Leto XXI., št. 96
Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelen-burgova uL — Tel. 3492 in 3392
Podružnica Maribor: Grajski trg St. 7. — Telefon 2455.
Podružnica Celje: K oc enova ulica 2. Telefon St. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana St. 17.749.
Ljubljana, petek 26. aprila I940
Cena 2 Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Ure d.n i š t v o : Ljubljana. Knafljeva ulica 5. telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7. telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Vznemirjenje
na Tihem oceanu
Razširitev vojne na Skandinavijo je povzročila močno stopnjevanje vznemirjenosti v nevtralnih državah, ki se nahajajo v obližju konfliktnega ozemlja. Značilno za splošno negotovost sedanjega položaja v svetu pa je, da je vznemirjenje poseglo celo na daljni Pacifik, na države, ki imajo svoja ozemlja ali svoje interese ob Tihem oceanu. V prvi vrsti gre pri tem za nizozemsko Vzhodno Indijo.
Nizozemska je v Evropi, kjer neposredno meji na vojujoče se države, odredila vrsto izrednih ukrepov, ki imajo vsi za cilj, da pripravijo vse potrebno za primer vojne. Nizozemska se pripravlja z vso resnostjo, da se postavi v bran, ako bi se hotela vojna vihra raztegniti na njeno ozemlje. V te njene priprave je nenadoma udaril alarm s Tihega oceana. Predstavnik japonske vlade je objavil, da bi v Tokiu ne mogli mirno gledati, ako bi se predru-gačilo sedanje stanje na Tihem oceanu in bi bili v teku razpleta evropske vojne japonski interesi na Pacifiku prizadeti. Tokijska izjava ni bila precizna in je pripuščala razna tomačenja, toda soglasno so jo v Evropi in Ameriki razlagali tako, da priglaša Japonska z njo svoje aspiracije na zasedbo Nizozemske Indije. Razumljivo je, da je tokijska izjava sprožila živahen odmev in odločno odklonitev s strani Nizozemske, a obenem tudi s strani Amerike in zaveznikov.
Japonske, ameriške, nizozemske in druge izjave so pri tem pokazale možnost. da se evropski konflikt razširi na Tihi ocean. Kakor stoje stvari sedaj, se taka možnost še ne zdi zelo verjetna. Bolj verjetno je. da je hotela Japonska s svojimi sicer nejasnimi ali v neki smeri vendarle zelo razumljivimi izjavami opozoriti na ono, kar bi nji bilo zelo nesimpatično, pa s tem vplivati na razvoj v določenem smislu. Koliko stoje za njenimi enunciacijami nasveti in interesi drugih sil, na primer Nemčije, kakor se ponekod domneva, to je seveda drugo vprašanje.
V stvari gre za akcijo, ki bi mogla nastati na Tihem oceanu v primeru, da bi bila tudi Nizozemska zapletena v vojno. V Tokiu so si postavili vprašanje, kaj bi se zgodilo v primeru, da bi nemška vojska okupirala Nizozemsko in bi ji zavezniki priskočili na pomoč kakor so Norveški. V tem primeru bi bilo računati z možnostjo, tako sklepajo v Tokiu, da bi vzela na primer Velika Britanija v svojo zaščito nizozemsko kolonialno posest v Vzhodni Indiji. na podoben način, kakor so Angleži okupirali danske Färöerske otoke in kakor bodo morda v prihodnjih mescih vzeli v zaščito Islandijo in Grenlandijo. Formalno se mora japonska izjava tolmačiti v takem smislu, da bi se v Tokiu s podobno zaščito Nizozemske Indije ne mogli strinjati in da bi se s tem ustvaril položaj, ki bi mogel na mah razširiti vojno na Tihi ocean. Ker pa je v današnjem stadiju mednarodnih odnošajev bojazen pred oškodovanjem lastnih interesov lahko že povod za akcijo, ki naj prehiti nasprotnika. je japonska izjava povzročila pravi alarm po vsem svetu. Med prvimi se je oglasila Amerika, ki je naglasi-la. da mora ostati na Tihem oceanu absolutni status quo. kar je mogoče razumeti seveda samo v smislu, obrnjenem na japonski naslov. Od drugod še ni bilo tako določnih uradnih izjav, toda časopisni komentarji so naglasili solidarnost interesov Amerike in zaveznikov. Saj so se ob tej priliki culi znova tehtni glasovi, ki so opozarjali na vzporedno zainteresiranost Sovjetske unije, ki da ne more biti zadovoljna, ako bi se Japonci ojačili z bogatimi gospodarskimi viri iz Nizozemske Indije.
Jedro nevarnosti je tedaj v možnosti. da bi Japonska izkoristila nadaljnji zaplet evropske situacije in začela zasedati Nizozemsko Indijo v primeru, da bi evropska Nizozemska bila potegnjena v vojni metež. Japonci bi svojo akcijo utemeljili s tem, da hočejo prehiteti Angleže in Francoze, pa morda Američane, ako bi ti hoteli vzeti v zaščito nizozemsko kolonialno posest. Nikjer ni bilo doslej javljenega, da bi Angleži in Francozi imeli kako tako zasedbo v načrtu, saj ni nikake možnosti, da bi eNmčija svojo eventualno protinizozemsko akcijo mogla razširiti tudi na nizozemske kolonije. Predstavitelji Hciandije hitijo zagotavljati, da je Vzhodna Indija popolnoma v položaju, da se sama brani ter da ne potrebuje nikake zaščite od nikogar. Tako je izjavil nizozemski poslanik ponovno v Tokiu in podobno so nagla-šali Nizozemci tudi drugod, celo napram Veliki Britaniji, pač v prizadevanju, da že v naprej onemogočijo Tokiu vsako pretvezo. Dejansko je resnica, da bi mogla Nizozemska brez težav ohraniti v redu in neokrnjeno svojo oblast v Indiji, tudi ako bi njeno ev-
Letalska ofenziva na vidiku
Nemci ustanovili na Norveškem. kamor ie prispel tudi letalski general Milch. glavni stan za svoie letalstvo in se pripravliaio za velike letalske akcise
Pariz, 25. aprila s. (Havas). V nevtralnih državah posvečajo sedaj posebno pozornost dejstvu, da so Nemci ustanovili na Norveškem glavni stan za svoje letalstvo in da je dospel na Norveško letalski general Milch, najožji sotrudnik maršala Göringa. Splošno pričakujejo sedaj, da bo nemško letalstvo še povečalo svojo aktivnost in poskusilo morda v najkrajšem času z veliko letalsko ofenzivo, kj naj bi prinesla odločitev.
London, 25. aprila, s. (Reuter). Nemška letala neprestano bombardirajo posamezne naselbine in celo izolirane kmečke hiše v bližini zapadne norveške obale. Napadom so izpostavljeni vsi kraji od Namsosa pa do Andalsnesa, predvsem pa železniška proga in cesta iz Namsosa proti Steinkjeru. Vsi ti napadi so doslej povzročili sicer le malo škode na železnicah in cestah ter tudi niso ovirali zavezniške voiske. pač pa so žrtve med civilnim norveškim prebivalstvom že precejšnje. Kakor poročajo, je bilo doslej ubitih že nad 60 civilistov, večje število pa je bilo ranjenih. Nemška letala mečejo eksplozivne in zažigalne bombe ter obstreljujejo naselbine tudi s strojnicami. Več tisoč Norvežanov je iz vasi ob zapadni norveški obali zbežalo v notranjost dežele.
Umik zaveznikov pri Lillehammeru
London. 25. aprila, s. (Reuter) Vojno ministrstvo je objavilo danes popoldne nov komunike o vojaških operacijah na Norveškem. Komunike se glasi: Severno od Trondhjema ni bilo nobenih
nadaljnjih bojev. Sovražne čete kopljejo tik severno od Steinkjera jarke.
Na jugu so se morale zaradi povečanega sovražnega pritiska zavezniške čete umakniti s prejšnjih položajev pri Lillehammer ju.
Iz ozemlja pri Narviku ni ničesar poročati.
London, 25. aprila, s. (Reuter) Švedska poročila o bojih na Norveškem pravijo, da so bili vse do sinoči v teku hudi boji pri Steinkjeru. Nemci so napadli zavezniške postojanke s tanki in oklopnimi avtomobili. Podpirale so jih tri nemške vojne ladje, ki so prodrle po trondhjemskem fjordu navzgor. Nemške vojne ladje, ki se nahajajo v fjordu, sicer ne morejo ven, na drugi strani pa jim tudi zavezniško vojno brodovje težko more do živega, ker brani dostop do Trondhjema močna norveška trdnjava, ki je sedaj v nemških rokah
Švedska poročila pravijo dalje, da dobiva zavezniška vojska južno od Trondhjema neprestano nova ojačenja in se pripravlja za večjo akcijo.
Pri Narviku zavezniške čete polagoma obkrožajo mesto. Švedski listi poročajo, da se je v gorovju pri Narviku moralo pred dvema dnevoma predati okoli tisoč nemških vojakov, ki so jih Norvežani zvabili v past. Norvežani so držali prelaz nekako 10 km od Narvika, nato pa so se umaknili dalje v notranjost do vasi Kol-gatan. Nemci so jim sledili, tedaj pa jih je norveška vojska obkolila v vasi. Šest dni so norveški četniki napadali nemške vojake in jih 150 postrelili. Ostali Nemci so se morali končno zaradi pomanjkanja hrane in streliva predati. Tako šteje sedaj nemška posadka v Narviku samo še 2.000 mož.
