Murska Sobota, 9. septembra 1954
Štev. 36. — Cena din 10
Izdaja časopisno in založniško podjetje »Naš tisk« M. Sobota. — Urejuje uredniški odbor. Direktor in odgovorni urednik Jože Vild. Uredništvo in uprava M. Sobota, Trubarjev drevored 2. — Čekovni račun pri podružnici NB FLRJ v M. Soboti št. 641-T-500. — Telefon št. 138. — Tisk Obmurske tiskarne v M. Soboti. — Naročnina: četrtletna 100, polletna 200 in celoletna 400 din. — Izhaja vsak četrtek. — Poštnina plačana v gotovini.
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA OBMURJE
Ob ӀӀӀ. gospodarski razstavi v Ljutomeru
ELEKTRIFIKACIJA -
očiten odraz napredka Prlekije
Razstavo je odprl predsednik OLO tov. Bogomir Verdev, — Gospodinje se najrajši ustavljajo v paviljonu podjetja DES. Ljutomerski »Agroservis« razstavlja kmetijske stroje, ki pridejo prav slehernemu naprednemu kmetovalcu. — Ljubitelji prleške kapljice imajo najrajši št. 30. — Na razstavi so slabo zastopani obrtniki, ki bi lahko s svojimi
izdelki obogatili razstavne prostore.
Zadnjo soboto je bilo v prleški metropoli dokaj živahno. S številnih jamborov vzdolž Prešernove ceste — od Dijaškega doma do nove trgovske hiše — so zaplapolale trobojnice z rdečo zvezdo. V obeh razstavnih poslopjih so hiteli: treba je bilo namestiti še zadnje stvari, kajti čas je hitel in je nekatere razstavljalce tudi prehitel. To je bilo
moč sklepati iz mrzličnega tekanja sem in tja. Vzdušje pričakovanja pa sta za trenutek presekala trušč in pisk ogromnega valjarja, ki se je od Veržeja sem valil po cesti in naposled tudi »srečno« pristal pred poslopjem Mestnega ljudskega odbora. Velikan je med prebiválci vzbudil pravo senzacijo; ne morda zaradi tega, ker takega stroja še niso videli, temveč zato, ker jim bo odslej koristno služil kot trajna lastnina. Samo nanj so čakali, Sicer bi že na ceste položili prve kocke in napovedali odločen boj prahu in blatu. Zato so te pridobitve najbolj veseli mestni možje. Prijazni predsednik občine tov. Pihlar je to v kratkem povedal: konec je govorjenju in ugibanju, v ponedeljek bomo že lahko zaorali v naše kotanjaste ceste!
Proti peti uri so prišli na razstavni prostor domači voditelji in gostje; med njimi tudi zvezni poslanec tov. Ivan Kreft in glavni urednik »Ljudske pravice - Borbe«
tov. Ivan Šinkovec. Tretjo gospodarsko razstavo je odprl predsednik OLO tov. Verdev, ki je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril, da je razstava kljub temu, da je nastala v sicer skromnih razmerah, upoštevajoč dejstvo, da ljutomerski okraj nima večjih industrijskih podjetij, očiten dokaz napredka na našem podeželju, napredka, ki je posebno otipljiv na področju elektrifikacije in kmetijstva.
Letošnja razstava prekaša svoji predhodnici po obsegu in pomenu razstavljenih predmetov. Na prvi pogled se obiskovalcu sicer dozdeva, da temu ni tako; letos namreč razstavljajo v dveh poslopjih, zato so se predmeti precej razgubili v večjem številu paviljonov. Neugodno pa vplivajo na obiskovalce prazni, čeprav zaklenjeni Prostori, ki smo jih »tipali« med posameznimi paviljoni. Nobenega dvoma ni, da bi bili tudi ti prostori polni, če bi sodelovali vsi obrtniki; omeniti je treba, da so zasebni obrtniki na letošnji razstavi prav slabo zastopani. pa tudi izdelki tistih, ki razstavljajo, po kakovosti precej zaostajajo za onimi, ki smo jih pred leti videli na podobnih prireditvah. Čevljarska stroka je tokrat domala izostala. Pa tudi veselični prostor je prejšnja leta dajal lepšo in bolj urejeno sliko.
»ŠTAJERSKA V BORBI« Po Obmurju vodi pot patrulje Lackovega odreda
Prihodnji teden bo krenila na pot patrulja Lackovega odreda, ki bo v obmurskih krajih obiskala znane partizanske družine in jih tudi obdarovala. Ustavila se bo na važnejših mestih, kjer so partizani vodili boje proti okupatorju in kjer so padli organizatorji upora, borci, aktivisti in številni talci. Bivši borci Lackovega odreda se bodo ustavili tudi v večjih središčih, kjer bodo partizanski mitingi.
Patrulja bo odšla iz M. Sobote v sredo, 15. septembra popoldne ob pol štirih, takoj potem, ko ji bo delovni kolektiv Tovarne perila »Mura« izročil svoje darilo — zastavo. Vodil jo bo rezervni major Jože Smeh-Klep, v njej pa bodo še Bogo Jagodič, borec jurišnega voda Lackovega odreda, Viljem Hergot, borec I. bataljona Lackovega odreda, Štefan Sreš, borec Prekmurskega voda, Štefan Karba, kurir TV postaje — Kozjak, in Dragica Razdevšek, šifrerka štaba Lackovega odreda. V Bratoncih bo patrulja obiskala partizanske družine in položila vence na grobove padlih žrtev, v Beltincih se bo ustavila na
mestu, kjer je padel narodni heroj Štefan Kovač, v Strehovska goricah bo prisostvovala partizanskemu mitingu, v Nedelici bo položila venec na grob Štefana Kovača in na njegovi rojstni hiši odkrila spominsko ploščo, v Veliki Polani bo položila venec pred spomenik padlim borcem, v Trnju bo obiskala pet družin in se na poti ustavila tudi v Srednji Bistrici, kjer bo prenočila in prisostvovala partizanskemu mitingu. Naslednji dan se bo podala čez Muro v Prlekijo, kjer se ji bodo pridružili še borci: Jože Remih, Tomšičevec, Janko Strajnšak, borec Lackovega odreda, in znani partizan Obmurja Stane Červič-Bojan. Tudi na področju ljutomerskega okraja bodo patruljo slovesno sprejemali. Večje komemorativno slavje bo na grobu padlih talcev pri Ribičevem mlinu v Cezanjevcih.
Obmurska patrulja se bo v Mariboru združila s patruljo, ki bo prišla s področja Slovenskih goric. Obe patrulji bosta skupaj krenili v Slovensko Bistrico, odkoder vodi glavna pot Lackove patrulje skozi štajerske kraje na Ostrožno.
V Puconcih odprta razstava NOB
Zadnji ponedeljek zvečer so v Puconcih - slovesno odprli občinski teden. Na slavju je bil navzoč tudi sekretar OK ZKS tov. Nace Voljč. Predsednik obč. odbora SZDL tov. Beznec je najprej pozdravil prisotne in orisal pomen občinskega praznika, ki ima letos še posebno obeležje in je posvečen spominu padlega prvoborca Štefana Kuharja - Bojana in 20-letnici izhajanja »Ljudske pravice«.
Za najvažnejšo prireditev občinskega tedna štejejo razstavo NOB, ki je v glavnem posvečena padlemu Jakobovemu sinu, njegovim sodelavcem in naprednim mladincem, _ki so se zbirali v času bivše Jugoslavije v krogu borcev za pravice delovnega človeka, in v narodnoosvobodilnem gibanju na področju občine.
Po uvodni slavnosti so uprizorili dramo »Čas je dozorel«. Nastopajoča mladina je žela zasluženo priznanje. V Puconcih pa bo ta teden vsak večer, razen v četrtek, ko bo
velika živinorejska razstava, kulturna prireditev.
O podrobnostih bomo še poročali.	F. D.
OD TEDNA
DO TEDNA
PREDSEDNIK TURŠKE REPUBLIKE DŽELAL BAJAR
je te dni med nami. Njegova pot od Reke, kamor je prispel prejšnjo sredo s posebno jahto »Savarone«, do glavnega mesta naše domovine Beograda in pozneje do republiških središč Sarajeva, Zagreba in Ljubljane, se je spremenilo o mogočno manifestacijo prijateljstva, ki ga je še, posebno močno utrdila pred nedavnim podpisana pogodba o balkanski zvezi.
»Zelo srečen sem, ker lahko ugotovim, da se odnosi med našima dišavama čedalje bolj razvijajo,« je o zdravici na slavnostnem kosilu visokemu turškemu gostu na čast dejal maršal Tito, »in da dosegamo čedalje pomembnejše uspehe na političnem, gospodarskem, kulturnem in vojaškem področju. To je sad našega medsebojnega sodelovanja. To uspešno in vsestransko sodelovanje govori o iskrenih simpatijah in globokem razumevanju med našima dvema državama.«
Trideset tisoč Rečanov, dvesto tisoč Beograjčanov, osemdeset tisoč Sarajevčanov in več kot sto tisoč Zagrebčanov je potrdilo te besede, ko je v gostem špalirju pozdravljalo najvišjega predstavnika prijateljske in zavezniške Turčije. Njim se pridružujejo množice tistih Jugoslovanov, ki v svoji sredi niso mogle pozdraviti visokega gosta. Tako odgovarja jugoslovansko ljudstvo na nad vse prisrčen sprejem, ki ga je doživel predsednik republike Tito ob svojem nedavnem obisku o Turčiji. To je obenem najvišje priznanje za veliko delo, ki so ga v razmeroma kratkem času opravili najvišji predstavniki Jugoslavije, Grčije in Turčije za blaginjo svojih narodov, za mir in varnost na Balkanu in tudi v Evropi.
Medtem ko ob tem dogodku proslavljamo mednarodno sodelovanje in načela enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja, pa govore
DOGODKI NA DALJNEM VZHODU
o vse bolj napetem položaju, ki resno ogroža mir. V bližini sovjetskega oporišča Vladivostok so sovjetski lovci sestrelili ameriški bombnik. Ta incident je dal povod za medsebojno zamenjavo protestnih not, o ZDA pa so se že oglasili »bojeviti« glasovi in zahtevali, naj vlada prekine diplomatske stike s SZ.
