg. L. S v e t e c, dr. Papež in vrednik Žitnik. V kočevsko ribniškem okraju izvoljen je poleg priporočenega P. Pa-k i ž - a, sodnik V i š n i k a r, bivši zastopnik kočevsko-rib-niške mestne skupine. V Črnomaljskem okraju, kjer se je priporočen kandidat dekan Aleš odpovedal vsaki kandidaturi, izbran je kmečki župan Miko Dragoš. Najpomenljivejša prememba v mestnih skupinah je propad dolgoletnega in zasluženega načelnika finančnega odseka dr. Moše-ta, mesto katerega je bil v ožji volitvi izvoljen g. J. Hribar potem, ko je v ljubljanski okolici propadel. V obče zabileži toraj narodna stranka: a) izgubo zastopnika kočevsko-ribniške mestne skupine. b) propad dveh zasluženih poslancev dr. vit. Blei-weisa, dr. Mosche-ta in J. Hren-a. c) prestop v druge volilne okraje pri poslancih: Murnik, Detela in Višnkar. d) izstop poslancev: Blaž Mohar-a, Luka Robič-a, E. Dev-a in dr. Sterbenc-a. e) vstop novoizvoljencev: za kmetijske občine: gg. Ogorelec, Povše, Žitnik, Dragoš, za mesta in trge: gg. JC Gorup, Hribar, dr. Tavčar, Klein in Fr. Souvan. f) Izmed prejšnjih poslancev narodne stranke, katera bo sedaj štela 25 členov pa so izvoljeni zopet gg. Detela, Klun,Krsnik, H. Kavčič,Lavrenčič, Pakiž, dr. Papež, Pfeifer, dr. Poklukar, Svetec, Višnikar, dr. Vošnjak, dalje: Gras- s e 11 i, Murnik, Stegnar in S u kije. Izmed 37 členov deželnega zbora razpolaga toraj narodna stranka s 25 glasovi, virilist je g. knezoškof, nasprotna stranka pa razpolaga z 11 glasovi, in v kuriji velikega pcsestva voli jednega prisednika v deželni odbor. — Volitev v Ljubljani. Pri včerajšni ožji volitvi v Ljubljani prejel je priporočenec narodnega volilnega odbora dr. Mosche 322 glasov, kandidat Hribar, ki pri volilnem shodu ljubljanskih volilcev niti navzoč ni bil, temveč tihoma pripravljal kandidaturo svojo, pa je prejel 351 glasov in je toraj izvoljen. Dr. Mosche bil je več let načelnik finančnega odseka, posebej bavil se je s konverzijo zemljiško-odveznega dolga, in je bil do včeraj dolgo vrsto let mestni odbornik ljubljanski, več let urednik in izdajatelj „Pravnikaw, predsednik društva za „Narodni dom". Cujemo, da je gospod dr. Mosche včeraj odložil odborništvo za ljubljansko mesto. — Ustni izpiti zrelosti na ljubljanski višji realki dognani so bili včeraj v navzočnosti deželnega šolskega nadzornika Smolej-a in pa gospoda deželnega predsednika barona Winklerja od 7 učencev, ki so se oglasili za izpit zrelosti, prestal je eden izpi-t z odliko, ostalih 6 pa zadovolilno. — „ 40 „ za 19 } J 70 9 1 za 11 90 , J majo n Udje c Kmetovalca". kmetijske družbe dobivajo „Novice" na leto za en gold. ceneje 5 ako ne preje Za prinašanje na dom v Ljubljani po 40 kr. na leto več. Naročnina naj tiskarne v Ljubljani. se po • v • najcenejši poti poštnih nakaznic pošilja pod naslovom Blasnikove Vredništvo in opravništvo ,,Novic". Odgovorni urednik: Gustav Pire Tisk založba: J. Blasnikovi nasledniki