Nemci zasedli Steinkjer
Prodiranje od Osla proti severu in severozapadu
Berlin, 25. apr. br. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi objavilo naslednje vojno poročilo:
Približno 30 km severovzhodno od Narvika so v teku boji nemških prednjih straž z jačjimi oddelki sovražne vojske. Angleške pomorske sile so zopet močno obstreljevale mesto in luko Narvik. Severno od Trondhjema so nemške čete, ki so zavzele Steinkjer, naletele pri nadaljnjem pohodu le na slaboten odipor sovražnika. ter so zasedle nadaljnje prehode in ožine. Področje okrog Trondhjema ter železniška proga, ki je speljana iz Trondhjema na švedsko, sta s tem zavarovana proti severu. Nadaljuje se prodiranje nemških čet v smeri od Osla proti severu in severozapadu. S pomočjo letalskih sil so nemške čete strie vsak poskus nasprotnika. da bi se spet utrdil in so ga mestoma prisilile k nadaljnjemu umiku.
Pri zasledovanju podmornic sta bili pri Skageraku uničeni zopet dve sovražni podmornici. Flotilja nemških stražnih ladij je ob neugodnem vremenu nenadoma opazila ob zapadnem vhodu v Skagerak v prav majhni razdalji skupino velikih francoskih rušilcev. Kljub znatni premoči sovražnih vojnih sil so stražni čolni takoj prešli v napad. Po kratki borbi se je sovražnik z vso naglico umaknil ter izginil v megli v smeri proti zapadu.
Dva moderna norveška rušilea sta bila z nemško posadko uvrščena v službo nemške vojne mornarice.
Letalske voine sile so bile včeraj na ižvidniških poletih nad srednjim in severnim predelom Severnega morja vse do šetlandskih otokov ter nad srednjo Norveško. Formacije bojnih letal so pretrgale vse prometne zveze v zaledju sovražnika na področju severno od Lillehammer-ja, okrog Trondhjema in Bergena. V nizkih poletih so mestoma napadle sovražne kolone na pohodu ter koncentracijske in oporne točke sovražne vojske. Na norveški obali so letalske sile napadle sovražne vojne ladje. Težka bomba je zadela neko angleško križarko, na kateri je izbruhnilo več požarov, tako da je bila onesposobljena za borbo. Nad Severnim mor-
ropsko ozemlje zasedle tuje vojaške sile.
Japonska ima sicer še vedno svoje vojne sile zastavljene na Kitajskem, toda Nizozemska Indija predstavlja ogromno bogastvo, zlasti z zalogami surovin, ki so potrebne za moderno vojno: nafta, gumi, rude itd. Še nadalje je važno, da bi pomenilo vznemirjanje Pacifika odtegnitev, dela britanskih in francoskih sil od evropskih sedanjih in bodočih bojišč. Še prav posebno velja to, dokler ni gotovo, da bi se Amerika zares spustila v vojno, ako bi Japonska ogražala nizozemsko kolonialno posest. Vsekakor pa bi se v tem primeru evropska vojna razširila v orjaški svetovni konflikt, bržkone še mnogo večji, nego je bila svetovna vojna; da bi Angleži in Francozi priskočili Nizozemski na pomoč tudi v Pacifiku, je izven dvoma, a v taki situaciji bi Amerika pač ne mog'a ostati nadalje nevtralna. Za take ogromne spopade pa Japonska sedaj ni pripravljena. Zato smemo upati, da se bo vznemirjenje na Tihem oceanu poleglo, ne da bi dovedlo do zapletljajev.
I jem so bila sestreljena tri angleška le-* tala tipa Lockeed-Hudson in še neko drugo angleško letalo. Dve nemški letali se nista vrnili v svoja oporišča.
O priliki vdora angleških letal na otok Sylt so sovražna letala bombardirala kopališče Wenningstedt. Več hiš je bilo poškodovanih. Na robu mesteca Heide v Schleswig-Holsteinu so sovražna letala v predzadnji noči odvrgla več bomb, čeprav ni niti v Heidi, niti v njeni dalnji okolici nikakih vojaških objektov. Sovražnik je s tem pričel z letalsko vojno proti nezaščitenim krajem, ki tudi nimajo nikakega vojaškega pomena.
Angleški dentanti
London, 25. aprila, s. (Reuter). Angleško letalsko ministrstvo je objavilo danes popoldne komunike, v katerem odločno zanika resničnost. nemškega uradnega poročila, češ, da so angleška letala zadnje dni napadla nezaščitena oporišča v Nemčiji in na Danskem ter kraje, ki nimajo nobene vojaške važnosti. Letalsko ministrstvo ugotavlja, da je veljal napad na otok Sylt samo letališču Westerland, ki je važna vojaška postojanka in -ina najbolje zaščitenih v Nemčiji. Mesto Heide v Schleswig-Holsteinu, ki ga omenja nemško uradno poročilo, sploh ni bilo napadeno.
Kako so Nemci
zasedli Bergen
London, 25. aprila, s. (Reuter) Danes so bili tu objavljeni nadaljnji podatki o načinu, kako so Nemci zasedli Bergen. Ugotovljeno je, da so v začetku marca prispele v bergensko pristanišče tri nemške trgovinske ladje, ki so vozile skrite oddelke voiaštva, orožja in municije.
9. aprila zjutraj je dospel pred tsergen en nemški rušilec in izkrcal vojaštvo. Na obali je bilo že vse pripravljeno. Takoj so bile prerezane telefonske zveze s trdnjavo pred Bergenom. kakor tudi z mornariškim poveljstvom. Nato so se izkrcale nemške čete z vseh treh maskiranih trgovinskih ladij. Nemški vojaki so sami pripovedovali norveškemu prebivalstvu, da so štiri tedne čakali na ladjah na dano znamenje za akcijo.
Vesti o predaji Nemcev pri Narviku preuranjene
Stockholm, 25. aprila, j. (Havas) Potrjuje se vest, da so zavezniške čete obkolile 2500 Nemcev, in sicer 1000 pri Narviku, 1500 pa v neki sosedni dolini. Informacije, da bi se bile obkoljene nemške čete že vdale, pa so se izkazale za prezgodnje. Predaja doslej ni bila potrjena niti iz švedskih niti iz angleško-norveških virov.
Usoda prve norveške divizije
London, 25. aprila. AA. (Reuter). Norveška časopisna agencija ie pooblaščena kategorično demantirati vesti, ki jih širi sovražnik, da se je znaten del prve norveške divizije predal nemškim četam in da je bil ostanek divizije razbit. Nasprotno se naglaša. da se ta divizija še nadalie krepko upira sovražniku.
Berlin, 25. aprila. AA. (DNB). Uspehi nemških čet severno od Trondh ema so zelo važni za nadaljnjo vojno na Norveškem. S tem. da so nemške čete zasedle važne postojanke pri Steinkjeru. so zavarovale pokrajino Trondhjem pred vsakim ogroža-
njem s severa. Nemška poveljstva slei ko prej poročajo, da so zavezniške čete. ki se bore v teh krajih z nemškimč oddelki, po številu in po taktični vrednosti slabotne.
Kralj odklanja pogajanja z Nemčijo
London, 25. aprila. AA. (Reuter) Po vesteh stockholmske radijske postaje je kralj Haakon obvestil tako zvani upravni odbor v Oslu, da norveška vlada ne bo pričela nobenih pogajanj z Nemčijo, razen v primeru, ako Nemci umaknejo iz Norveške svoje čete. To izjavo je kralj poslal pismeno predsedniku norveškega vrhovnega sodišča kot odgovor na predlog upravnega odbora v Oslu, naj bi norveški prestolonaslednik govoril po kaki radijski postaji na zasedenem ozemlju. Kralj Haakon
je izjavil: Radijska postaja, ki je v zasedenih krajih, ni kraj za prestolonaslednika. Niti jaz, niti prestolonaslednik se ne bova pokorila poveljem nemških oblastev, ter pričakujeva od vseh Norvežanov, da zavzamejo isto patriotično stališče.
Nemški državni komisar za Norveško
Berlin, 25. aprila, br. (DNB). Za državnega komisarja v zasedenem norveškem ozemlju je bil imenovan dosedanji pokrajinski voditelj za esensko-rursk0 okrožje dr. Terboven. ki bo v svojstvu državnega komisarja podrejen neposredno državnemu kancclarju Hitlerju. Dr. Terboven je že odpotoval v Oslo, kjer bo takoj izdal potrebne ukrepe za ureditev nove uprave pod nemško kontrolo.
Ljute borbe v okolišu Trondhjema
Tudi pri Steinkjeru so se boji zopet obnovili
London, 25. aprila, j. (Havas) Po verodostojnih informacijah, ki prihajajo v London, se vojni položaj na Norveškem v treh sektorjih, na katerih operirajo zavezniške čete, vse bolj razčiščuje. Pri Narviku so angleške in norveške čete obkolili odsek, kjer so se prvotno izkrcale nemške čete. To sicer ne znači, da bi bile nemške čete že popolnoma obkoljene, vendar pa je gotovo, da se zavezniki trajno približujejo svojim ciljem. Pogoji za vojaške operacije so zelo težavni, ker je razen v tesnem pasu neposredno okrog pristanišča le malo prehodnih potov.
Izven vsakega dvoma je. da se na drugi strani v trondhjemskem okrožju bijejo ljute borbe. Nemške čete so se utrdile v strelskih jarkih pri Steinkjeru, dočim so angleške čete severno od nemških približno 45 km od Namsosa. V predelu pri Lille-hammerju so bile nemške čete opažene pri Elvedalenu, več kilometrov južno od Trondhjema. Angleške čete se nahajajo tudi v okrožju Otta, 40 km od Dombasa. Vse ceste in železnice, ki se jih zavezniške čete poslužujejo pri napredovanju, so nemška letala ponovno silovito bombardirala, a so bile le na redkih mestih prekinjene.