Dokler govore note, položaj še ni tako strašen. Toda nevarnost ne grozi samo s te strani. Pred dnevi so kitajske enote bombardirale otok Kvimoj v bližini kitajske celine, ki ga imajo o rokah Čang Kaj Šekove enote. Vlada na Formozi je odgovorila z obstreljevanjem in bombardiranjem kitajskega mesta Amoj na kopnem. Zahodni krogi sicer trde, da je Mao Ce Tung hotel s svojim dejanjem bržkone samo Vplivati na
KONFERENCO OSMIH DRŽAV
v filipinskem glavnem mestu Manili, kjer snujejo pod ameriškim pokroviteljstvom že od ponedeljka dalje neke vrste obrambni pakt za Jugovzhodno Azijo, ki naj bi preprečil širjenje »komunističnega«, t. j. kitaj-
skega in sovjetskega vpliva v ta del Azije. Vendar je vprašanje, če se spopadi te vrste ne bodo nadaljevali ter morda celo razširili. Znano je, da si Čang Kaj Šekovi generali žele odprte vojne, saj računajo o tem primeru na ameriško Posredovanje. Pekinška vlada pa je posebno zadnje čase večkrat odkrito izjavila, da bo osvobodila sestavni del matične države — otok Formozo »tujih plačancev« in »izdajalcev«.
O neuspehu bruseljske konference držav-članic bodoče Evropske obrambne skupnosti smo že poročali. Sedaj je prevzela britanska vlada pobudo o lastne roke ter sklicala
POSEBNO KONFERENCO kandidatov za članstvo o tej skupnosti ter ZDA, Vel. Britanije in Kanade, na kateri naj bi se pomenili o nemški oborožitvi. Pričakujejo, da bo britanska vlada predložila načrt, po katerem bodo na nek način lahko povezali Zah. Nemčijo z organizacijo Atlantskega pakta. Za tak načrt se zavzemajo tudi ZDA, prav verjetno pa ga bodo podprle nekatere ostale članice atlantske obrambne skupnosti.
Vprašanje je, kaj bo nanj odgovorila francoska vlada, ki nikakor noče slišati o taki kombinaciji. Pričakujejo, da bo francoski premier Mendès-France nastopil s kakim svojim načrtom, morda celo s kompromisom, ki bo naredil EOS bolj gibčno in za francoski parlament sprejemljivo. Celotna zadeva pa je spet odvisna od bodočih članic EOS, ki bodo odločale o načrtu in ga sprejele ali zavrnile.
3. OKTOBRA VSI V LENDAVO!
Radenčanom - naš pozdrav!
Trinajst let!
Dolgo razdobje, ki je pahnilo v pozabo mnogo lepih in bogatih spominov na dni, ko so občani Radenec položili prve temelje veliki stvari: narodnoosvobodilnem gibanju. Da, 12. septembra je minulo trinajst dolgih let, polnih zanosa in dejanj, a vendar še živijo ljudje, ki znajo o prvih dogodkih povedati marsikaj zanimivega.
Prisluhnimo jim!
V vrsti tajnih sestankov, katerim so na radgonskem področju vtisnili pečat revolucionarnosti in narodnoosvobodilne misije znani prvoborci, vstaja kot živ spomenik tudi julijski sestanek na Kapeli; takrat se je pisalo 1941. leto, ko
je Hitler stegnil svojo grabežljivo roko proti Sovjetski zvezi. Naša Partija se je odločila za usodno dejanje: splošno ljudsko vstajo proti okupatorju. Svoj program je uresničevala po vseljudski organizaciji Osvobodilni fronti, ki je bila že takrat zbirališče vseh rodoljubov in svoji domovini z vsem srcem vdanih Slovencev. In prav v tem času najdemo na Kapeli št. 6 pet odločnih mož — Štefana Kuharja -Bojana, Jožeta Holca, Pepeka Dibelčarja, Jožeta Talanyja in Franja Štajnbauerja — ki se med štirimi, v skrivnost zavitimi stenami posvetujejo, kako bi pridobili za Osvobodilno fronto in. vstajo čimveč ljudi, ki jih hitlerjanska propaganda še ni okužila do dna duše, kako bi povečali in osvežili svoj krog s tistimi, ki so sovražili tujca in njegovo početje na naši grudi.
Okrog zgodovinskega 12. sept. je bil kot posledica prvega posveta na kapelskem župnišču širši sestanek simpatizerjev Osvobodilne fronnek simpatizerjev Osvobodilne Fronte. Bila je lepa jesenska noč. Mesečina je pozdravljala može, ki so se skozi dozorevajočo koruzo prebijali proti Kapeli. Prihajali so iz Radgone, njene okolice, Radenec. V zapuščenem farovžu so se jim pridružili še domačini. Sestanek je bil za vse navzoče izreden dogodek, vodil pa ga je Štefan Kuhar. Prebrali so znani Stalinov proglas. V živahnem razgovoru so se oblikovali pomembni sklepi: odtujevati Ijudi od okupatorjevega režima in njegove propagande, razkrinkovati
petokolonaše in sovražnikove agente, odvračati fante in može od službe v nemški vojski, sabotirati ukrepe okupatorske oblasti, zbirati orožje in denarna sredstva, pomagati svojcem ustreljenih in pobitih talcev, organizirati prve akcije proti okupatorju, ki mora na svoji koži občutiti, da se tudi na tem koščku naše zemlje uporno dviga pest slovenskega partizana. Navzoči možje so se brez oklevanja opredelili za bojni program, ki je dal posvetu tudi značaj ustanovnega sestanka Osvobodilne Fronte.
Zgodovinar, ki se bo kdaj lotil narodnoosvobodilnega gibanja v radenski občini, bo temu glavnemu dogodka dodal še vrsto drugih, ki so z njim oblikovali pravo celoto: pogosta srečanja domačinov z narodnim herojem Jožetom Kerenčičem in druge akcije, ki so zasledo-
vale glavni smoter: uresničitev na ustanovnem sestanku OF sprejetega programa!
Sledili so burni dogodki; ustrelitev vidnih organizatorjev upora v teh krajih — Štefana Kuharja, Jožeta Kerenčiča in drugih — nasilja okupatorja in uresničevanje zločinskega Hitlerjevega naklepa: napravite mi to deželo nemško! Ti dogodki so imeli sicer usodne Posledice za razvoj narodnoosvobodilnega gibanja, saj se iskra upora, ki so jo prižgali prvoborci, ni mogla razširiti v večji plamen. Ni pa ugasnila! Tlela je, čeprav pritajeno, še dalje in kazala pot desetinam ljudi, ki so vendarle našli v sebi dovolj poguma, da so se tako ali tako zoperstavili okupatorju. Koliko računov je tujcu prekrižala skupina ljudskega junaka Jove Jurkoviča? Večkrat je pogledala sovražnikom v oči, izpričala svojo prisotnost na železniški progi pri Radencih, pošiljala na desetine domačih fantov v partizanske edinice na Pohorje in Kozjak, tjakaj spravljala orožje, municijo in hrano. . . Z njenimi akcijami je združeno mnogo neznanih imen. Ali pa podvig železničarja Edija Potočnika, ki je na pobudo ljudi iz boste povzročil trčenje dveh tovornih vlakov, naloženih z važnim vojnim materialom in sovražnikovimi vojaki, prav v času, ko je bila za Nemce ta proga strateško važna?! Več zelencev je moralo takrat pustiti življenje na radenskih tleh.
Dvanajsti september je prinesel lepe sadove in vnel srca mnogih občanov povezal je njihova hotenja in dejanja. Ljudje so svoje borce vzljubili in jim pomagali. Našli pa so se tudi izdajalci, ki so za judeževe groše prodali svojo čast. Padle so nove žrtve: Jovo Jurkovič, Tonček Strajnšak, Rudi Seršen in drugi. Njihova smrt je vzbudila pri ljudeh še več spoštovanja in zaupanja v partizansko gibanje, tujec pa je bil še bolj osovražen in preziran. Mrtvega Jurkoviča so Nemci zakopali kot živinče za neki plot pri Kapeli. Minevale so noči, ko so nevidne roke krasile njegov grob z venci in cvetjem, izražale spoštovanje do mrtvega junaka. Razjarjeni gestapovci so vence sproti odstranjevali. To se je več dni ponavljalo.
Če so lahko odstranili vence z Jurkovičevega groba, pa niso mogli zbrisati ljubezni iz človeških src, hvaležnosti, ki so jo mnogi občani izkazovali mrtvim in živim kovačem naše svobode.	S. K.
V Prlekiji nad 4000 prijavljencev za Ostrožno
V ljutomerskem okraju še vedno zbirajo prijave za udeležbo na proslavi »Štajerska v borbi« na Ostrožnem pri Celju. Mnogi so se že odločili za pot. Do 2. septembra je prijavilo svojo udeležbo 4368 prebivalcev. V posameznih občinah so zabeležili naslednje število prijav: Bučkovci 215 (sprva so predvidevali, da jih bo šlo 350), Apače 280	(600), Cezanjevci 112	(250),
Ivanjci SO (400), Ivanjkovci 306 (500), Križevci pri Ljutomeru 150 (650), Kostanj 350 (400), Kog 160 (300), Ljutomer 1312 (1500), Radgona 644 (1100), Radenci 260 (650), Razkrižje 129 (250), Videm ob Ščavnici 94 (600), Veržej 76 (250) in Vinski vrhovi 250 (350).
Iz pregleda je razvidno, da so se svoji obveznosti najbolj približali (Nadaljevanje na 4. strani)
Stran 2
»OBMURSKI TEDNIK«
Murska Sobota, 2. septembra 1954
Odprla so se šolska vrata . . .
