Se enkrat preblvalstvu ob severni mejU V »Gospodarju« z dne 14. oktobra sem pod gornjim naslovom objavil olanek, v katerera sem navedel par slučajev, kake krivice delajo posamezni cariniki našemu prebivalstvu na meji. V članku sem jasno povdaril, da »poštene uradnike spoštujemtf, ker vemo, da red mora biti. A proti krivicnemu postopanju pa se ima pravico in se mora vsak olovek braniti.« Opisal sem, kako so hoteli nekateri cariniki zabraniti kmetom vožnjo na mline v Avstrijo, kako so brez zakonite podlage, ampak kar po svoje, pobirali od ljudstva na meji nek noy 4odstotni davek, — protizakonito visoke pristojbine v obmejnem prometu, — kako bo račune pri carinanju pisali na svoj način. Ob koncu sem pozval ljudi brez ozira na strankarsko pripadnost,iiaj mi poročajo o takih nerednostih. Vse to sem napisal, ker so vsak dan prihajali k meni kmetje, viničarji in tudi drugi (vseh strank) ter se pritoževali, kako po nepotrebnem šikanirajo nekateri nastavljenoi carine in finančne kontrole prebivalstvo ob meji. V rokah imam iz obmejnih krajev čez 50 pisem (ne samo iz vrst pristasev SLS), kjer Ijudje opisujejo mnogovrstne neTednosti v obmejnih krajih. Zadeva za mene ni strankarska, ampak strogo gospodarskega značaja za celokupno obmejno prebivalstvo. S tem, da sem se zavzel za potrebe in pravice Ijudstva, sem se stratšno zameril cariniku Milosavljevieu, ki je bil pred kratkim nenadoma uradno preBtavljen iz Gornje Sv. Kungote, in zameril sem se tudi svečinskemu nadučitelju g. Mohorju. Oba gospoda sta napisala neko izjavo, katera strašnohvali carinika Milosavljeviča. Dcdbila sta nekatere podpise, a druge sta sama podpisala. Izjavo sta objavila v »Taboru« in »Jtitm«. Pišeta, da je bil carinik premeščen le iz strankarskih razlogov in to na mojo zahtevo. »Jutro« je še zapisalo debelo laž, da se je nek tihotapec-»klerikalec« pritožil pri meni, ker je Milosavljevič pri njem našel neko blago. Ta trditev je iz trte izvita. Takega sluoaja jaz ne pozmam. Pac pa ugotavljam sledece: Carinski prlpravnik Milosavljeviž je bil na uradni predlog nenadoma premeščen, ker so prišle na dan razne nerednosti. Jaz sem bil še le prve dni oktobra v glavni carinarnici v Mariboru, kjer sem se pritožil poslovodečemu uradniku, kako je g. Milosavljevič »uradoval«. Predložil sem celo kopico kričecili slučajev, kako se je na meji po nepotrebnem šikaniralo prebivalstvo. Pokazal sem tudi ra oune, oziroma računske liste, ki jih je pdsal Milosavljevic in še nekdo drugi. Na zadnji straoi teh listov so k računu pripiisane ponekod svote, ki niso kopirane. Prepovedan je bilo delavcem nekaterih dvolast-iikov im posestnikov olj meji prehod čez mejo na tamošnje njive, čeravno zakonita pogodba z Avstrijo to jasno dovoljuje. Naj propadejo pridelki na njivi, traviiiku, sadonosniku! Kaj to mar cariniku ia drugim! če so se prizadeti pritožili, ali pa samo vprašali, zakaj se tako postopa, so dobili odgovor, da je to »predrznost« in »da bodo že izkusi.i posledice«. Obmejne izkaznice in prelaznice so po zakonu o obmejnem promotu pristojbin proste, a posamezniki 4o za časa, ko je bil omenjeni carinik v Gornji Sv. Kungoti, morali plačati po 46 in 25 in 21 dinarejv, t. j. skupno 91 dinarjev, za pravico prehoda če<z mejo! Za 300 komadov opeke, ki jo je pripeljal posestnik preko meje, je moral plačati 340 din. kot carino in tatee. Kmet je vprašal poprej financno kontrolo, ali je opeka carine prosta. Dobil je odgovor, da ni treba plačati nobene carine. Ko je pripeljal opeko, pa je carina znašala skoro dvakrat toliko kot je stala opeka. Odličea vinogradnik je dobil iz Avstrije kupce za vino. A cariniii mu ni dovolil, da bi po carinski poti prepeljal vino na a^ strijsiko stran, čeravno je hotel zadostiti vsein zakonitim predpisotm. Nekega dne se je obcanom obdine Vitiče pro povedalo voziti žito v mline ob meji. G. župan Žunko me je osebno prosil pomoči. Z g. županom sva morala prosi:i celo g. srezkega poglavarja za pomoč. Nato je carinik uvidel, da je postopal protizakonito. — To je samo nekaj slučajev. Vseh ne morein in nočem navesti, ker jih bom uporabil o pravem času drugod. Ali ti krivični slučaji ne govorijo dovolj jasno? Še do danes ne vem, kateri slranki pripada g. Milosavljevič, ki ga Mohor, »Tabor« in »Jutro« tako omilujejo in hvalijo. Ali za mene kot narodnega poslanca in zastopnika obme]nega okraja je jasno, da proti takim krivicam moram nastopiti, ali je to potem kakenm samostojinxlemokratskemu uč-telju prav ali ne. V zbirki pritožb proti cariniku ia nekaierkn finanoarjem pa je tudi nekaj takih, ki so mi jih sporočili pristaši SDS in SKS. Naj se torej Mohor in Milosavljevič pomirita s »Taborom« in »Jutrom« vred. To je moj odgovor. Franjo Žebot, narodni poslanec v Mariboru.