Stockholm, 25. aprila, s. (Ass. Press). Po švedskih podatkih, ki so deloma uradno potrjeni, so se danes zopet obnovili boji severno od Steinkjera, in sicer pri naselbini Mira. 40 km južnovzhodno od Dombasa so Angleži sedaj pri Otti v dolini Gud-brandsdal. V dolini Oesterdal se je Nemcem danes posrečilo prodreti ob reki Glommen vse do Rörosa. ki leži samo 110 km od Trondhjema.
Angleške vojne ladje so baje pričele danes bombardirati trondhjemski fjord.
Južno od Trondhjema zbirajo zavezniki nove čete, ki so dobile ojačenja tudi od Norvežanov iz okoliških predelov.
V splošnem pričakujejo, da se pripravljajo na Norveškem večje bitke, zlasti pri Trondhjemu. V dosedanjih operacijah je igralo posebno važno vlogo nemško letalstvo. ki je bombardiralo zavezniške čete in njihove prometne zveze v norveških gorskih dolinah. Za bodoči razvoj konflikta bo posebne važnosti, kako hitro se bo posrečilo Angležem v severnem delu Norveške ustanoviti večja letalska oporišča, tako da bo letalstvo moglo uspešneje podpirati kopno vojsko v operacijah.
Francozi o položaju
na norveških bojiščih
Pomen letalskih bitk čedalje važnejši za razvoj vojnah
dogodkov na severu
Pariz, 25. aprila, j. (Havas). Po informacijah merodajnih francoskih krogov postaja aktivnost letalstva na Norveškem čedalje večja ter pomen letalskih bitk čedalje bolj odločilen za razplet vojnega položaja. Na morju je zavezniška mornarica že dolgo gospodar položaja ter nemški mornarici, blokirani v raznih norveških fiordih. popolnoma onemogoča vsake operacije na odprtem morju. Nemške vojne ladje lahko izvršujejo le malenkostne akcije v samih fiordih.
Na kopnem je Nemčiia zaradi izredno majhnega števila čet. ki so ji na razpolago, prav tako »blokirana« v svojih akcijah ter lahko nemško vojno poveljstvo organizira le lokalne napade nemških sprednjih straž in ižvidniških čet in tudi to samo na posameznih točkah. V to skupino lokalnih akcij spada tudi nemški nanad. izveden 23. t. m. severno od Trondhjema v bližini Steinkjera. Ker so nemške pehotne in letalske sile vezane v svoji delavnosti, pa se nemško vrhovno vojno poveljstvo v tem večji meri poslužuje svojega letalstva, ki je do skrajnosti angažirano za vojne operacije. Nemška letala neprestano napadajo na Severnem morju, bombardirajo ceste, železnice, pristanišča in letališča na kopnem ter posegajo direktno tudi v spopade pehote na kopnem, kjer obsipajo zavezniške in norveške čete z bombami in .iih obstreljujejo s strojnicami. Nemških letalskih napadov so deležni tudi zavezniški transporti in taborišča zavezniške vojske.
Proti delovanju nemškega letalstva nastopa na drugi strani čedalje uspešnejše zavezniška protiletalska obramba. Zavezniške čete. izkrcane na Norveškem, postajajo številčno od ure do ure močnejše in bolje oborožene. Posebna oblikovitost norveške pokrajine, gorati teren ter razsež-ni gozdovi dopuščajo, da zavezniške čete pod varnim kritjem lahko naglo napredujejo brez nevarnosti, da bi jih mogla opaziti nemška letala. Razen tega vlada ta čas na Norveškem izredno slabo vreme, velika oblačnost ter snežni viharji, ki so krivi, da nemška letala zlahka izgube orientacijo.
V	treh poglavitnih vojnih conah je položai sedaj naslednji:
Na skrajnem severu, v narviškem okrožju. 9o nemške čete obkoliene od zaveznikov na treh različivlh točkah.
V	drugem vojnem pasu, to ie okrog Trondhjema. se vojne operacije nadaljujejo. Severno od mesta Trondhjema zavezniške čete napredujejo, poslužujoč se Nam-9oea kx>t svojega poglavitnega ocorišča.
odkoder prejemajo ojačenja. Nemci so skušali prodiranje zaveznikov v tem vojnem pasu ovirati s pomočjo nekaterih rušilcev. ki jim služijo v oporo tudi oboroženi transportni pam i ki in s katerimi so izkrcali na polotoku Indoroey vzhodno od Steinkjera nekaj svojih pomožnih čet. katerih moč se ceni na približno dva bataljona. Te nemške čete so napadle zavezniške posadke. toda angleškim in francoskim četam se ie posrečilo položaj prav naglo spet izravnati v svoj prid. V merodajnih francoskih krogih v ostalem zaenkrat nimajo službenih potrdil vesti, da so zavezniške čete južno od Trondhjema prodrle že na daljavo 60 km.
V tretjem vojnem pasu. to ie v južni Norveški, je položai nejasen in to še prav posebno v okrožju Lillehammera in Rena. Po nekaterih še nepotrjenih vesteh je bilo nemško prodiranje proti severu in severozapadu na tem frontnem sektorju ustavljeno. Glavno prizadevanje nemškh čet je tu zdai usmerjeno proti švedski meji.
Zunanjepolitična razprava v Italiji
Rim, 25. aprila, br. (Stefani). Danes popoldne je fašistična korporacijska zbornica pričela razpravo o proračunu zunanjega ministrstva. Za poročevalca jc bil določen poslancc Francesco Giunta, ki jc v svojem govoru naglasil. da jc pozicija Italije glede na sedanjo vojno povsem jasna. Žc ob pri-četku sedanje vojne se jc v Franciji sprožila običajna kampanja proti Italiji. Ker Italija doslej ni posegla v vojno, je nastalo mnenje, da sc obnavlja položaj kakor je bil leta 1914. Francozi so menili, da bodo lahke. ta položaj izrabili. Italija ne sme pozabiti, da jc Francija žc od nekdaj njena sovražnica, kar sc tiče Anglije, pa se njena vse prevladujoča sila žc maje. Prijateljstvo z Italijo, ki so ga Angleži zmerom propagirali, jc bilo dejansko le čisto navadna piazna fraza, ker so Angleži zmerom navsezadnje vsakogar izdali, čc so jim tako narekovali njihovi interesi.
Ob zaključku svojega govora je Giunta izrazil mnenje, da se bo vojna razširila in da se bo izpremenila v splošno borbo narodov proti njihovim izžemalcem. Italijanski narod morà biti zaradi tega stalno v skrajni pripravljenosti, da bo mogel ob dani priliki v hipu izpolniti voljo in zapovedi svojega voditelja.
ZBIRANJE NEMŠKIH PREVOZNIH
LADIJ V BALTIŠKIH LUKAH
Francoski in angleški vojaški kro gi o vlogi švedske vojne mornarice
v primeru švedsko-nemške vojne
Pariz, 25. aprila, j. (Havas). V merodajnih vojaških krogih sodijo, da bi v primeru nemškega napada na švedske obalne pokrajine igrala zelo pomembno vlogo švedska vojna mornarica, ki je dokaj močna in moderna. Ako bi se nemški transportni parniki, natovorjeni z vojaštvom, ki so sedaj koncentrirani v nemških baltiških lukah, dejanski obrnili proti Scarni ali Blekingu na južni švedski obali, potem bi ne samo zadeli na učinkovito obrambo švedskih obalnih baterij, marveč bi morali računati tudi z odporom švedske vojne mornarice, ki razpolaga z dvema trdnima oporiščema v Karlskronni in Got-landu.
V mnogih francoskih in tudi tujih krogih računajo tudi z možnostjo, da bi Nemčija usmerila svoj napad na Aalandsko otočje. V tem primeru bi morala nemška vojna mornarica, ki je bila že v dosedanji akciji proti Norveški zelo oslabljena, spremljati nemške transportne ladje prav tako mimo obeh omenjenih švedskih pomorskih oporišč. Možen je tudi napad na luko Luleo ob Botniškem zalivu, katere posest bi omogočila Nemčiji, da se polasti švedskih železnih rudnikov v Kiruni in dobi vrh tega stik s svojimi izoliranimi četami v Narviku.
Dejstvo je. da so nemške transportne ladje trenutno zbrane v baltiških lukah na vsej nemški obali od otoka Rujane (Rügen) do Klajpede (Memel). Nadalje je bilo zbiranje nemškega brodovja opaženo v bližini otoka Bornholma ter na onem delu danske obale, ki leži nasproti Švedske. V poučenih krogih sodno da bi to nemško ladjevje naletelo na Šved:-kem na posebno učinkovito obramba zlfcsti ob vzhodni švedski obali, ki je zelo razčlenjena in dobro zavarovana s skalnatimi čermi. Razen tega je treba računati, da ima Švedska na tej obali mnogo topovskih baterij, ki so prav tako močne kakor jih je imela Finska na bokih Karelske ožine in ki so Sovjetom uspešno zavirale napredovanje tako na K>rei:-k- ožini kakor tudi ob Ladoškem Jezeru.