Šolske počitnice so pri kraju, množice praznično oblečenih šolarjev gredo spet — prvič v šolo. Plahe prvošolčke spremljajo njihove mamice, za prvo šolsko rajžo so jim spekle makovo potico, same so jih peljale v šolske klopi, jim razkazale učilnico — njihov drugi dom — in jim seveda predstavile tudi učiteljico, ki jih bo učila, vzgajala in jim v šoli nadomeščala starše. Skrbne materine oči se ozirajo v kote, kjer je nekoč, ko so še same hodile v šolo, stala dolga šiba, s katero so se morali otročički seznaniti že prvi dan in je bila poleg posta in zapora najbolj imenitno vzgojno sredstvo. Številni roditeljski sestanki še niso povsem izkoreninili miselnost staršev o potrebi »palične« vzgoje — in če je otroci v šoli ne vidijo več, pa slišijo o njej iz materinih ust. Tudi joka ne manjka prvi dan v šoli, ko se je treba ločiti od materinega krila, a kriza je hitro prestana.
Da, počitnice so za nami. Od sonca rjavi otroci, nasmejani, in vedro razpoloženi, pozdravljajo svoje znane prostore. Redki so imeli srečo preživeti počitnice v kolonijah, nekateri celo v inozemstvu. Ti bodo vedeli povedati, kake so prave počitnice. Večina šolarjev pa je preživela dva meseca pri težkem poljskem delu. Šibke otroške roke morajo že v rani mladosti opravljati delo odraslih ljudi, večina kmečkih staršev namreč komaj čaka konec šolskega leta, da lahko izkoristijo svoje otroke kot sebi enakovredno delovno silo. 
In vendar velika skrb: nabava knjig, zvezkov in raznih šolskih potrebščin jim je zdaj poglavitno in potem učenje, saj že majhni in mladi vedo. kaj od njih pričakujeta šola in družba.
Naše šole pozdravljajo te dni še nekoga — nove mlade prosvetne delavce. Tudi ti prihajajo, nekateri
plahi in neučakani. Slišali so že morda o Prekmurju, a premalo in še to v napačni luči. In zdaj bodo spoznali, da je Prekmurje vendarle prelep in enakovreden kos slovenske zemlje. Prekmurski kmet jih bo skromno, a prisrčno pozdravil. Lepo in prijetno jim bo bivanje tod, če bodo pravilno razumeli želje in hotenja našega preprostega človeka: bodi naš in z nami! Šolske stene naj omejujejo le učilnice, prosvetni delavec pa sodi med ljudi, zaradi katerih je semkaj prišel. Naši ljudje želijo napredek in pričakujejo od učiteljev mnogo lepega in plemenitega.	
In — mar ni najlepše služiti svojemu ljudstvu? Kdor bo to pravilno razumel, mu bo enako lepo povsod in najmlajša slovenska pokrajina — Prekmurje — mu bo najlepša.
Majhne in skromne so prekmurske šole, vsaj večina. Šolski prostori postajajo iz leta v leto večji problem in to skoraj na. slehernem sedežu šole. Okrajni in občinski ljudski odbori sicer zadnje čase z uspehom gradijo in popravljajo posamezne šole, vendar se Prekmurje v tem pogledu ne more primerjati z ostalimi, gospodarsko razvitimi slovenskimi pokrajinami.
Šolsko leto se je pričelo, tisoče prekmurskih otrok je spet prijelo za knjige in skozi odprta šolska okna se razlega vesela pesem: »Mi smo slovenski pionirji. . .«
Ivo Orešnik
Kmetovalci!     Kmetijske zadruge!
Dokajšnje znižanje cen
kmetijskim strojem omogoča naprednim kmetovalcem, da si nabavijo stroje za mehanizacijo svojih obratov, da si olajšajo in pocenijo delo. Za nabavo strojev se poslužujte kreditov, ki vam jih daje Narodna banka po vaših zadrugah.
Pri nas lahko kupite stroje vseh vrst, zato si jih oglejte! Prodajamo priznana semena, Sredstva za njihovo razkuževanje in umetna gnojila po nizki ceni!
OBIŠČITE NAŠO TRGOVINO!
»AGROMERKUR« — Murska Sobota
Na Tratah so razstavljali živinorejci
Predzadnjo sredo je bila pri zadružnem domu na Tratah pri Cmureku prva živinorejska razstava goveje živine simendolske pasme. Prireditev je pokazala, da je v krajih ob naši severni meji kar precej dobrih živinorejcev, da imajo kraji, ki so bili na razstavi zastopani, lepo in dobro rejeno živino predvsem zaradi dobre in močne krme. Prignali so 211 glav, od tega odpade na kmetijsko gospodarstvo na Tratah 15 repov. Poleg domače je sodelovala tudi kmetijska zadruga s Sladkega vrha. Na njenem področju so uvedli molzno kontrolo nad 112 kravami šele v začetku letošnjega leta, zato njihova živina ni mogla dobiti prvih ocen. Najboljše krave so ocenili v II B razred. Značilno je, da je tratenski živinorejski okoliš pasemsko zelo izenačen, kar je mogoče sklepati iz tega, da kupujejo živinorejci potrebno živino večinoma v Obmurju, da le redkokdaj križajo simendolsko pasmo s pinegavsko. Najboljšo oceno je dobila krava Avgusta Lovrenčaka z Vratjega vrha. Lastnik je dobil prvo nagrado. Enako
oceno, namreč II b skupino, so dobili tudi plemenski bik KZ Trate in dve najlepši telici, ki ju redita Štefan Raduha iz Svečan in Štefan Maroša s Trat. Strokovnjaki so bili mnenja, da je v poreklu in dobri molznosti krav treba iskati dober zarodek za napredek v živinoreji na tem področju, zato pa bo treba posvečati mnogo več pozornosti vzreji plemenskih bikov. Pogojev za uresničitev tega smotra jim ne manjka.
Ob zaključka so najboljšim razstavljalcem izročili nagrade in diplome, ing. Mica Dreo pa jim je v svojem poučnem govoru povedala nekaj vzpodbudnih besed. Kmetje in zadružniki so tokrat izrazili željo, da bi take razstave priredili še večkrat in na sedanjem razstavišču imeli vsake tri mesece redne sejme plemenske živine.
Živinorejska razstava na Tratah sodi po številu prignane živine na drugo mesto, po organizaciji pa celo na prvo mesto med podobnimi prireditvami v drugih vaseh mariborsko-okoliškega okraja.	J. R.
Križevčani še niso pozabili
Prebivalci Križevec v Prekmurju bodo letos slavili svoj občinski teden od 10. do 17. oktobra. Svoj praznik bodo združili s spomini na dobo okupacije; dostojno se bodo oddolžili padlima tovarišema Kelemini in učitelju Kučanu. Prvi je moral v internacijo, pa se ni več vrnil, drugi pa je padel v bojih za osvoboditev Beograda.
Mnogi občani se še spominjajo, kako hladno sta se oba tovariša obnašala pred okupatorjem. Zato sta tudi darovala Svoja življenja za našo svobodo. Prav je, da Križevčani ravno v tem času slavijo svoj občinski praznik.
Pripravljajo tudi pester spored. Priredili bodo gospodarsko razstavo in številne nastope kulturnih skupin. Občinstvu se bodo predstavile dramatske skupine iz Križevec in Domanjševec. Slednji bodo nastopili z igro v madžarščini. Mnogo si obetajo tudi od kmečkega večera in nastopov folklorne skupine, pevskih zborov in lutkovnega gledališča. V programu imajo tudi športna tekmovanja in bogat srečolov.
Do pričetka občinskega tedna nameravajo dograditi poslopje zadružnega doma, ki bo tako v zimskem času lahko že docela služil svojemu namenu. Dobili so že najpotrebnejša denarna sredstva.
Prihodnje leto pa, ko bodo že drugič slavili občinski praznik, bodo na šolskem poslopju v Križevcih odkrili spominsko ploščo padlemu borcu Kučanu. Takrat bo minilo prav 10 let od njegove junaške smrti. V tej šoli je nekoč vzgajal naše najmlajše v naprednem duhu.
F. G.
Lendava — kraj, kjer bo 3. oktobra velika proslava naprednega tiska.
»MIKLOVA ZALA«
v radenskem gaju
To ho nekaj za naše občane in goste — zatrjujejo organizatorji prireditev ob letošnjem prvem občinskem prazniku v Radencih, tem svetovno znanem zdraviliškem kraju v Obmurju. Pripravili jim bodo edinstveno presenečenje: na primernem, malo nagnjenem travniku, sredi zdraviliškega gaja, bo dramatska skupina iz Vitomerec uprizorila dramo iz turških časov »Miklova Zala«. Predstava bo na predvečer praznika, v soboto zvečer po bakladi. Vse se bo dogajalo na prizorišču v naravnem okolju, tudi Turki bodo prijahali na živih konjih. Se prej pa bodo kresovi na bližnjih gričkih naznanili daljni okolici, da je 12. september dan radenskih občanov, ki slavijo letos že 13. obletnico prve seje terenskega odbora Osvobodilne fronte na Kapeli, kjer bo tokrat tudi ognjemet.
V nedeljo torej — če se boste potrudili k njim v goste — boste v Radencih marsikaj doživeli. Že zgodaj zjutraj bo godba igrala budnico, nakar bo nastop skupin PLZ in sprejem gostov. Pred občinskim poslopjem bo večja proslava. Se pred poldnevom bo v parku koncertrirala tovarniška godba iz Mute na Koroškem. Popoldne pa se bodo na radenskem odru zvrstili domači pevski zbori, folklorne skupine, telovadci in gasilci, ki so se dobro pripravili, da bi svoje gledalce kar najbolj presene-
tili in razvedrili. Na slavju bodo sodelovale tri godbe.
In radenski igralci? Njim so organizatorji dali prvo besedo; z enodejanko »Punt« bodo nastopili že jutri, v petek zvečer. Svoj delež na tej prireditvi pa bodo dali tudi domači pevci. 
Gostoljubni Radenčani vabijo!
S. K.
Kobiljski gasilci za
svojo 25-letnico
Med položnimi grički ob madžarski meji leži prijazna slovenska vasica — Kobilje, ki je sicer močno oddaljena od večjih gospodarskih in kulturnih središč, vendar pa se tudi njeni vaščani kulturno izživljajo. Od časa do časa imajo v vasi kulturne prireditve.
Domači gasilci pa se pripravljajo na proslavo 25-letnice delovanja svojega društva. Mnogo članov si je v tej dobi pridobilo dragocene izkušnje, ki jih pridno prenašajo na mlajši rod. Društvo si je za svoj praznik izbralo 12. september, ko bodo izročili pismena priznanja najstarejšim članom in gasilskim veteranom.	s
19. septembra na svidenje
na Ostrožnem!
