Zanimiv govor ministra za uk in bogočastje dr. Hus- sarka vit. Heinleina. Svečani otvoritvi novega protestantovskega teološkega doma (Evangelisches Theologenheim), ki se je vršila na Dunaju v ponedeljek 27. vinotoka, je prisostvoval poleg mnogih visokih uradnikov in župana dr. Weiskirchnerja tudi naučni minister Hussarek, ki je znan kot goreč klerikalec. Njegov govor je v toliko zanimiv, y kolikor meji na vprašanje verskega indiierentizma. Katoliška cerkev se proglaša za edino pravo in proklinja vsak indiferentizem, kar je z njegovega strogo verskega stališča edino pravilno. Če pa berenio govor naučnega ministra — stebra avstrijskega klerikalizma — profesorja, ki označuje pri svojih vseučiliščnih predavanjih odpravo konkordata iz 1. 1855. in jezuitske vlade na polju šolstva kot kršenje pogodbe in to čez več kot 50 Iet — potem se nam mora pojaviti vprašanje, kako daleč sega klerikalna mržnja do indiferentizma. Toda povejmo v kratkih potezah ministrov govor, ki je bil nekako sledeč: On čestita protestantovski cerkvi na novem delu in ga označuje kot izredno važen dogodek v zgodovini avstrijskega protestantizma. Omenja, kako važna je vzgoja dobrega duhovskega naraščaja za vsako cerkev, Če pomislimo na težavne naloge duhovskega stanu in na to, da ži-. vimo v dobi materializma. On ne vidi v tej zgradbi le verskega dela, ampak vidi tudi patriotično delo, ki ga državna naučna uprava z najtoplejšimi simpatijaml pozdravlja in katero bo vedno pripravljena dejanjsko podpirati. (Po tem stavku, bi mu kak srednjeveški papež že zdavno zaklical »Anatheraa sit« in ga povabil v Canosso). Končno zakliče procvitu te ustanove in cerkvenega zavoda srčen: Vivat, crescat, floreat! Ta govor morda ni toliko zanimiv z ozirom na osebo ministra, ki je y družbi znan kot toleranten mož, zanimivejši je pa v tem oziru, ker nam kaže, da stebri klerikalizma dopuščajo indiferentizem z ozirom na druge konfesije, dočim dosledno zastopajo svoje rigorozno stališče proti pripadnikom lastne cerkve, če so naprednega mišljenja. Posebno čudno pa je, da strogo klerikalna naučna uprava kaže tako nepristranost v verskem oziru, dočim ji je v narodnostnem vprašanju taka nepristranost popolnoma tuia (Iex Kolisko). Značilen je ta govor za vse avstrijske klerikalce, prav posebno pa za naše razmere.