Švedska razpolaga nadalje s pribrežnimi ©brambnin;i ladjami, ki sicer niso najnovejšega datuma, toda v vzajemnosti s Švedskimi lahkimi križarkami tipe Got-lar.d i/ leta 1933 vseeno sposobne uspešne obrambe. Razen križark ima švedska vojna mornarica tudi še 16 torpedovk, večje število podmornic ter štiri rušilce »Puke«, ^Isländer«, »Romulus« in »Remus«, ki jih je Švedska nedavno nabavila v Italiji in k; so prav zdaj na poti proti severu. Razen tega razpolaga švedska mornarica še z raznimi manjšimi patrolnimi ladjami in polagalci min. tako da njene obrambne sile v nobenem primeru ne kaže podcenjevati
London. 25. aprila, s. (Reuter) Mornariški strokovnjak analizira v »Daily Tele-graphu« položaj v Baltiku in ugotavlja, da razpciaga danes Švedska z ozirom na velike izgube nemške vojne mornarice z večjim vojnim brodovjem nego Nemčija. Tako imajo Švedi tri velike oklopnice, Nemci samo eno. Napram 12 švedskim ru-šilcem jih imajo Nemci samo 11. Zaradi tega bo po mneniu »Dailv Telegrapha« Nemcem sploh težko napasti Švedsko z morske strani. Švedi razpolagajo ob svojih obalah tudi še z večjim številom obalnih baterij z 12 palčnimi topovi, ki so za nemške vojne ladje prenevarni, da bi mogie poskusiti napad.
»Daily Express« o nemških zahtevah
London, 25. aprila, j. (Reuter). List »Daily Express« objavlja vest, da bo nemška trgovinska delegacija, ki se mudi v Stockholmu, izročila danes ultimat, ki obsega nekatere poglavitne nemške zahteve. V ultimatu bo nemška delegacija baje zahtevala, da se smejo v bodoče švedske tovorne ladje uporabljati edino le v pomorskem prometu z Nemčijo. Nadalje je treba nemudoma izgraditi pristaniške naprave v severni baltiški luki Lulei in sicer v tistih izmerah, da se bo lahko kar najbolj povečal izvoz švedske železne ru-
de v Nemčijo. Na drugem mestu objavlja isti list iz Bruslja datirano brzojavko, da ima Nemčija namen zasesti enega ali dva otoka v Aaiandski otoški skupini in sicer z namenom, da bo od tamkaj izvajala pritisk na švedsko. Razen tega je baje Nemčija storila v Moskvi primerne korake, da bi Sovjetska unija vplivala na Finsko v tem smislu, da bi Finska ohranila svojo nevtralnost v primeru razširjenja nemških akcij proti severu.
Stockholm, 25. apr. br. Davi je vlada razpisala prvo obrambno posojilo v znesku
500 milijonov švedskih kron. Za subskrip-cijo posojila je prevzelo običajno jamstvo 31 švedskih finančnih skupin.
Vlada je izdala hkratu proglas na narod, v katerem pravi: Švedske nihče ne ogra-ža, kljub temu pa je njena dolžnost, da do skrajnosti ojači svojo moč, da bi lahko branila svojo svobodo, svoja naselja in naprave ter si zagotovila mirno bodočnost. To so razlogi, zaradi katerih se je odločila, da najame to ogromno posojilo, ker bo le tako mogoče izvesti vse potrebne obrambne ukrepe.
švedska pred ©iloeiivljo
Vedno bolj alarmantne vesti o nevarnosti za Švedskio Razširjenje vojne na švedsko smatrajo za neizogibno
Rim, 25. aprila, z. Italijanski listi objavljajo danes o nevarnosti, ki grozi Švedski, naravnost alarmantna poročila iz Pariza, Haaga in Stockholma. Vsi prihajajo do zaključka, da je razširjenje vojne na Švedsko neizogibno in da sta se oba vojskujoča se tabora na to že pripravila.
Basel, 25. aprila, z. Berlinski dopisnik »Basler Nachrichten« poroča svojemu listu, da vlada v Berlinu zadnje dni skrajno napeto ozračje. To se je zgodilo že večkrat v sedanji vojni, a vselej so sledili važni odloki in nove akcije Nemčije. Vedno bolj pičla uradna poročila o mednarodnih dogodkih to napetost še stopnjujejo. To velja tudi glede zadnjega zasedanja vrhovnega vojnega sveta zaveznikov, ki je izzval v nemški javnosti v toliko večjo pozornost, ker je šele sedaj spričo udeležbe norveškega zastopnika na tem z:.:edanju prav za prav izvedela, da se je tudi Norveška pridružila nasprotnikom Nemčije. Kar se tiče Švedske, opozarjajo v nevtralnih berlinskih krogih, da je ostra poiemika proti Švedski v nemškim tisku dane- prenehala, smatrajo pa, da predstavlja to le tišino pred viharjem. Splošno vlada v Berlinu prepričanje, da bo v najkrajšem času sledil vdor nemške vojske na Švedsko, za kar so priprave že izvršene. V merodajnih nemških krogih so danes izjavljali, da se bliža čas, ko se bo morala Švedska dokončno odločiti glede svojega stališča.
Nemške čete
že na poti?
Pariz, 25. aprila, z. Nocoj so se tu razširile alarmantne vesti o neposrednem napadu Nemčije na Švedsko. Zadnja poročila pravijo, da so danes odplula iz severnih nemških luk cela brodovja transportnih ladij z nemškim vojaštvom v smeri proti severu, obenem pa so nemške vojne ladje zaprle dohod v Botniški zaliv.
London, 25. aprila, z. V tukajšnjih vojaških krogih priznavajo, da ima Nemčija na Norveškem to prednost, da je v posesti vseh večjih norveških letališč, ki jih lahko uporablja kot oporišča za svoje letalstvo, dočim je zavezniško letalstvo slej ko prej še vedno odvisno od svojih dokaj oddaljenih oporišč v domovini. To prednost pa bi Nemčija takoj izgubila, ako bi se vojna razširila na Švedsko, ker bi bila v tem primeru vsa švedska letališča na razpolago zaveznikom, kar bi jim silno olajšalo operacije na Norveškem.
švedska je solidarna v odločni obrambi
Stockholm, 25. aprila, j. (Havas). Tri glavne švedske politične stranke; konservativna, liberalna in socialno-demokrat-ska, so se sporazumele, da na 1. maja pri-rede v Stockholmu skupno patriotično demonstracijo največjega obsega, na kateri bo švedsko ljudstvo lahko izrazilo svojo enodušno voljo, braniti svojo svobodo ter neodvisnost švedske države. V okviru te manifestacije bo govoril tudi predsednik švedske vlade Hansson, za njim pa bodo
Zanimiva proračunska
razprava v Angliji
„Za vojno je treba zagotoviti vsa denarna sredstva in
se pri tem ne sme štediti"
London, 25. apr. s. (Reuter) V spodnji zbornici se je danes nadaljevala proračunska razprava. Poslanec delavske stranke Dalton je močno kritiziral proračun ter je dejal, da finančni minister ni šel dovolj daleč v prizadevanju, da zagotovi denarna sredstva za vojno. Vlada denar za vojne svrhe porablja prepočasi, kar je razvidno tudi iz dejstva, da je od dosedanjih kreditov nekaj celo prištedila. Po mnenju govornika je za tako napačno politiko odgovoren ves kabinet, ki noče porabljati velikih vsot denarja in vodi vojno na polovičarski način. Dalton je dejal, da rabi Anglija več letal in več orožja in da jih mora dobiti hitreje. Sedanja prizadevanja ne samo ne odgovarjajo v polni meri moči Anglije, temveč tudi ne njenim potrebam. Vojno je treba voditi z vso silo, tako na finančnem, kakor na gospodarskem polju. Dalton je zahteval dalje večje obdavčenje delniških družb brez izjeme ter povečanje dohodninskega in luksuznega davka. Kritiziral pa je uvedbo prometnega davka na nekatere važne potrebščine, kakor obleke, ter tudi povišanje poštnih tarif. Dalton je omenil, da so štiri petine vsega narodnega premoženja v Angliji v rokah 6% prebivalstva. Za to nepravično stanje, je izvajal dalje Dalton, se naši vojaki, mornarji in letalci gotovo ne bore. Govornik je očital finančnemu ministru, da finančnih žrtev ne razdeljuje enakomerno med vse prebivalstvo.
Podtajnik finančnega ministrstva Cooks-hank je v svojem odgovoru dejal, da nudi
parlament izredno sliko v tem, da kritizira finančno ministrstvo, ker proračun ni dovolj velik. Kakršnakoli naj si bo ta kritika, je pripravljen predvsem dati priznanje duhu, ki jo vodi, da je namreč treba kar najmočneje nadaljevati vojno. V tem smislu bo vlada storila vse, kar je v njeni moči.
Notranji minister Anderson je sporočil na neko vprašanje, da proučuje vlada poostritev ukrepov za javno varnost v državi. Posebno pozornost posvečajo oblasti malim skupinam oseb, ki skušajo ovirati vojne napore, čeravno imajo njihova prizadevanja le malo uspeiia, jih oblasti vendar ne morejo ignorirati. Istotako so oblasti posebno pozorne napram vsem osebam, ki so osumljene zvez z nacionalnim socializmom. Na neko nadaljnje vprašanje, ali namerava vlada proglasiti kot nezakonite tudi komunistične organizacije, ker prejemajo svoja navodila od druge države, je odgovoril Anderson, da vlada to vprašanje v celoti proučuje. Istotako bo vlada po potrebi nastopila proti fašistom. Anderson je dalje sporočil, da vlada niti ne bi oklevala internirati člane parlamenta, če bi bilo to potrebno.
Propagandni minister Reith je sporočil na neko vprašanje, da je takozvana »nova angleška radijska postaja« nameščena po angleških ugotovitvah izven Anglije, in sicer na vzhodu. Je to nemška postaja, ki oddaja nemško propagando. Njen položaj bo težko ugotoviti.
govorili še vodja švedskih socialnih demokratov, dalje švedski prosvetni minister Bagge, vodja konservativcev, vodja liberalne stranke Oesterström ter vodja švedske delavske konfederacije Lindberg.