Prihodnjo nedeljo, 19. novembra, se bodo na Ostrožnem pri Celju spet zbrali Tomšičevci, Šlandrovci, borci Kozjanskega in Lackovega odreda, Šercerjeve brigade in drugih enot. Tjakaj bodo prišli tudi številni izseljenci, prišle bodo partizanske patrulje z vseh strani Štajerske. Spotoma bodo patrulje obiskale družine borcev in jih tudi obdarile.
Na proslavo bo prišel tudi predsednik republike tov. Tito. Pred n jim se bodo postrojih najboljši borci Pohorskega bataljona, Druge grupe odredov, Štirinajste divizije, Zidanškove in Tomšičeve brigade ter ostalih partizanskih enot.
Na velikem zbornem prostoru se bodo zbrali stotisoči Slovencev in gostov iz bratskih republik. To bo brez dvoma resno opozorilo vsem sovražnikom doma in v svetu, tistim, ki še vedno pridigajo, da na Štajerskem ni Slovencev, onim, ki so to naziranje hoteli podlo in zločinsko uveljaviti, zbrisati slovensko ljudstvo z zemeljske oble in napraviti lepo Štajersko za čisto nemško deželo.
Na Ostrožnem bomo z velikim
političnim zborovanjem izpričali vsemu svetu, posebno pa še sovražnikom, ki stegujejo svoje prste po naši, s krvjo najboljših sinov prepojeni zemlji, da smo borbeno in delovno ljudstvo, ki ceni in zna čuvati s krvjo priborjeno svobodo.
S partizansko in borbeno pesmijo bomo znova osvežili spomine na težke, a po dejanjih in poslanstvu bogate dni v času okupacije. Iz dva tisoč grl pevcev iz vse Slovenije bo znova zaorila partizanska pesem, ki je spremljala borce na težkih pohodih in bojih, pesem, s katero so partizanske enote zmagovale. Pevcem bodo delale družbo številne godbe na pihala.
In spotoma . . .
bomo videli mesto ob bistri Savinji — Celje, ki bo bogato okrašeno z zastavami in cvetjem. Krasijo po vnaprej pripravljenem načrtu.
Več razstav, ki jih v Celju pripravljajo razna društva. Razstavo pripravljajo tudi filatelisti, fotoamaterji, enote JLA in drugi. Razstave bodo odprte od 17. septembra dalje.
Informacijske pisarne na Ostrožnem bodo pomagale udeležencem, da se bo laže znašli. Šest informacijskih pisarn bo na vseh dohodnih cestah na Ostrožnem.
Po večjih celjskih izložbah bodo razstavljene slike iz NOB. Zbrale so jih organizacije Zveze borcev iz Štajerske.
V soboto, 18. septembra ob 18. uri bo v Mestnem parku promenadni koncert, ob 20. uri pa na obnovljenem Kocenovem trgu gledališka predstava »Pod svobodnim soncem«. V soboto zvečer bo velik ognjemet na Ostrožnem.
V nedeljo, 19. septembra popoldne bo v Levcu velik letalski miting.
V devetnajstih obcestnih paviljonih v Celju in v številnih paviljonih na Ostrožnem bodo na razpolago vsakovrstne jestvine in pijače. Ob gašenju žeje bo mogoče dobiti za 30 din spominski kozarec steklarne Hrastnik.
Ves program na Ostrožnem bo razviden iz posebnega vodiča, ki ga bodo prodajali za mali denar.
Praznik tišinskih občanov
Zadnjo nedeljo so v Tišini odprli gospodarsko razstavo, na kateri so občanom pokazali, da je moč z manj truda, strojno obdelavo in uporabo umetnih gnojil doseči kakovostno boljši in količinsko večji hektarski donos. Izobešeni so bili tudi razni grafikoni, ki so prikazovali dosežene uspehe na področju šolstva. Videti je bilo, da se otroci iz leta v leto bolj pridno uče. Presenetile pa so zlasti tečajnice s področja občine — mlade kuharice, ki so dale na razstavni prostor dobro pripravljene vrtanke in raznovrstno pecivo. Na razstavljenih dobrotah smo se prepričali, da so se v zimskih tečajih marsikaj koristnega naučile. Pridobljeno znanje jim bo prav gotovo prišlo prav, ko se bodo morale uveljaviti v družinah kot samostojne gospodinje.
Tokrat je občane obiskal tudi zvezni poslanec tov. Vanek Šiftar, ki je v spremstvu republiškega poslanca tov. Franca Rogla prisostvo-
val vsem prireditvam in si ogledal tudi razstavo. Gosta sta iznajdljivim razstavljalcem izrekla priznanje.	F. F.
GRAD
Občinski ljudski odbor bo 12. septembra priredil veliko sadjarsko razstavo. Letos se namreč na Goričkem obeta dobra sadna letina. Razstavljali bodo sadje vseh vrst in sort.
Ta gospodarska prireditev bo v okviru letošnjega občinskega praznika. V programu bodo sodelovala tudi društva »Partizan«, pionirji in domače izobraževalno društvo »France Prešeren«. Občani hočejo svoj praznik dostojno proslaviti, zato so poslali povabilo tudi svojemu poslancu tov. Borisu Kocjančiču, saj želijo, da bi ga tokrat videli v svoji sredini.
Za proslavo na Ostrožnem se je doslej prijavilo 200 občanov. Prijave pa še vedno sprejemajo. Tudi agitacija za prostovoljno oddajo krvi je uspela in se je prijavilo 170 oseb, ki so pravilno doumele to človekoljubno gesto do bližnjega.
Tudi društvo »Partizan« se v zadnjem času dobro uveljavlja. Želeti pa bi bilo, da bi v mladinskih, športnih in drugih množičnih organizacijah zavzeli svoje mesto tudi prosvetni delavci. Saj smo dobili na šolo mlade učne moči, ki bodo lahko tudi izven šole mnogo pomagale in koristile občanom. Prvi njihov uspeh pa bomo lahko opazili že na. občinskem dnevu, ko se bodo pionirji predstavili s samostojnim nastopom.	F. F.
DO PRAZNIKA REPUBLIKE -
nove ceste
Na področju mariborsko - okoliškega okraja v zadnjem času mnogo gradijo. V gradnji sta novi cesti Velka—Sladki vrh in Sladki vrh— Vratji vrh. Obe cesti sta velika gospodarska pridobitev, saj bodo z njima vzpostavili solidno prometno zvezo z industrijskim krajem ob Muri, kjer uspešno obratuje tovarna lepenke in papirja. Kolektiv tega podjetja je že doslej mnogo storil za gospodarski napredek svoje okolice: prispeval je svoj delež k elektrifikaciji krajev in k napredku prosvetnega poslanstva med kmečkim prebivalstvom.
Tudi pri Zgornji Ščavnici gradijo že nekaj tednov cesto Žice— Zgornja Ročica. Vse ceste bodo predvidoma izročili v promet na praznik republike — 29. novembra.
Svojo zmago bodo dostojno ;proslavili, vsaj tako, kot so lani slovesno sprejeli svojo pomočnico — elektriko.	J. R.
Še 150 delavcev potrebujejo
V gradbenem podjetju »Tehnika« v Ljubljani je zaposlenih nad 1000 prekmurskih sezonskih delavcev, kvalificiranih in navadnih. V zadnjem tromesečju se je v podjetju zaposlilo še, 100 rojakov iz Prekmurja. Na svojo pobudo so dosegli, da dobivajo navadni težaki mesečno od 12.000 do 15.000 din plače. Podjetje potrebuje še 150 delavcev.	F. D.
ŠE DO 15. SEPTEMBRA
TRAJA III. GOSPODARSKA RAZSTAVA
V LJUTOMERU
SPORED:
V	PETEK, 10. SEPTEMBRA OB 20. URI: Literarni večer v Domu kulture. Nastopijo vidni slovenski književniki in pesniki.
V	NEDELJO, 12. SEPTEMBRA OB 9. URI:
1. Slovesno odprtje modernega dvosteznega kegljišča pri postajališču in velik kegljaški turnir v narodnem slogu kegljanja. Nastopijo vidni klubi in posamezniki — letošnji in lanski državni in republiški prvaki, med njimi tudi svetovni rekorder Avgust Likovnik.
2. Velik šahovski turnir v Domu »Partizan«. Nastopi nad 180 šahistov iz mariborskega šahovskega okrožja, Prekmurja in sosedne republike Hrvaške.
OB 14. URI ZA PARKOM PRVEGA SLOVENSKEGA TABORA: Slovesno odprtje novega dirkališča, velike jesenske konjske dirke. — Nastopijo najboljši kasači in jahalni konji iz Slovenije in Hrvaške.
Obiščite nas v razstavnih prostorih in prepričali se boste, da je Prlekija v zadnjih letih vidno napredovala. Videli boste kakovostne izdelke, stroje in druge naprave. Vinska poiskušnja vabi vsakogar!
Pričakuje vas metropola zelene Prlekije!
