Razoe slvarl. — Stoletnlca smodke. Smodke so koncem 1. 1813. uvedli francoski aristokratje; iz Pariza se je kmalu razširila po celi Evropi. Smodka se je tedaj smatrala za znak elegance. Krog 1. 1850. je bila smodka privileg bogatašev ter so na karikaturah slikali debele borzijance vedno s cigaro v ustih. Še-le začasa Gambette, ki je bil hud kadilec cigar, se je cigara razširila med najširše ljudske sloje in postala »politična« t. j. smatrala se je za znak pripadništva k nasprotnikom cesarstva. Spomin na to je med Francozi še vedno živ in še danes imenujejo smodko »dar republike francoskemu narodu.« — Prismojen svet. Pariški ple_sni učitelji že napovedujejo tangu srart in pripravljajo nov ples, ki se imenuje Ta - Tao, je star že 6000 let in se še danes na Kitajskem pleše. Baje je dostojen, pa drugače precej originalen. Plesavec in plesavka se ne držita, ampak sta zmirej oddaljena drug od drugega in se samo priklanjata, poklekata, klecneta s koleni in se sploh zelo čudno obnašata. Vse je podobno nekaki promenadi po kitajski maniri. Plesavci večkrat stoje tudi na eni sami nogi kakor štorklja. Z ozirom na to, da je svet danes izredno neumen, ni dvoma, da bo kmalu vse plesalo Ta - tao. Amerikanski in evropski socialni demokratje. Nemški državni poslanec in bivši predsednik nemškega državnega zbora, sodrug Scheidemann je napravil v Ameriko svoje »študijsko« potovanje, kakor svoj čas naš Etbin Kristan. Po Ameriki je prirejal tudi predavanja proti odškodnini 60 dolarjev za vsako predavanje (300 kron)! Prav veliko veselja pa v Ameriki ni užil in se bo drugič gotovo premislil, šc sploh kdaj v Ameriki svojo vedo ponujati. Amerikanski socialnodemokratični listi so namreč pisali o njem, »da se je treba tega ptiča varovati, ker je 19 dvajsetink njegovih govorov zlaganih.« Poleg tega so rekli o njem, da je »neumen, arcganten in trpi na velikanski domišljiji«. Scheidemann pravi, da so ga sodrugi v Ameriki »nesramno opljuvali«. Ej, ne bo še »nebes na zemlji«, dokler se bodo med brati take reči godile. Zanitniva tiskarna. Med Avstralijo in Novo Zelandijo, pod 29° južne širinc in 167° zapadne dolžine leži samoten otok, ki ga jcJeta 1774. odkril Cook. Na tem otoku se nahaja tiskarna, v kateri je lastnik, stavec, tiskar, knjigovez itd. vse ena sama oseba — in sicer Nemec Henrik Menges. Ta mož je preje delal v »Heraldovi« tiskarni v New Yorku, kasneje se je pa vkrcal na neko ladio, ki sc je odpravila na lov na kite; tu se je seznanil s škofom Selwynom, ki ga jc pregovoril, da je šel z njim na njegovo misijonsko postajo na navedenem otoku in začel ondi polom Gutenbergove umetnosti širiti kulturo. Menges deluje sedaj ondi že 32 let. Mcž jc pravi čudotvorcc, saj stavi in tiska biblije, molitvenike, pesmarice, koledarje, brošure itd. v 21 jezikih! Izdaja tudi list »Melanesian Mission Press« ali v Mota-jeziku »O Sala U Surur«, ki pa izhaja samo dvakrat na leto. Mož ne gre nikamor drugače nego peš in sam pravi, da je tekom 25 let prehodil na otoku 80.000 angleških milj. Otok sam meri samo 41'3 km3. Čudne razmere v portugalski republiki. Homero Lencastres, ki je nedavno z osrnimi svojimi tovariši pobegnil iz Portugalske, je v Livru pred notarjem podal izjavo, da je kakor vse druge tudi zadnjo vstajo v Oportu povzročila vlada sama po svojih plačancih. Posredoval je policijski generalni komisar, ki je poskrbel za to, da je od vlade kupljeno orožje po ovinkih prišlo v roke monarhistom. Potera je vlada seveda lahko hilro zadušila upor, ki ga je sama uprizorila. Homero Lencasčrea jc btl ves čas v službi prbstozidarske vlade kot ovaduh; na njegove besede je bilo mnogo monarhistov zaprtih in obsojenih. Tudi sedanji proces proti monarhistom temelji izključno na Lencastrovih izjavah. Za svojo sramotno službo je bil sijajno plačan, A sedaj je konec njegove slave. Grofu Mangualdu se je posrečilo vse te grde vladne spletke proti monarhistom razkrinkati, nakar jc Lencastres pobegnil, iz ječe so pa izpustili nad 100 njegovih žrtev, ki so že od oktobra bile zaprte. Človeka ustrelil radi dveh divjih rac. V Bačini v Dalmaciji se je večja družba odpravila na lov na divjg race. Padli sta dve raci, a ni se vedelo, kdo jih je zadel. Pobral jih je N. Tomaševic, češ, da jih je on ustrelil, tcmu je pa nasprotoval Danko Kastič in trdil, da je race ustrelil on. Končno sta se dejanski spopadla; Tomaševic je zgrabil svojo lovsko puško in ustrelil Katiča. DR. KOROŠEC V DRŽ. ZBORU. Dunaj. Zbornica je 22. t. m. rešila predlogo o učiteljski službeni pragmatiki. Dr. Korošec je obširno utemeljval svoj minori1 tni predlog, da se imajo centralne komisije za imenovanje profesoriev ozirati na narodnostne razmere. Odločno se je pritc. sval, da vlada na eni strani Slovencem in Hrvatom ne daje srednjih šol, na drugi strani pa obstoječe smatra kot nemško narodno last, tako da se slovenski suplenti ne morejo nastavljati. To postopanje mora slovansko prcbivalstvo na jugu razdražiti. Nato se je začela razprava o poročilu o predlogi posl. Einspinnerja, da naj se na vseučilišču uvedejo predavanja o obrtnem pravu. V zbornici se je razdelilo poročilo o sklepih davčnega odseka glede olajšav pri hišnorazredncm davku. Odsek jc vladno predlogo v marsičem izpremenil. — Prihodnfa seja se pismeno skliče.