Nemci na Slovaškem
Pariz, 25. aprila, j. (Havas). češkoslovaški tiskovni urad objavlja, da se že od začetka aprila opažajo na Slovaškem velika pripravljalna dela, tamkaj nameščenih nemških čet. Neposredno po nemškem pohodu proti Norveški so še bolj pospešili ta dela, ki po svoji naravi povsem spominjajo na nemške vojaške priprave ob nemški vzhodni meji neposredno pred nemškim vdorom na Poljsko. Nemška vojaška misija v Bratislavi kaže zadnji čas silno aktivnost. Nemške pionirske cete so trajno zaposlene pri delih na češkoslovaških železnicah in cestah, ki se preureju-jejo za povečano prometno sposobnost. Razen tega se zadnji čas opaža prizadevanje Nemčije, da bi s propagando pridobila med Slovaki prostovoljce za nemško vojsko, odziv pa je malenkosten in se ne priglašajo v prostovoljsko službo niti člani nemške narodne manjšine na Slovaškem.
Nič novega na zapadu
Berlin, 25. apr. br. O dogodkih na zapadu pravi vrhovno poveljstvo v svojem današnjem vojnem poročilu:
Na zapadu ni bilo nikakih posebnih dogodkov. Na meji je protiletalsko topništvo sestrelilo dve francoski letali. Eno nemško letalo se ni vrnilo s poleta proti sovražniku.
Pariz, 25. apr. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je davi objavilo naslednje 469 Vojno poročilo: Nič omembe vrednega.
Napad na Scapa Flow
London, 25. apr. br. Letalsko ministrstvo je davi objavilo komunike, v katerem pravi, da so nemška letala včeraj prodrla do Scapa Flowa in skušala napasti tamkajšnje pomorsko oporišče vojne mornarice. Povzročila niso nikake materialne škode in tudi človeških žrtev ni bilo. 6 bomb je udarilo na koipno. Protiletalsko topništvo in angleška lovska letala so sovražnika pregnala. Eno nemško letalo se je spustilo prav nizko nad morje in je bilo opaziti, da je bilo poškodovano.
Prihod prostovoljcev iz Nove Fundlandije v Anglijo
London, 25. aprila, s. (Reuter). V neko severozapadno angleško luko je danes dospel prvi oddelek prostovoljcev iz Nove Fundlandije, ki bodo služili v angleški vojski pri topništvu. Istotako je dospel v Anglijo nov kontingent kanadskih čet. Oba oddelka je pozdravil ob prihodu minister za dominione Eden, ki je imel ob tej priliki krajši govor.
Po ameriških cenitvah se nahaja sedaj v Angliji že okoli 20.000 kanadskih vojakov.
Vsa Švica zatemnjena
Bern, 25. aprila, br. Z današnjim dnem se v vsej Švici prično izvajati ukrepi o obrambi civilnega prebivalstva proti letalskim napadom. To noč bo vsa Švica prvič zatemnjena. Oblasti so izdale vrsto posebnih ukrepov, da bi se zaščitila varnost ljudi pred tatovi in vlomilci.
Turčija ostane zvesta zaveznikom
Ankara, 25. aprila, br Prezident Ismet Ineni je snoči izjavil, da ostane Turčija slej ko prej zvesta zaveznica Velike Britanije in Francije. V dobrih in slabih časih ima ves turški narod trdno zaupanje v dobro voljo in pravične cilje ovojih velikih zaveznic. Kot vojak poznam pomen oblasti na morju, ki je sedaj trdno v rokah Velike Britanije in Francije. Turški narod zaupa v dano besedo, ker ve, da je oba velika za-padna naroda še nikoli nista prelomila.
Zločini irskih teroristov
Dublin, 25. aprila, j. (Reuter). V bližint poslopja generalnega štaba je eksplodirala danes bomba, ki je ranila 5 policistov. Od eksplozije je bila hudo poškodovana tudi sosedna kapela kraljevskega gradu, ki velja za veliko arhitektonsko znamenitost. Na kraj eksplozije sta popoldne prispela predsednik Irske de Val era ter minister za industrijo Mackenzie, ki sta si ogledala škodo. Kraljevski grad je tako poškodovan, kakor da bi ga bile zadele letalske bombe. Irska policija je takoj za-stražila vse izhode iz mesta, ter neumorno išče atentatorje.
London, 25. aprila, j. (Reuter). Po doslej znanih podatkih je zahtevala eksplozija v angleških tovarnah »Imperial Chemical industries« 7 smrtnih žrtev ter veliko število ranjence*.
Odstop Pierlotove vlade
Posledica debate o prosvetni politiki v parlamentu
Bruselj, 25. apr. br. Nocoj ob 18. je Pier-lotova vlada podala ostavko. Ministrski predsednik Pierlot je takoj nato bil v avdienci pri kralju, ki je ostavko sprejel.
Ostavka Pierlotove vlade je bila formalno podana zaradi okoliščine, ker poslanci liberalne stranke danes popoldne v poslanski zbornici pri razpravi o proračunu prosvetnega ministrstva niso hoteli glasovati za ločena prosvetna proračuna. I od katerih naj bi eden veljal za flamski, drugi za valonski del države. Ker so so-! cialisti in klerikalci vztrajali pri predlo-! ženih ločenih proračunih, so vsi štirje člani vlade, ki so pristaši liberalne stranke, z ministrskim predsednikom Picrlotom, na čelu podali ostavke na svoje položaje.
V dobro poučenih političnih krogih pa vendarle priznavajo, da so bili razlogi najnovejše krize globljega značaja, da pa se je glede na sedanje resne čase raje izbral tak formalen povod za kolektivno ostavko vlade. O sporu med vlado in vrhovnim poveljstvom vojske zaradi novih nujnih izdatkov za narodno obrambo pa ni mo-
[ goče dobiti nikakih podrobnejših informacij.
Bruselj, 25. aprila, br. V poslanski zbornici se je razprava o ločenih prosvetnih
proračunih za flamske in valonske pokrajine zaključila danes popoldne z glasovanjem, pri katerem je vlada dobila 120 glasov. Pioti vladnemu predlogu je bilo oddanih 45 glasov, a 15 poslancev se je vzdržalo glasovanja. Vlada je na svoje predloge vezala tudi vprašanje zaupnice. Glasovanje v poslanski zbornici torej ni povzročilo Pierlotovega padca. Ker pa je liberalna frakcija v poslanski zbornici nastopila proti vladnim predlogom, so bili liberalni člani vlade prisiljeni podati ostavko.
Nemško letalo pristalo v Belgiji
Bruselj. 25. aprila, br. Danes popoldne
je v bliž ni Sugnvja pristalo neko nemško dvomotomo letalo, ki mu je zmanjkalo bencina. Vsi štirje letalci so bili takoj internirani, letalo pa je bilo zaplenjeno.
Zavezniki bei® mm 11 tudi	v zraku
Angleži hočejo preprečiti zalaganje Nemčije z raznimi potrebščinami po zračni poti
London, 25. aprila, j. (Reuter). Iz angleških merodajnih krogov se potrjujejo vesti, da se angleška pomorska oblastva skupaj z letalskim ministrstvom bavijo ta čas z vprašanjem, kako naj bi se razširila kontrola nad izvozom in uvozom tudi na tisto blago, ki prihaja v Nemčijo, oziroma se izvaža iz nje po zračni poti. V merodajnih krogih pripominjajo, da sta zavezniški državi odločeni, da v bodoče tudi na tej poti ne bosta trpeli nobenega tihotapstva. Blokado Nemčije bosta smatrali za popolno šele tedaj, ko bo pod popolno zavezniško kontrolo tudi letalski promet Nemčije z drugimi državami. Našla se bodo pota in sredstva, da se bo izvedla tudi nameravana kontrola v zraku, čeprav so si merodajni angleški in francoski krogi na jasnem, da bo izvedba kontrole v zraku zvezana z največjimi težavami.
Francoski list o izgubah nemške mornarice
Pariz, 25. aprila, j. (Havas). »Petit Parisien« objavlja v današnji izdaji številke o nemških izgubah na morju od početka nemške akcije proti Skandinaviji do 18 aprila. Nemčija je v tem času izgubila 97.000 ton trgovinskega in vojnega brodovja. Od tega je bilo za 61.000 ton ladij potopljenih, 36.000 ton pa tako hudo poškodovanih, da niso več za rabo. Po podatkih samih nemških vojaških oblastev so znašale človeške žrtve ekspedicije proti Norveški, v tem času 14.000 mož. Ra zen tega je bilo pri raznih vojnih operacijah ujetih še nadaljnjih 3500 nemških vojakov, nevštevši mornarje z raznih potopljenih trgovskih ladij, katerih število sicer ni točno znano, je pa tudi znatno. V zračnih transportih je bilo doslej po nemških podatkih izgubljenih 9 nemških velikih transportnih letal.
London, 25. apr. s. (Reuter). Po uradnih angleških podatkih so potopili zavezniki med 9. in 22. aprilom 26 nemških tovornih ladij, ki so vozile vojaštvo in vojaški material na Norveško. 10 nadaljnjih ladij je bilo torpediranrh in vsaj težje poškodovanih. štiri druge ladje so Angleži zajeli, eno pa so angleška letala z bombami zažgala. Nemci so na vseh teh ladjah izgubili gotovo več tisoč mož. Samo ob Oslofjordu je bilo doslej naplavljenih 3000 trupel nemških vojakov. Poleg tega so morale biti občutne nemške izgube na vojaškem materialu, zlasti orožju in mu-niči ji.
ojačenje
zavezniške meriiarlce
Pariz, 25. apr. br. (Havas). Francosko mornariško ministrstvo je davi objavilo komunike, da bo nova 35.000 tonska bojna ladja »Richelieu« sedaj uvrščena v francosko vojno brodovje. To je prva izmed štirih novih bojnih ladij istega razreda, ki bodo še letos dograjene in oborožene. »Richelieu« je oborožena z 8 topovi kalibra 380 pim in s 15 kalibra 150 mm. število francoskih bo£ iih ladij se je z njo povečalo na osem.