RAZSTAVNI ODBOR
Murka Sobota, 9. septembra 1954
»OBMURSKI TEDNIK«
Stran 3
Zanimivosti ljutomerske gospodarske razstave
V pritličju  Dijaškega domo razstavlja
svoje izdelke delovni kolektiv »žice«. Paviljon je lepo urejen, kakovostni izdelki pa dajejo »žicarjem« dobro spričevalo o veščini in sposobnosti. Posebna, dokaj komplicirana naprava odkriva obiskovalcu, da bo podjetje v kratkem osvojilo še dva delovna procesa: krompiranje in niklanje. Dokaj
poučna je čebelarska razstava. Oko obiskovalca se posebno rado ustavi na panja možakarju, ki ga je semkaj postavil čebelar Jakob Lah Iz Vitana. Slikovne ponazoritve kažejo, kakšno korist prinaša debela sadjarjem. Razstavljajo Indi najmodernejše panje, naprave za oplemenjevanje matic, različne vzorce cvetličnega medu letnikov 1929 -1954. Posebna redkost je razstavljeno mano. Prav tako so Indi lovci lepo opremili tvoj kotiček. V prvem nadstropju pa nahajamo prav tisto,
kar slehernega obiskovalca najbolj zanima:
v paviljona podjetja Državnih elektrarn Slovenije je razstavljeno niz praktičnih predmetov in naprav, ki naj bi jih naša žena uporabljala v kuhinji in sploh v gospodinjstva, da bi si olajšala naporno delo in zmanjšala stroške za kurjavo. Ogledamo si lahko praktične električne štedilnike, pečice, grelce, likalnike . . . Radovedne ženice Živahno povprašujejo po cenah, ki jih ni najti na razstavljenih predmetih. »Sicer pa Je to razstava in ne sejem!« — nam je dejal prijazni zastopnik, ki obiskovalcem kar ustno postreže s cenami. Izobešeni grafikoni ponazarjajo napredek pri elektrifikaciji Prlekije. »To pa le ni mala reč!« — modruje neki očanec, ki se je bil zagledal v dokaj razumljive številke. Težko se ločimo od tega paviljona, ki nam mnogo pove! Ko stopamo dalje, nam pogled nehote zbeži na mojstrsko izdelane okrasne predmete in raznovrstno posodo lončarja Karla Žumana. Z malega vrtička se nam smejejo prikupni palčki, pa tudi Žumanovo peč bi menda radi postavili v naše stanovanje. Pa tudi cekarje in torbice bomo letos izdelovali! Kakšni po naj bodo izdelki, da jih bo mogoče prodati v tujino, vidijo obiskovalci
v paviljona trgovskega podjetja „ZADRUŽNIK“.
V dvorani razstavljajo svoje pridelke in sladke dobrote kmetijska in vinogradniška posestva. Poleg lepo etikiranih buteljk s svetovno znanimi vrstami vin so tudi visoka priznanja z mednarodnih razstav, odlikovanja, ki so jih zadnja leta prejeli prleški pridelovalci žlahtne kapljice. Na hodniku razstavljajo obrtniki. Posebno pozornost vzbujajo Marjanovičevi izdelki umetnega kovaštva...
In še v drugo — »krojaško« — nadstropje poglejmo! Lično izdelane obleke, plašči in perilo, lepi vzorci blaga — vse to je všeč obiskovalcem, ki dajo mnogo na obleko. Kdo pa ne bi bil rad lepo oblečen?
Ljutomersko »Konfekcija« pa ima še eno dobro lastnost: svoje izdelke prodaja po konkurenčnih cenah in se Je v tem pogleda resno pomerila celo z varaždinskim » Varteksom«. Tudi 500 din razlike pri enaki obleki iz blaga enake kakovosti je za potrošnika mnogo! V dragem paviljona pa razstavlja delovni kolektiv mestne krojaške delavnice. Tudi njegove izdelke je treba pohvaliti.
Poljedelski stroji vabijo kmetovalce
V pritličja nove trgovske hiše že lepo urejene izložbe dajejo dober vtis o razstavljalcih. »Agroservis« razstavlja v vzorno urejenem paviljona predvsem take kmetijske stroje, ki jih kmet lahko uporablja na manjših površinah in seveda tudi kupi. Zato se tod najrajši ustavljajo kmečki možakarji, ki pa tako dolgo ogibajo o cenah, dokler jim zastopnik tudi tega ne pove. Nasproti tema paviljona je uredilo trgovski lokal podjetje »Merkur«. V njem bodo ljutomerski potrošniki že prihodnje dni kupovali gospodinjske in drage potrebščine. Seveda ne bo manjkalo kakovostnih izdelkov radgonske in ljutomerske klavnice, ki že sedaj takoj razstavljata. Pa leteči krožnik? — ne krožnik, temveč obilen kolač sira ljutomerskega »Mlekoprometa«. V drugem nadstropju razstavljajo mizarska podjetja in zasebniki pohištvene in druge predmete. Nekateri izmed njih po kakovosti močno zaostajajo za onimi, ki so bili pokazani na prvi in drugi razstavi. Pleskarska dela je opravil ljutomerski »Slikopleks«. V tretjem nadstropju razstavljajo poštarji avtomatsko telefonsko centralo za štiri naročnike, Morsejev aparat, telefone in druge moderne priprave, ki služijo za čimboljše obveščanje ljudi. Poštni monter Stanjko pa nam zaupa. da bodo drago leto postavili v Ljutomeru novo poštno poslopje, v katerem bodo namestili avtomatično centralo za 200 naroč-
nikov. Po svoje poučna sta paviljona zdravstvene službe in gasilstva. Prav prijetno se je ustaviti tudi v paviljona Slatinskega podjetja Radenci, v razstavnem prostora ljutomerske Tovarne usnja pa se prepričaš, da tamkaj izdelujejo zares trpežno in kakovostno usnje.
In ko so se napasle oči, stopiš še na veselični prostor, kjer prideš mimo jaška presičkega rudnika in gozdarske ute, v katerem razstavljajo les in kurivo, do mesta, kjer ne manjka stalnih gostov. Vinska poizkušnja! Kdo si le ne bi privoščil požirka pristne kapljice? Pravi vinski bratje so pri ocenjevanja bolj natančni, dragi pa spet obračajo kozarčke zaradi tega, ker take kapljice ni dobiti pri drugih paviljonih. Največkrat so izrečene številke 2, 20, 30. . . Brhka dekleta pri šanku imajo zmerom polne roke dela.
Gasilska zveza v M. Soboti OBVEŠČA
Proslava »Štajerska v borbi« bo 19. septembra. Naše članstvo vabimo, da se v čim večjem številu udeleži pomembne proslave. Prijave zbirajo občinski štabi.
Proslava 20. obletnice »Ljudske pravice« v Lendavi je preložena na 5. oktober. Društvenim vodstvom naročamo, naj organizirajo čim številnejšo udeležbo svojih članov in ostalega prebivalstva. Naj ne bo gasilca, ki se proslave ne bi udeležili!
Pozivamo vsa ona društva, ki še niso poravnala svojih dolgov pri Zvezi, da to storijo takoj in hkrati pridejo po dodeljene cevi in ostali material. Čimprej prevzemite tudi matične knjige in knjigo »ӀӀӀ. kongres GZ LRS«.
Opozarjamo poveljnike in orodjarje, da pregledajo orodjišča in orodje ter jih očistijo, kajti ugotovili smo, da jih ponekod zelo malomarno vzdržujejo. Člani štabov brigad bodo v kratkem opravili preglede.
Iz pisarne OGZ
Tedenski koledar
Nedelja, 12. septembra — Marija Ponedeljek, 13. septembra — Filip Torek, 14. septembra — Jelenko Sreda, 15. septembra — Nikodem Četrtek, 16. septembra — Ljudmila Petek, 17. septembra — Frančiška Sobota, 18. septembra — Irena
SONČNI VZHOD: 12. septembra ob 5.35. ZAHOD: ob 18.21. — DOLŽINA DNEVA: 12.46 ur.
SPOMINSKI DNEVI
ti. septembra 1943: ustanovljen Narodnoosvobodilni svet za Slovensko Primorje. 12. 1943: ustanovljena Šlandrova brigada. —
15. 1944: zasedanje odposlancev Primorsko-
ga ljudstva v vasici Lazne v Trnovskem gozdu. — 1944:	na osvobojenem ozemlju
Fruške gore je bila ustanovljena Vojna rečna mornarica. —	1946: prvi svobodni
kongres hrvaških zadružnikov. — 1947: mirovna pogodba z Italijo stopila v veljavo.
16.	1849: prva železniška vožnja na progi Celje—Ljubljana. — 1947 : priključitev Istre in Slov. Primorja k FLRJ. — 7. 1942: usmrtitev talcev v gramozni jami v Ljubljani.
KINO
GRAD — 12. septembra ameriški film »Nevidni človek« — 19. septembra nemški film »Niki«.
IVANJKOVCI — 12. septembra ameriški vohunski film »Pet prstov« — 19. septembra jugoslovanski film »Nevihta«.
ČEPINCI — 12. septembra italijanski film »Jutri bo prepozno« — 19. septembra ameriški film »Hiša na 92. cesti«.
»PARK« M. SOBOTA — od 10. do 15. septembra ameriški barvni film »Plavajoče gledališče« — od 14. do 16. septembra ameriška komedija »Glej — tička«.
RADGONA — 11. in 12. septembra mehiški film »Zapor za žene« in žurnal »Z novo tehniko« — 15. in 16. septembra francoski film »Zlata čelada« in kratki film »Proslava VI. korpusa v Slavonskem Brodu«.
SEJMI
Okraj Murska Sobota: Črenšovci v soboto, 18. septembra 'svinjski sejem; Dobrovnik v ponedeljek, 13. septembra svinjski sejem; Turnišče v četrtek, 16. septembra svinjski sejem.
Okraj Ljutomer:	Ljutomer v petek,
17.	septembra splošni sejem.
Rojstva, poroke, smrti . . .
V okraju Murska Sobota se je julija rodilo 177 otrok, od tega 90 dečkov in 87 deklic. Umrlo je 67 oseb — 35 moških in 32 žensk. Poročilo se je 29 parov. V starosti do 1 leta je umrlo 6 dečkov in 4 deklice. Zabeležili so 4  primere nasilne smrti.
V tem mesecu se je v Prekmurje vselilo 71 ljudi, od tega 57 iz drugih okrajev in 11 iz drugih republik, izselilo pa se je 114 ljudi, od tega 91 v druge okraje, 21 pa v druge republike.
DVOJČKE SO RODILE
Irma Sapač, stara 44 let, stanujoča v Sodišincih, pri sedmem porodu; Marija Kavaš, stara 29 let, stanujoča v Odrancih, pri drugem porodu; Antonija Hari, stara 24 let, stanujoča v Kraščih, pri prvem porodu.
ka iz Martinja; 25-letni Karl Šarkanj, klep. Pomočnik iz Gor. Petrovec, in 22-letna Angela Žižki), kmetovalka iz Adrijanec; 25-letni Stefan Miholič, zid. Pomočnik iz Murske Sobote, in 25-letna Marija Ferko, šivilja iz Doliča; 23-letni Ignac Fidler, trener konjev iz Pobrežja (Maribor), in 20-letna Olga Koštric, trg. pomočnica iz Lendavskih goric;
22-	letni Julij Balaž, strugar, in 20-letna Alojzija Vadnay, frizerka, oba iz Lendave; 20-letni Jožef Ropoša, avtomehanik, in 19-letna Nade Barat, kmetovalka, oba iz Lendave; 29-letni Bela Norčič, trg. pomočnik, in 22-letna Ida Hack, šiviljska pomočnica, oba iz Lendave; 29-letni Jožef Tot, vrtalec. in 21-letna Marija Gerebic, kmetovalka, oba iz Lendave; 23-letni- Franc Žilavec, miličnik iz Trbovelj, in 23-letna Marija Gore, kuh. pomočnica iz Ljubljane; 31-letni Stefan Tivadar, kmet iz Gančan, in 26-letna Terezija Horvat, kmetica iz Noršinec; 26-letni Vlado Čampelj, uradnik, in 25-letna Olga Hradil, knjigovodkinja, oba iz M. Sobote; 35-letni Rudolf Rijavec, šofer, in 21-letna Marija Ovsenjak, tov. šivilja, oba iz M. Sobote; 26-letni ing. Martin Horvat iz M. Sobote, in 26-letna Zofija Pupis, farmacevtka iz Nedelice; 30-letni Elemer Lepoša, uradnik, in 37-letna Ana Cimerman, uradnica, oba iz M. Sobote; 25-letni Otmar Bezjak, odpravnik vlakov, in 18-letna Emilija Lebar, trg. pomočnica, oba iz M. Sobote; 24-letni Vekoslav Skalar, gradb. tehnik, in 22-letna Kristina Klemenčič, medicinska sestra, oba iz M. Sobote; 40-letni Anton Berden, trgovski poslovodja, in 29-letna Marija Števančec, šivilja, oba iz M. Sobote; 24-letni Štefan Zrinski, trg. pomočnik, in 22-letna Jolanka Siplič, trgov, pomočnica, oba iz M. Sobote, 25-letni Šofer Štefanec, mes. pomočnik, in
23-	letna Kristina Györköš, bolničarka, oba iz M. Sobote; 22-letni Franc Kavaš, učitelj iz Prosenjakovec, in 25-letna Gizela Bence, učiteljica iz Motvarjavec; 23-letni Franc Gider, kmet iz Rogaševec, in 19-letna Justina Gider, kmetovalka od Sv. Jurija; 21-letni Anton Meglič, zidar iz Kroga, in 24-letna Helena Kovač, kmetica iz Krajne; 24-letni Andrej Cener, miner iz Vanče vasi, in 18-letna Ana Senk, poljska delavka iz Primskove; 25-letni Bela Drvarič, živinorejec, in 25-letna Marija Jaušovec, polj. delavka, oba iz Domžal.
NASILNE SMRTI
Skladiščni delavec Franc Vidovič iz Petanjec, star 54 let, se je pri polivanju benzina smrtno ponesrečil. Dobil je tako hude opekline, da jim je podlegel; kmetovalec Matija Roudi iz Otovec, star 45 let, je padel pod traktor, ki mu je zlomil prsni koš. Spričo težkih poškodb je moral umreti. Franc Kološa, kmetovalec iz Prosenjakovec, star 58 let, se je obesil zaradi neozdravljive bolezni; kmetovalec Štefan Franko iz Markišcvec, star 66 Iet, si je sam vzel življenje, ker je bil hudo bolan.
Druga generacija
ameriškega prelca preti
Občinskim ljudskim odborom!
Ker se je te dni pojavila druga generacija ameriškega prelca na področju Obč. LO Lendava in Murska Sobota, odrejamo drugi pregled vseh sadnih in ostalih rastlin.
Vaša dolžnost je, da po svojih organih in pregledovalcih, določenih že pri prvem pregledu, takoj in najpozneje do 15. septembra odstranite in uničite goseničje zapredke na sledeči način:
1. Poškropite okužene rastline z 2% tekočim Pantakanom. Škropiti je treba z močnim pritiskom, da škropivo prodre v zapredke.
2. Odstranite in uničite goseničje zapredke, ki jih je treba takoj sežgati.
Odločno se je treba zoperstaviti tudi gobarju, oziroma njegovi jajčni zalegi, ki jo najdemo na deblih in plotovih.
Proti kršilcem, ki teh navodil ne bodo upoštevali, bomo postopali po temeljnem zakonu o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list FLRJ št. 26 z dne 23. VI. 1954).
OLO — SVET ZA GOSPODARSTVO MURSKA SOBOTA
NE BOM PRIZNALA NOBENE KUPČIJE, ki bi jo sklenil brez moje vednosti Stefan Flisar iz Gorice št. 3, ker sva lastnika vsak do ene polovice premičnin in nepremičnin. — Terezija Zmavč, Gorica št. 3.
NOVO, ŠE NEDOGRAJENO HIŠO z dvema sobama in dvema kuhinjama prodam za 750.000 din. Potrebna gotovina 350.000 din, ostalo gradbeno posojilo na 30 let s plačilom 1 % obresti. Kupiti more delavec ali uslužbenec. — Naslov v upravi lista.
IŠČEM SAMSKO SOBO v Murski Soboti. — Naslov v upravi lista.
EN HEKTAR ORNE ZEMLJE prodam v M. Soboti. — Informacije: M. Sobota, Stara ulica 7.
HIŠO- prodam. — Gider, Slatina Radenci.
Požar zaradi neprevidnosti
Pred dnevi je izbruhnil požar pri posestniku Francu Bohincu v Veščici pri Razkrižju. Zgorelo je gospodarsko poslopje, razen hiše vse — tudi seno in žito. Ogenj je upepelil tudi skoraj novo mlatilnico, last Franca Pasedija iz Gibine.
Do požara je prišlo zaradi neprevidnosti delavcev in mlatilničarjev, ki so pri Bohincu mlatili žito. Predvidevajo, vendar ni moč zagotovo trditi, da je nekdo izmed delavcev odvrgel cigaretni ogorek v bližnjo uto, kjer so bile pleve. Povzročil je požar, ki je nenadoma izbruhnil in ga je veter, ki je pospešeno pihal, še bolj pospešil, tako da je bilo za nekaj minut vso poslopje v plamenu. Krivec še ni poznan.
Mlatilničar Franc Pasedi se ni držal zakonskih predpisov, kar se vidi iz tega, da ni imel pri svoji 'mlatilnici priprav za gašenje ognja, s katerimi bi lahko preprečil požar takoj, ko ga je opazil.
Škodo, ki jo je napravil požar, cenijo na okrog 4 milijone din.	 Vl.
*
STRELA UNIČILA POSLOPJE Pred kratkim je udarila strela v gospodarsko poslopje Štefana Maroše na Tratah. Poslopje je domala do tal pogorelo, gasilcem iz okoliških vasi pa je vendarle uspelo, da so požar omejili. Precejšnjo škodo bo pogorelec le delno kril z zavarovalnino.	J. R.
Poroke v juliju
26-letni Štefan Poredoš, zidarski pomočnik iz Ižakovec, in 23-letna Verona Šarkan, poljska delavka iz Domajinec; 54-letni Stefan Šinko, kmet iz Domajinec, in 25-letna Ana Vogrinčič, kmetovalka iz Cankove; 24-letni Stefan Žužek, delavec, in 20-letna Marija Tkalec, kmetovalka, oba iz Gor. Bistrice; 23-letni Peter Makovec, poljski delavec, in 20-letna Rozalija Horvat, oba iz Koprivnika; 23-letni Franc Vida, miz. pomočnik, in 19-letna Marija Rudaš, poljeclelka, oba iz Kapce; 30-letni Rudolf Betek, kmetovalec iz Doliča, in 22-letna Emilija Luter, kmetoval-
KMETIJSKA ZADRUGA GRAD
razpisuje službeno mesto za
upravnika
Pogoji: potrebna strokovna in šolska izobrazba in najmanj 10-letna praksa v trgovski stroki. — Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe na upravo zadruge najkasneje do 20. septembra 1954.
Več pletarjev
ki so vešči pletenja košar in drugih izdelkov iz vrbovih šib, sprejmemo v službo s 1. novembrom 1954. — Interesenti naj se javijo osebno ali pismeno na naši upravi.
KMETIJSKO GOSPODARSTVO Lendava, Kolodvorska št. 1
Advokat
JOŽE ANTAUER
je odprl svojo pisarno v Mariboru, Sodna ulica št. 24.
OBVESTILO
Avtomoto društvo »Štefan Kovač« v M. Soboti obvešča svoje člane, da je skupni odhod na Ostrožno za motocikliste 19. septembra ob 5. uri zjutraj.
Zbirališče za udeležence je pred društvenim prostorom (poslopje stare osnovne šole).
Podrobna navodila dobite pri sekretarja društva tov. Francu Topolovcu.
Pokažite s 100-odstotno udeležbo, da vam je pri srcu velik praznik slovenskega ljudstva!
VREMENSKA NAPOVED Po močnejšem dežju, ki bo okrog 10. septembra, bo spet lepo vreme, ki bo trajalo do srede prihodnjega tedna. V drugi polovici prihodnjega tedna nestalno vreme s pogostimi padavinami.
V Lendavi so se pojavile poljske miši
Poljske miši napravijo na poljskih in vrtnih rastlinah ogromno škodo. Letos so se v večjem številu pojavile na področju občine Lendava.
Miši oklestijo dozorevajoča žita, žro na polju krompir in korenje, grizejo travam korenine. Do živega jim pridemo, če proti njim nastopimo z organizirano zatiralno akcijo. To še posebno velja za obsežne poljske ravnice.
Na prvi dan skupnega pohoda zamašimo vse mišje luknje s peto, kijem ali brano. Naslednje dni pa položimo v vse nove rove po 10 do 15 zastrupljenih pšeničnih zrn, ki jih zastrupimo s črnim prahom — cinkovim fosfidom (5 kg na 100 kg zrnja).
Ker tehta 30 zrn približno en grom, porabimo t kg zrn za 3000 lukenj, seveda če damo v vsako luknjo po 10 zrn.