Kakor poročajo if Londona, bo tudi v angleških ladjedelnic ih v kratkem dograjenih in oboroženih pet novih oklopnic tipa »King Georg V«, ki bodo razvijale normalno brzino po 30 milj na uro. Angleška vojna mornarica šteje sedaj 14 velikih bojnih ladij. Ko bodo uvrščene v njene formacije tudi ladje tipa »King Georg V«, in ko bodo v francosko vojno mornarico uvrščene oklopnice tipa >Richelieu«, bo zavezniška vojna mornarica ra~nolagala s 30 vojnimi ladjami. Nemčija ima sedaj le eno tako bojno ladjo.
Solidarnost Po^isnavja
Francosko priznanje madžarskemu prizadevanju za politično okrepitev Podunavja
Pariz, 25. aprila, j. (Havas). V merodajnih francoskih krogih izražajo polno priznanje prizadevanju Madžarske, da z vsemi sredstvi in silami, ki so ji na razpolago, dela za politično okrepitev Podu-navja. Po mnenju teh krogov je s tem v neposredni zvezi tudi današnji prihod jugoslovenskega trgovinskega ministra An-diresa v Budimpešto. Razgovori, ki jih bo imel jugoslovenski minister z merodajni-mi madžarskimi osebnostmi, bodo nedvomno potekali v želji, da se vsak dan bolj utrdi sodelovanje med balkanskimi državami s ciljem, da bi Balkan lahko uspešno kljuboval proti vsakomur, ki bi skušal nanj izvajati pritisk. V merodajnih francoskih krogih so si popolnoma na jasnem, s kakšnimi težavami se mora boriti madžarska vlada spričo protivnega delovanja madžarskih nacistov, toda prav tako so uverjeni, da je Madžarska odločena boriti se proti svojim notranjim ne-prijateljem z isto energijo, kakor je proti njim nastopila Jugoslavija.
K tej očitni volji po trdni povezanosti držav jugovzhodne Evrope je treba pripomniti. da tudi Bolgarija s simpatijami spremlja vsa ta prizadevanja in da Rumunija, na katero izvaja Nemčija najhujši pritisk, dobavlja Nemčiji samo tiste količine svojih dobrin, za katere je pogodbeno vezana. Vsi ti pojavi naraščajoče solidarnosti balkanskih držav dokazujejo po francoskem mnenju, da je vredno temeljito premisliti položaj, preden bi se kdo utegnil odločiti za kako akcijo proti evropskemu jugovzhodu.
Naša delegacija prispela v Moskvo
Moskva, 25. aprila. AA. Davi se je pripeljala v Moskvo jugoslovenska gospodarska delegacija z Miloradom Gjorgjevičem, bivšim finančnim ministrom na čelu. Delegacijo so na železniški postaji sprejeli uradni zastopniki ljudskega komisarijata za trgovino, sovjetske narodne banke in tujsko-prometne organizacije »Inturist«.
Zanimiva Interpelacija v bolgarskem sobranju
Sofija, 25. aprila, p. V političnih in diplomatskih krogih v Sofiji je izzvala veliko senzacijo interpelacija, ki jo je v sobranju vložilo pet opozicijskih poslancev na naslov predsednika vlade in zunanjega ministra. V interpelaciji se poziva vlada, naj pove, kakšne korake misli napraviti proti akciji tujih elementov, ki razvijajo veliko propagando v Bolgariji, ■ keteee ae
ograža bolgarska nevtralnost. Interpelacija zahteva, naj vlada ukrene energične ukrepe proti tujcem in v svrho zavarovanja bolgarske neodvisnosti prosi sovjetsko vlado, naj bi .jamčila za bolgarsko neodvisnost.
Nov ban dunavske banovine
Beograd, 25. aprila, p. Z ukazom kraljevih namestnikov je imenovan za bana dunavske banovin dr. Branko Kijurina, odvetnik v Stari Pazovi. Dosedanji dunav-ski ban Jovan Radivojevič je stavljen na razpoloženje.
Beograjska podžupana
Beograd, 25. aprila. AA. Z odlokom notranjega ministra sta imenovana za podžupana mesta Beograda inž. Lazar Kostič, in Božidar Nedič, oba mestna svetovalca iz Beograda.
Šef državnega finančnega inšpektorata v Zagrebu
Zagreb, 25. aprila, o. Za prvega šefa novoosnovanega državnega, finančnega inšpektorata v Zagrebu je imenovan dr. Viktor Kružič, dosedanji namestnik ravnatelja finančne direkcije v Zagrebu.
štiri žrtve stare granate
Loznica, 25. aprila, p. Pri vasi Trbušnici, nedaleč od Loznice je naila neka kmetska družina pri zbiranju starega železa izza svetovne vojne staro granato. Kmet Cvetko Tripkovič, jo je hotel demontirati, pri tem pa je ravnal tako neprevidno, da jc granata eksplodirala ter ubila njega in njegovo ženo, smrtno ranila pa dva otroka.
Turneja berlinske filharmonije po Balkanu
Berlin, 25. aprila. AA. (DNB). Berlinska filharmonija odpotuje prihodnji mesec pod vodstvom svojega dirigenta generalnega ravnatelja Karla Böhma v jugovzhodne evropske države na turnejo, ki bo trajala več tednov. Dne 7. maja bo priredila koncert v Bratislavi, 8. maja v Budimpešti, 11. maja v Bukarešti, 16. maja v Sofiji. 18. maja v Beogradu in 21. maja v Zagrebu.
Vremenska napoved
Zemunska: PoOblačitev na vzhodu, zjasni t ev na zapadu. Ponekod ute<me nekoM-ko deževati. V severni polovici bo teanp^ ratuasa mak»
Naši kraji in ljudje
Kranj je navdušeno sprejel APZ
Kranj. 24. aprila
Po enem letu so Krani zopet obiskali akademski pevci v Akademskem pevskem zboru. Ne moremo s: misliti lepše kulturne prireditve pri nas kakor ie nastop APZ. ki nam ie letos zopet prinesel svoio umetniško pesem. Fo lanskem koncertu, ki ie vsem še v najlepšem spominu nam ie ostala želja, da bi ta zbor zopet slišali, in dvorana Narodnega doma ie bila res čisto napolnjena kranjskega občinstva od nai-odličnejših predstavnikov oblastev in mesta pa do množice dijakov, ki so čisto napolnili galerijo.
Spored je bil deloma isti kakor aa ie zbor izvajal na svoi: izredno uspeli turneji po Bosni in Srbiii. Po prvem delu. v katerem ie APZ takoj s prvo pesmijo osvojil vsa srca Kranjčanov, ki so se z naraščajočim aplavzom zahvaljevali za pesmi, ie prinesel zastopnik meddruštvenega odbora Ljubo Sire na oder krasen zlat lavoriev venec z narodnim trakom. V svoiih besedah ie izrazil zahvalo APZiu za niegov obisk in koncert v Kranju, čestital mu ie k prelepim uspehom na turneii no državi, ko ie proslavil naše Detie med brati na jugu ter ie slednjič izrekel prošnjo. da pride zbor zopet v Kranj, da s svoio pesmiio krep: in bodri zavednost, slogo in vero v moč in svobodo našega naroda. Zbor ie potem zapel Adamičevo »Zdravico«. in v vs,eh ie pela vera in volia. da ohranimo naše najsvetejše: »Zemlja naša. Bog te brani, da častita ponosita nam boš last!« Nato ie govoril o pomenu naredne univerze za Slovence in za Jugoslavijo predsednik iugosl. akademikov Eker. V svoiem kremen:tem govoru ie posebno poudaril, da ie univerza, za katero ie trajala stoletna borba — simbol naše svobode, dokaz narodove kulturne zrelosti
Prvi del koncerta ie zaključil zbor nato z dodano Od Orala do Triglava«. Po odmoru ie občinstvo spet navdušeno pozdravilo pevce, ko so prišli na oder in posebno dirigenta g. Marolta. ki se nocoi ni mogel dovoli zahvaljevati za priznanje in navdušenje, katero so po vsaki pe-.mi kazali hvaležni poslušalci. V drugem delu so posebno ugajale pesmi: Vabilo. Miatiči. ki ju je zbor moral ponoviti. »Ati'a in ribic ter udarna »Hercegovska«. Na koncu i e občinstvo še in še zahtevalo, a zbor in dirigent sta bila tudi radodarna, tako da so nam zapeli še »Vojaško v Maroltovi prir-edbi in Devovo ■■»Flosarsko«.
Ves koncert ie izredno dobro uspel. Zbor je v akustični dvorani odlično odpel vse pesmi in žel s svojim dovršenim podajanjem aplavze, da ie kar grmelo po dvorani. Še in še si žermo takšnih koncertov in obljubljamo, da bodo akademiki našli v nas razumevajoče in hvaležne spreiemalee svoie umetnosti, na katero smemo biti pač vsi Slovenci ponosni.