*
KRIŽEVCI pri LJUTOMERU
Prijetno razvedrilo — kino predstava, postaja vse bolj priljubljeno pri prebivalstvu tega okoliša. V zadnjem času vrtijo dva filma tedensko. Že zdaj dober obisk bo v jesenskih in zimskih mesecih gotovo še večji.
PRODAJAMO
drobilec za koruzo, žago cirkularko in bencinski motor 4 KS. Razprodaja bo 11. septembra v Branoslavcih pri tov. Francu Novaku, št. 14. Pri njem naj se vsi kupci javijo omenjenega dne.
Premoženjska komisija za likvidacijo KDZ Branoslavci
KMETOVALCI!
. . . odločite se, stopite v vašo kmetijsko zadrugo in tamkaj sklenite pogodbo za prodajo koraže v zrnu in storžih.
Cena za kontrahirano koruzo je:
V	STORŽIH 11 din za kg,
V	ZRNU 17 din za kg.
Za vsak kilogram kontrahirane koruze prejme pridelovalec: za koruzo v zrnu 8 din. za koruzo v storžih pa 5 din predujma.
S SKLEPANJEM POGODB SI ZAGOTOVITE BOLJŠO CENO PRIDELKU!
ZADRUŽNO trgovsko podjetje »Agromerkur«
Murska Sobota
TRGOVSKO PODJETJE
»ZADRUŽNIK« - LJUTOMER
odkupuje: poljske pridelke, sadje, zelenjavo, živino in izdelke domače obrti. . . 
...po najvišjih dnevnih cenah!
prodaja: manjše kmetijske stroje, kmečko orodje, zaščitna
sredstva, umetna gnojila in druge potrebščine za kmetovalce
...po najnižjih dnevnih cenah!
Oglejte si naš paviljon na tretji okrajni gospodarski razstavi v Ljutomera!
»ŠTAJERSKA
V BORBI«
(Nadaljevanje s 1. strani)
v občinah Kostanj, Ljutomer, Bučkovci, Ivanjkovci in Vinski vrhovi, med najslabšimi pa so občine Videm, Apače, Ivanjci, Veržej in Križevci pri Ljutomeru. Od vodstev SZDL v teh občinah je pričakovati, da bodo vsaj v zadnjih dneh izboljšali svoje rezultate in pridobili za Ostrožno kar največ svojih občanov.
Pohvaliti je treba zlasti sindikalne podružnice ljutomerskega Lesno-industrijskega podjetja, trg. podjetja »Zadružnik«, Tovarne usnja, opekarn v Ljutomeru in Borecih ter kmetijskega gospodarstva na Moti, kjer so se delavci in uslužbenci odločili, da bodo kolektivno - vsi do zadnjega — odšli na Ostrožno. Na Moti bodo ostali doma le trije delavci, ki imajo opravka pri živini.
Se je čas, da se prijavimo! Pridružimo se onim, ki so se že odločili, in sporočimo vsem ostalim udeležencem iz Slovenije: 19. septembra na svidenje na Ostrožnem!
OBMURSKI TEDNIK
Murska Sobota, 9. septembra 1954
KJE SO VZGLEDI?
Akcija za prostovoljno darovanje krvi ni zavzela pričakovanega razmaha v Prekmurja, niti doslej niso bili doseženi zadovoljivi uspehi. Po nepopolnih podatkih, ki smo jih prejeli na dan, ko o tem poročamo, se je v soboškem okraja dosedaj prijavilo samo okrog tisoč dajalcev krvi . . . Ta, za našo pokrajino dokaj prenizka številka nam odkriva, da smo doslej premalo storili, da bi bila akcija zares množična stvar prekmurskega prebivalstva. Kje tičijo vzroki, da nismo po števila prijavljencev dohiteli niti sosednega — ljutomerskega okraja, ki Šteje skoraj polovico manj prebivalcev kot Prekmurje? Vse kaže, da se naše množične organizacije in ljudski odbori niso dovolj zavzeli za to. da bi podprli akcijo in pomagali aktivom Rdečega križa in zdravstvenim delavcem, ki so v nekaterih občinah morali docela osamljeni nastopati. Manjka predvsem zgledov! Denimo, da so se za darovanje krvi odločili vsaj voditelji Rdečega križa in množičnih organizacij v naših vaseh in občinah? Nobenega dvoma ni, da bi število prijavljencev znatno naraslo, saj bi vzgledi vlekli in privabili v vrste dajalcev krvi še mnogo drugih kmečkih ljudi. Pa tudi vzpodbudnih primerov kolektivnega
prijavljanja delovnih kolektivov nismo zabeležili. V sosednem okraju pa so v akciji dejavno sodelovali mnogi kolektivi.
Imamo pa tudi v Prekmurju občine, ki so dosegle pri zbiranju prijav kar zadovoljive uspehe. Naj omenimo le dve: Šalovci in Grad. V Šalovski občini se je prijavilo okrog 150 Ijudi, ki so verno sledili vzgledu svojega ljudskega poslanca Kolomana Korpiča. Uspeh seveda ni izostal. Ali se ne
kaže vzgledovati po Šalovčanih? Še vedno je čas, da to storimo, kajti zdravstvena skupina, ki bo odvzemala kri, bo prišla v M. Soboto šele jutri in bo ostala v Prekmurju precej časa, da bo opravila svoj posel. Če bomo sedaj — čeprav malo kasno — nadoknadili zamujeno, potem bomo nedvomno dosegli tisto številko, ki jo je neki dopisnik preuranjeno napovedal v »Slovenskem poročevalcu«: 3000 prostovoljnih dajalcev krvi!	s
Ravnopravna igra v Lendavi
NK NAFTA : RUDAH (Trbovlje) 3:2 (2:1)
V prvem kolu jesenskega dela nogometnega prvenstva v vzhodni ligi so domačini imeli v gosteh borbeno enajstorice iz Trbovelj. Kljub lepemu vremenu še je na igrišča Nafte zbralo le nekaj nad 300 gledalcev, ki so videli enakovredno igro med nogometaši belih in črnih rudarjev.
Že začetek igre je obetal pravo prvenstveno borbo za točke. Pomlajena napadalna petorica Nafte je že v prvih minutah izvedla dva nevarna napada na vrata gostov, ki se v začetku igre niso znašli. Napad domačinov je branilec gostov v 4. minuti ustavil z roko, nakar je kazenski strel iz 11 m Terek spremenil v gol. Gostje so kmalu nato umirili igro in začeli s premišljenimi kombinacijami. Več ostrih strelov
je sigurno obranil dobro razpoloženi vratar Nafte Budja. V 21. minuti je igralec gostov Butkovec iz neposredne bližine pogodil mrežo. Do konca prvega polčasa so se napadi na obeh straneh izmenjavali, vendar je prišlo do gola šele v 45. minuti. Z desne strani je prenešeno žogo Terek iz daljine 25 m poslal neubranljivo v zgornji desni kot. To je bil najlepši gol dneva.
Gostje iz Trbovelj so v drugem polčasu bolje začeli in v 50. minuti rezultat izenačili. Kmalu nato so prevzeli iniciativo na igrišču in stalno napadali vrata domačinov. Ko je bil poškodovan branilec domačinov Gerenčer, se je Nafta, ki je igrala z desetimi igralci, v glavnem le branila. Vsak čas je bilo pričakovati, da gostje pridejo v vodstvo, vendar je levo krilo Opresnik trikrat iz neposredne bližine streljal preko gola. Po uspeli kombinaciji Vidaka je Nafta po Kulčarju v 75. minuti dosegla tretji gol in zmago.
Rezultat odgovarja prikazani igri obeh moštev, lahko pa bi bil tudi obraten v korist gostov. Igra je bila živa in borbena, vendar ne na tehnični višini. Gostje so bili hitrejši, pri domačinih pa se je v drugem delu opažala utrujenost. Pri Nafti so se odlikovali: Budja, Dominko, a pri gostih Opresnik in Butkovec. Tekmo je odlično vodil sodnik Kukanja.	—ce
Dober začetek NK Sobote
SOBOTA : DRAVA 4:0 (2:0)
Zaradi nogometnega turnirja, ki ga je priredila Drava ob priliki okrajne gospodarske razstave, so nogometaši Sobote v prvem kolu jesenskega prvenstva nastopili v Ptuju že v soboto.
Za sam nastop je vladalo v Ptuju dokajšnje zanimanje in sa domačini upali, da bo Dravi uspelo ponoviti uspeh prejšnje nedelje, to je izvleči vsaj neodločen re-
zultat in seveda eno točko. Toda upanje sc ni izpolnilo, kajti Sobota je tokrat bolje zaigrala, dočim je domače moštvo odpovedalo. Napadalci Sobote so že v prvem delu igre dosegli dva gola in v nadaljevanju še dvakrat zatresli mrežo domačih.
Pri Soboti je ugajala krilska vrsta, kjer je bil zelo dober Zelko. Gole za Soboto so dosegli: Šubat, Horvat, Sečko II in Šakal.
Fr.
LENDAVA
Ob začetku letošnjega šolskega leta so se poleg otrok zbrali na dvorišču osnovne šole tudi njihovi starši. Pozdravil jih je šolski upravitelj, ki jih je povabil k sodelovanju in zaželel otrokom kar najboljše uspehe pri bodočem učenju.
IŽAKOVCI
Gasilci v naši vasi niso med zadnjimi v Prekmurju. Prejšnjo nedeljo so slavili 30-letnico delovanja svojega društva. V programu je sodelovala tudi godba na pihala, v gosteh pa so imeli gasilska društva z obeh bregov Mure.
Precej vaščanov bo šlo tudi na Ostrožno. Dosedaj se je prijavilo nad 40 članov SZDL, upajo pa, da bo to število še naraslo.
LJUTOMER
Okrajna knjižnica s čitalnico je začasno prenehala poslovati, ker so se v njene prostore vselili razstavljalci. 
Na tomboli Kegljaškega kluba — bila je preteklo nedeljo — so zadeli prve tri dobitke:- vojaški godbenik tov. Škrajner iz Beograda 20.000 din, tov. Janko Nemec iz Šalinec 10.000 din in Marta Štiberc s Slamnjaka moško dvokolo.
Odprtje novega dirkališča - hipodroma V LJUTOMERU in
VELIKE JESENSKE KONJSKE DIRKE
priredi Klub za konjski šport v nedeljo, 12. septembra 1954 ob 14. uri na novem dirkališču v Ljutomeru.
Nastopali bodo najboljši konji iz LR Slovenije in Hrvaške ter ženska jahalna skupina iz Ptuja.
Organizirajte ta dan skupinske izlete v Ljutomer! — Prometne zveze ugodne. — Ozvočenje — godba — okrepčila — stava!
UPRAVA
Zikst, Mürsek muho! — Tak mi je negda v mojih mladih letih prava nekši zidar, keri je bija tan z naših bregač duma, pa se je pr soldakovih dosta nemški náfča — dere mi je šteja kaj posebnega pokazati. Tak sen te ali tudi san reka, dere sen etan tan v Soboti vida kak tarácajo cesto no na fseh voglih zidajo. Dugo sen sta pret špitalon no gleja, ven so ga fčista razdrapali. Ne ven, kak do ga legda znavi fküper spravili. Mislin, da to zidare no drüge meštre že tüdi skrbi ven jih je najmaje pet pol vüre fküper stalo no sc nekaj posvetüvalo. Pri ten sen se spota, kak si je negda nekši lotmerški štacünar da role popravlati, pa je celi božji den sta na cesti no meja paško, kok zidar dela. Dere si je toti nagli mešter že peti cigareti suka, ga je štacünar itak enok pita: »Vi, kak dugo še namenite tak stati?« — Pa je jemi zidar flisik odgovora: »Gospot, čin si doj vlega, ten še dosta maje nareda!«
Neštrne sobočke hiše so resn lepe, samo na dvorišče ne smeš pofsodik povohati. Na enen sen vida skorok nove kuraže za atomobile, pret jimi pa mlako. To je jako praktiš, ven se atomobili somi v blati operejo. Veka škoda bi bila, če bi mlako zasipali s tistimi smetmi, kere polek pitonirane smetišnice no náji lepo na kup spravlajo. Rat man ostajnke rečmo od kakšega vekšega gostüvaja, ne gledan pa rat ostajnkof vse fele plotof, kerih je op sobočkih ulicah pofsodik fse puno. Morti so si jih negi na ovi strani Mure sposodili pa jih šparajo za prekmarski tjeden, keri de pre drugo leto enok. Najlepši plot sen vida tan pret kinon: visok je več kak dva metra, ka glejaš samo prta kini ali na cesto, pa močen, ka si lehko narüok najega nasluniš. Takši bi prafzapraf mogli fsi ploti biti, te nebi bilo
nibenega šmickaja sen no tan, pa nibene svaje.
Zikst, Mürsek, muho! Tak se to dela! Tak sen si zmrgota, dere je nekaj tak grozovitno zavajalo, ka mi je skorok na zadji tal vrglo. Pa je bija samo parfèn od starih čunt, kere pre večkrat z veke mesnice na štacjón vozijo. Tak je praf! Naj majo domači lidje bar nekaj od čunt, či je že meso kan indan šlo! Priten še tüdi precik živega vapna pršparamo. Sploh sen se spreviža, ka so Sobočani šparaoni lidje. To se vidi na priliko v nešternih oštarijah. Ena je bila fčista prozna — naj le v miri dale počivle! V lotmerški kleti sta se dva pifca degmala, ali je vožja prek Mure vini kaj naškodila ali ne. Pret tretjoj sen z vekoj mantroj prebra nezarensko künštni napis na tabli, kera je za tak veko kučo fsikak premala. Že f šanki šparajo z rükami, ven je z brisajon maje dela kak s prajon. V drugi so meli plave ruke, kak se za hotel šika, samo luč. — dve petnajšici je bila fsikak premočna. Ka bi tistin štirin goston,
keri so tan nekši gulaš štohali, pokazo, ka nekaj razmim, sen si kupa dva deci lotmerškega rizlinga, pa je ne bija ne eno ne ovo, čeglih je bila cena fčista lotmerška, ven se je celo s slatino svajüvala. Dobili so ga pre od lotmerške vinarske zadruge, samo ka je sürmak že jako dugo no najgi. To drugo sen rad verva, za prvo pa sen drugi den pita na sami zvirofčini v Lotmerki. Zvedo sen, ka je tisti nobl hotel svojega rizlinga najnč enok ne kupa pr vinarski zadrugi, pač pa je f tistem hipi naroča celi polovjak pravega lotmerškega rizlinga za nekše iseljence, keri do pre obiskali Soboto. Pa sen si f svoji nori pameti misla: Zikst, Mürsek, muho! To pa jc že ne praf! — Nič neman proti iseljencem. noj pijejo čisto no pravo vino, ven so ga potrebni, no vredni. Ka pa morajo priti tijantan z Amerike f Soboto, ka dobijo tiidi domači pifci enok pravo vino za glihno ceno, to pa je že jako čüdna no zamotana reč!
Pr vini je te ali Sobota L o t m e r k i
naprej vujšla, čeglih se tüdi lotmeržani lehko pohvalijo z dragoj čüčoj — pa ne pofsodik — še bole pa je vujšla s taracajon na zimo, najbrže pa tüdi zidaje, ven na zimo, najbrže pa tudi zidajo, ven ne čaka zidarski rüšt pr sodniji že dugo na to, ka bi se ga nešče smila pa ga potpra prta snegi. Morti pa do ga celega, kak je. odnesli dale, ven je še dosta kuč jako odrtih. Tudi stari Miklošič ma, znavi odrti nos, čiglih so go jemi künštni lidje z Vüptüja fčista v redi zakrpati. Eni pravijo, ka je zmiron jako zašnofani, ven se nikak nemre spotiti, što ga je že 41. leta s kamna prekopicne, čiglih se pre jemi oten fčasih nekaj čudnega saja.
Či do gda tüdi opčinsko kučo popravlali, te naj spravijo še tisto škatlo za zaželjene koncerte nekan indan, ven je zmeron prazna. Petkof Grandi pravi, ka dohaja že v »muzej novih idej«, kere pre rasejo v lotmerki kak frcaje po deži. Takša ideja — ali morti odeja? — je bila tüdi ka bi nekaj lotmerške dicè zapelali pot šotore ob morje. Potlan se je začela krčiti — z morja Je gratala faleša domača Müra, potlan zeleno Pohorje pres kopajo, nazadjo po stiha šuma pr Železnih dverah. Tan so resen štirje Čehi malo šotorili no po goričkih kürah fruckoli. Za kunec so se preselili na Kamenščak — kak se jin je tan godilo, keko straha so si zavžili ponoči, kak je potlan ali še vmes duma grmelo — to van naj sami povejo! — Pokazali so sc fsen, keri so prle ot taboreja teko gučali, kok se to lehko naredi: Zikst, Mürsek, müho! — Tildi pošto se lehko malo pohvali, ven je karto, kera jc bila 18. odana f Soboti, pa prišla še tisti den v Lotmerk. spravila srečno do 21. na pravi ontres. Zikst, Mürsek --to ti je grozovitno naglica! Vujec Balaš
RADENCI
Skupina zdravstvenih strokovnjakov za odvzem krvi je pred kratkim obiskala Radence. Prebivalci so za to akcijo pokazali polno mero zanimanja. V lepem številu so sodelovali člani delovnega kolektiva slatinskega podjetja, prebivalci Kapele, Murščaka in Radenec.
*
VEŠČICA
Naši vaščani so na pobudo dokaj delavnega gasilskega društva že položili temelje novemu gasilskemu domu. Lepo vreme je kot nalašč za zidanje, zato upajo, da bo dom že letos pod streho.
Od njega ne bodo imeli koristi zgolj gasilci, temveč vsi vaščani, saj ga bodo uporabljali za sestanke, predavanja in kulturne prireditve. Odtod tudi velika vnema vaščanov pri prostovoljnem delu.
F. F.
PO OLAFU ASLAGSSONU PRIREDIL V. DRŽAJ
37
Volk ni odpustil ovnu trkaču. O tem mi je nekoč pripovedoval Frank, ko sva sedela ob ognju v njegovi kolibi.
»Nekega jutra,« je pričel stari lovec,« je bil volk izredno slabe volje. Niti Nelly ni hotel slediti. Ko pa je zagledal med ovcami trkača, se je odtrgal od naju in se pognal za njim. Trkač je bil ves zmeden, brzel je proti lesovju, kjer sta obadva kmalo izginila. Volk se mi je ob povratku zdel čudno sumljiv. Kmalu pa mi je postalo vse jasno, ker se trkač ni več vrnil...
38
Polnoč je prešla. Ko je volk zaslišal gospodarjevo smrčanje, se je krepko zganil. Noč je bila temna in mirna...
Tiho se je splazil iz stana in se napotil v lesovje, kamor je v mraku nagnal trkača. Od Človeka se je marsičesa naučil, vendar pa mn je manjkalo volčje vzgoje. V gozdu, kjer je ležala mrhovina, je buljil s široko odprtimi očmi v temo. Živci so mn bili skrajno napeti — trepetal je. . .
39
Pred njim, v nočni temi, je v gostem lesovju ležalo truplo prvega nasprotnika, ki ga je kljub svoji mladosti neskončno so-vražil.
Z iztegnjenimi bedri, ko da bi bil mrtvec živ bojevnik, se je bližal mrhovini. Renčal je in dlaka na hrbtu se mu je ježila. Da bi se mn moglo kaj zgoditi, na to še pomislil ni.
Pred seboj je videl samo dober zalogaj. 
40
Tisti hip pa je naš volk odskočil. Ko da ga je zadela strela. . . Zavedel se je, da se je ujel v nastavljeno past hkrati pa je tudi v desni šapi občutil grozne bolečine. Past ga je zgrabila. Ubogi volk je postal ujetnik.
obupnem napora je junak grizel železo, misleč, da se bo rešil. Ves trud je bil zaman, veriga je bila dobro pritrjena in čeljusti pasti so krepko držale. Vstal Je. Z zateglim tuljenjem je izražal svoje hrepenenje po svobodi. V tej bridki uri si je želel prijatelja. . .