Umikmki nameščenci so zborovali
Trbovlje. 25. aprila
Y	nedeljo so se zbrali na sedežu svoie centrale delegati vseh edinic Društva rudni sk ih nameščencev iz dravske banovine, da pregledajo delo osrednje uprave v preteklem letu in določijo smernice za bodoče delo. Predsednik g. Jože Cibei je pozdravi; delegate, zastopnika ZDPN v Liubliani in častnega predsednika g. Volčanška. Nato ie podal v glavnih obrisih poročilo o plodonosnem delu s sledečim apelom na delegate: »Materialna zaščita rudarskih nameščencev in rešitev aktualnih problemov sta najvažnejši vprašanji bodočega dela društva. Obe azhtevata solidarnosti in podpore ne samo organiziranega članstva, ampak vseh zasebnih nameščencev. Casi in prilike, v katerih živimo, so mnogo ore-resni za vsako razcepljenost v nam.eščen-skih vrstah. Nuino ie potrebna konsolidacija naših sil. opustiti ie treba vsa ozko-srčna naziran.ia. ki so za nas tako značilna. V okviru Zveze društev zasebnih nameščencev mora naš celotni strokovni pokret dobiti najširši razmah. Zato pa ne zadostuje. da o tem samo govorimo in govoričimo. temveč ie potrebno, da ta svoia stremljenja oživotvorimo. To pa ie mogoče le tedai. če smo pripravljeni skupno delo pedpreti z vsemi razpo'oiliivimi si'a-mé in sredstvi, moralnimi in gmotnimi.«
V	obširnem poročilu ie tajnik g. Rudolf
Gonelli nanizal vprašanja, s katerimi se je osrednja uprava bavila na svoiih seiah. ali pa storila potrebne ukrepe za uspešno rešitev. Tako se ie organizacija mnogo bavila z osnutkom pravilnika o človekoli\ib-nih ustanovah in pokojninskih skladih. Z uveljavjenjem takega osnutka bi bile onemogočene društvene osmrtne zbirke in ne bi bili ekrnieni pokoininski skladi. Društvo je pok r en. lo k stvari uspešno orotiakciio. Nadalje se ie društvo bavilo z n-vim službenim redom in njegovimi doleč li. katera so na nekaterih mestih nejasna. Mnogo časa ie vzela društvu akcija proti nameravanemu uveljaviieniu uredbe glede odnosov med rudarskim in nameščenskm pokojninskim zavarovanjem. Bilo ie v tei zadevi več anket in konferenc Nameščen-stvo ie prepričano, da bodo pristojni čini--telji uvideli upravičenost protipredlogov društva in da bo zadeva rešena v pcpo'no zadovoljstvo prizadetih. TPD ie bilo predloženih več vlog. tako zaradi iubileinih nagrad, uradnega naziva posameznih s'rok nameščenstva itd. Zlasti pa ie društvo posvečalo mnogo skrbi izboljšanju gmotnega položaja rudarskega nameščenstva. Obnovilo je že staro zahtevo do pravilnem ho-noriranju nadur in doseglo, da ie TPD s 1.
januarjem uvedla 50° » doklado na nadure in pavšalno honoriranje pazniških rapor-tov. Nadalje ie doseglo 10% zvišanje rednih dohodkov in novoletne nagrade. Zaradi stalnega naraščanja cen ie na zahtevo članstvo pokrenilo akciio za uvedbo dra-ginjskih doklad.
O gospodarskem stanju ie poročal g. Franc Cukjati. Društvo je imelo 85.134 din denarnega piometa. Na posmrtninah ie izplačalo 17.400 d n. Po razrešn ci je sledilo izčrpno poročilo predsednika Zveze društev zasebnih nameščencev g. Joška Zem-ljiča. ki ie seznanil zbo-rovalce o nameravanih spremembah zakona o pokojninskem zavarovanju, poslovanju Pokojninskega zavoda. delovanju TBPD. Bratovski skladnici. zlasti pa o delovanju Zveze DRN. njenih načrtih in potrebah. Za zaščito zasebnega nameščenstva ie skupščina spreiela več predlogov, ki iih bo skušalo društvo uveljaviti na pristojnih mestih. Med temi ie že večkrat obnovljena zah'.eva oo noveli/a-ciji zakona o pokojninskem zavarovanju, ki gre predvsem za tem. da se zniža starostna in zavarovalna doba, kakor tudi. da se zboljšaio pogoii za dosego redne in vdovske rente. Uprava ie ostala v glavnem ne-izpremenjena.
štiri domačije so pogorele
Nad četrt mulj ona škode v Hotänji vasi
Maribor. 25. aprila
Preteklo noč je zažareio nebo nad Dravskim poljem Mariborčani, ki so šli okoli polnoči čez državni most. so opazili stlno žareče nebo in sklepali, da gre za večjo požarno katastrofo v bližini Hoč. Takoj zatem so že odbrzeli mariborski gasilci pod vodstvom podpoveljnika g. Benedičiča proti Hotinji vasi. ki je doživela grozno noč.
Iz še nepopolnoma dognanega vzroka je nastal malo pred polnočjo požar pri posestniku Antonu Bračku. Plameni so se bliskovito razširili in prešli na sosedne domačije. Goreti je pričelo tudi pri posestniku Janezu Finguštu, pri posestniku Alojziju Luščil in pri posestnici Ani Leitgebovi. Vse štiri domačije so pogorele in nudijo pogorišča žalostno sliko. Nedvomno bi bile posledice požara še večje ako nc bi bili prihiteli takoi na pomoč domač- gasilci iz Ho tinje vasi. nadalje gasilci soseonih naselbin ter gasi'ci iz Maribora in s Pobrežja pri Mariboru. Ker je pihal veter, jc namreč
oplazil ogenj tudi strehe drugih bližnjih domačij, ki so pokrite s silamo, kamor ie veter zanašal iskre. Slama se je v trenutku vnela, vendar pa so gasilci z vztrajnim, požrtvovalnim gašenjem rešili več domačij pred uničenjem. Na nekaterih hišah so tako k sreči zgorela lc ostrešia. dočim so bili ostali deli ogroženih domačij obvarovani pred usodnimi posledicam' požarne katastrofe, ki bi lahko zajela vso vas.
Skupna škoda ni še točno ugotovljena, vendar pa je nepretirana sodba, da so posestniki Bračko, Fingušt. Leitgcb in Lušec oškodovani skupno za najmanj 250.000 dinarjev, saj so poleg hiš zgoreli tudi vsi poljski pridelki s krmo, kmetijskim orodjem in vozili vred.
Orožniki razčiščujejo zadevo, ker je spričo nekaterih značilnih okoliščin podan sum, da je zanetila ogenj zlobna roka. Ljudje so videli na dan pred požarom neko sumljivo, tujo osebo, ki sc je poiavila v Hotinji vasi in za katero zaenkrat nj sledu.
Zle posledice po naših poljih
Mnogo poljskih miši, malo semenskega krompirja
»Jutro« je že jeseni poročalo, kako zelo so se zaplodile na Gorenjskem poljske miši; pozimi, ko je pritiskal mraz, je »Jutro« pisalo, da je mnogim posestnikom v radovljiškem srezu zmrznil krompir in da bo zaradi tega manjkalo v omenjenih krajih pomladi semenskega krompirja. Dnevnik je pri tej priliki opozarjal oblast, da bi bilo zelo umestno, če bi poskrbela, da se revnejšim kmetom, ki jim je poze-bel krompir, preskrbi po primerni ceni krompir za sajenje.
Posledice mišje zalege in pomanjkanje semenskega krompirja se zdaj, ko je končana zima, ko je pričelo delo na polju že hudo občutijo. Miši so se pod debelo snežno odejo lotile ozimine in Jeteljišča. Večina njiv je vsa preorana od mišjih rovov. Ker pa ni bilo v pretekli zimi posebne mokrine, so miši ugocino prezimile. Kmetje se boje, da bodo miši delale veliko škodo na pomladni setvi. Veliko je bilo preteklo zimo razburjenja zaradi zajcev, ki so oglodali mnogo sadnega drevja. škoda je precej večja, kakor druga leta. to pa zaradi tega, ker ie bil sneg visok in so zajci oglodali tudi mnogo pri-pegnjenih vej. Večina sadjarjev, ki sadno drevje zavaruje s tem, da ga pobeli, je debelca pobelilo premalo visoko. Pa tudi plotove, ki obdajajo sadovnjake, so v pretekli zimi zajci zaradi visokega snega preskočili. Da so bili zajci let.es zelo lačni priča dejstvo, da so se lotevali, poleg slabo namazanega sadnega drevja, tudi na-g-noja in akacij. Da bi pa zajci zgrizli s sadnega drevja slamnate omote in nato oglodali debelca to pač ne drži. Prav tako škodo, če ne še večjo kakor zajci so v pretekli zimi povzročili na sadnem drevju poljske miši in voluharji. Velik del mladega drevja so letca pri korenu debla
i filatelisti
oglodale miši; leto gre v največ primerih na rovaš dolgouhca. Kdor pa si rane točno ogleda vidi, da so na korencu debele rane manjše, večinoma je oglodana le zgornja koža, brazdice zob pa so veliko drobnejše kakor one. ki jih je ogrizel zajec više na debelcih. Nad zajcem se vse jezi, pri miših in voluharju pa pravijo, da se ne da pomagati. In slednjič še besedo o semenskem krompirju. Ker ga je težKo debitj in če se ga pa .je semenski krompir zelo drag, se je bati. da bodo mnogi po-sestniKi vprav letos, ko bo .Jeseni gotovo veliko povpraševanje po naši najvažnejši prehran«, po krompirju, premalo krompirja sadili.
Tu pa tam se že zdaj čuje: če ve bo zadosti semenskega krompirja, ga bomo pa pač bolj neredko sadili. Pri tem pa pozabljajo, da je letos mnogo miši in da je zato velika nevarnost, da bodo miši uničile velik del vsajenega krompirja. Nujne potrebno bi bilo, da bi se pravočasno kaj ukrenilo zaradi zatiranja miši. posebno pa zaradi slabe zaloge semenskega krompirja. Važno je tudi to, da so kljub temu. da je pri nas pomanjkanje krompirja, tisti, ki so pridelali v pretekli jeseni več krompirja in je tudi r1obro pre-zimil, precej tega izvozili iz okraja.
—s.
Ljubljanski filateiistični klub. ki je najmočnejše filatelistično zdiuženje v Sloveniji je imel nedavno pri »šestici svoj 5. občni zbor. Udeležba je bila prav zadovoljiva. Predsednik Karel Marne je navajal, da klubovi sestanki v teku leta niso bili tako zadovoljivo obiskani. Tudi društvene tombole niso prinesle želenega uspeha in se bodo opustile. Posrečeni pa so bili med letom trije meddruštveni sestanki v Ljubljani. Celju in Mariboru. V 14 točkah so slovenski filatelisti določili smernice za enotni nastop na občnem zboru filateli-stične zveze. Savez se je dobro obnesel ob lanski filateiistični razstavi v Beogradu, saj je žel skoraj 750.000 din čistega. Dal je nadalje pobudo za uredbo o dobrodelnih serijah, da preneha poplava dobrodelnih znamk. Uredil je prodajo škarta. ki se bo še preuredila in bo sklicana anketa pri poštnem ministrstvu, da bodo predstavniki filatelistov izpovedali svoje mnenje. Savez se trudi, da bi se po vseh večjih središčih države odprla filatelistična okenca, pri nas predvsem v Ljubljani in Mariboru, za časa tujskega prometa pa na Bledu, v Celju in Rogaški Slatini. Savez je posredoval, da bo ministrstvo obnovilo okrožnico na vsa poštna ravnateljstva glede vljudnega zadržanja uradništva. Posredoval bo tudi glede žigosanja znamk, da ne bodo filatelisti oškodovani.
Glede kataloga je zaenkrat točno le to, da je Hrvatsko filatelistično društvo v Zagrebu prejelo 20.000 din kot prvi obrok za stroške izdaje. Predobro je znano, da naše znamke v vodilnih katalogih niso pravilno ocenjene. Primer: saška znamka za 3 pfenige notira v Michlu 10.000 mark. čeprav je teh znamk nad 100 komadov. Nekatere srbske znamke, od katerih je znanih le še 40 komadov, pa se cenijo komaj na nekaj sto mark. Podobno je tudi z raznimi drugimi našimi znamkami. Zveza bo skušala urediti notacijo naših znamk s pomočjo mednarodne federacije. Prihodnje leto dobimo posebno serijo v prid osebja PTT v Ljubljani. S tem ne bodo naši filatelisti nič obremenjeni, ker bo ta izdana v okviru zadevne uredbe. Zaradi odnošajev do saveza in do »Filatelista-?, ki je potreben vse podpore, so nekateri izredni člani izstopili. Predsednik pa je izrazil pričakovanje. da se bodo vsi zopet vrnili.
Tajnik Danilo žolgar je navajal, da gibanje članstva številčno ni občutno, družabnost se je pa poživila. Prirejene so bile tri tombole in miklavževanje. Blagajna v rokah Jožeta Kušarja je povečala premoženjsko stanje na 7884 din. Toda če bi odpisali od premičnin vsaj 20%, bi ne bilo nobenega prebitka. Vzrok, da se imovina ni povečala, je bil v slabem uspehu tombol in v potnih stroških za razne sestanke izven Ljubljane. Poročala sta še gospodar Miloš Lončar in revizor Anderlič. Predsednik se je zahvalil za pomoč vsem sodelavcem in odklonil nadaljnjo izvolitev. Razvila se je živa debata in so vsi člani odločno vztrajali na tem. da v celoti ostane stara uprava, sicer bi pretil klubu razpad in bi filatelija v vsej Sloveniji utrpela občutno škodo. Tako je torej bila dosedanja uprava s predsednikom Karlom Marnetom na čelu na enodušno zahtevo članstva spet soglasno izvoljena in ji želimo tudi mi v bodočnosti lepih uspehov.
— Pri neredni stolici. napetosti črev vsled zaoeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški nraksi se uporabi ia »Franz-•lo^pfova« voda s polnim uspehom pn odraslih kakor tudi otrocih.
Ogl rep S. Ot 50474
Pojasnilo o francoskih in drugih filmih
V nedavni številki (17. t. m.) smo priobčili pod domačimi vestmi daljši članek, v katerem smo kritizirali naslov filma, ki so ga predvajali tiste dni v kinu Matici in smo ugotavljali, da je bil film pri nas slp-aj-šan, odnosno, da so mu manjkale nekatere scene. Zdaj nas je naprosila uprava »Kinofilma«, dà objavimo naslednje pojasnilo, kar seveda prav radi storimo: Lani je bilo v Jugoslaviji 379 zvočnih in 16 nemih kinematografov, od vsega jih je v Sloveniji le okoli 60, ostali so vsi v delih države, v katerih govore srbskohrvat-sko. Filme si izposojamo pri družbah in zastopstvih, od katerih posluje približno y4 v Beogradu in */< v Zagrebu ter eno od lanskega leta naprej tudi v Ljubljani. Naravno je, ča se ti uvozniki ali koncesionarji morajo v prvi vrsti ozirati na ta del odjemalcev. ki jim nudi največji obseg obratovanja, in to je neslovenski del države. Iz tega sledi, da so naslovi in teksti filmov srbohrvatski. Ce pa mi objavimo filme v slovenščini, se moramo pač naslanjati na te naslove in jih prevesti v slovenščino čim podobneje, da se na ta način izognemo nesporazumom pri naših obiskovalcih. Le redko nam spodrsne, kakor n. pr. lansko leto
pri filmu »Polarni sij«, ki smo ga po hrvatskem naslovu cbjavili kot »Polarno svetlost«. V tem primeru pa lahko upravičeno zavzamemo stal.š^e, da je dolžnost novinstva opozoriti nas na našo napako.
Glede naslova filma »žena vrag«, ki se francoski glasi La Belle Equipe«, bi bili zeio hvaležni za pojasnilo, kako si je pisec članka zamišljal prevod tega naslova. Beseda »equipe« pomeni »moštvo« ali »posadka«; nasiov lepo moštvo« ali »lepa posadka« bi bil biez dvoma udarec v vodo, nasprotno pa pove naslov »žena vrag« res kaj o vseb ni predmetnega filma; od dobrega našlo v a zavisi v veliki meri uspeh filma. Mnegi filmski naslovi pa se ne dajo dobesedno ali zelo slično prevesti; marsikateri naslov obstoj iz kake besedne igre ali citata, katerega ni mogoče pi evesti. Z zadevnim gradivom smo vedno lade volje na razpolago.
V ostalem pa pripominjamo, da dela pia-vilen in dober naslov posameznim zavodom mnogo preglavic in skrb . Zavodi, ki raz-pečavajo pii nas filme, imajo v službi dobre in rutinirane dramaturge in še ti včasih ne zadenejo pravih izrazov kljub informacijam. ki jih iščejo pri slavistih in filo-logih na zagrebški al beograjski univerzi.
Kar se pa tiče pritožbe članka; ja. da ne prikazujemo filmov v originalni verziji ali pa skrajšane, pi ipeminjamo sleceče: v načelu pr dejo filmi p; i nas na trg v izvirni kopiji. Le to. kar iz enega ali drugega razloga državna cenzu-a ovrže, je izpuščeno. Sem pa tja se moida že pred predložitvijo filma državni cenzuri izpusti kaka krajša scena. n. pr. kak ialog ali suhoparno dejanje, katerega pomanjkanje ne vpliva na petek igie. katerega izpustitev pa je diktirana od časovne omejitve filma (predstava ne sme trajati več ko 120 minut), ali pa če takega prizora občinstvo, ki v pretežni več ni itak ne razume izvirnega jezika, ne bi razumelo ali ne pogrešalo. Vsega tega pa. kakor rečeno, ne storimo mi. marveč že proizvajalci sami ali pa njihovi zastopniki.
Glede množine filmov, ki jih prinašamo, smo na žalost odvisni od diktata Narodne banke, ki dovoli uvoz le v neznatni množini; kljub temu. da je pred letom dni dala okoli deset milijonov za odkupe pravic za predvajanje, pa sedai ne da nekaj sto-tisočev za plačanje kopij, ki že mesce ležijo na naših carinarnicah.
Ob zaključku želimo ugotoviti, da vodimo podjetje najskrbneje, da smo stalno abonirani na razne inozemske strokovne revije, kakor »La Cinematographie Fran-qaise«, »Motion Picture Herald«, ;Licht-Bild-Bühne«, itd. in da dvomimo, da bi nas kdo drugi mogel česa posebno novega naučiti. Sicer pa smo dostopni in tudi hvaležni za vsako stvarno kritiko, ki nam je podana zgolj iz želje do dobrega filma, ne pa iz demagoških ali pa celo propagandnih vidikov, katerih se skrbno branimo in izogibamo. Kajti naš smoter je: prinesti našemu občinstvu dobre, moralne, poučne in zabavne filme.
Praznik Ivana Kosa
Artiljerijski narednik vodnik I. stopnje Ivan Kos je eden izmed prav dobro znanih koroških rojakov. Ko je pred nekaj dnevi stopil v naročje Abrahamovo, se je prav lepo pokazalo, kako ga imajo tovariši radi. Doma je iz Celovca, vojaško suknjo pa je začel nositi leta 1911. pri topničarjih v Ljubljani. V sveto<vni vojni se je boril na
ruski in italijanski fronti, imel pa je srečo, da ves čas vojne, rti bil ae ranjen, ne bolan. Po pre\ratu je moral v italijansko ujetništvo, odkoder je trikrat ušel, oktobra 1919 pa se mu je vendarle posrečilo priti k svojim dragim v Ljubljano. Kot vesten vojak in narodnjak, se je takoj javil poveljniku topničarskega polka, tri leta nato pa je bil premeščen v Maribor, kjer ga cenijo kot značaj ne ga podčastnika in prijetnega družabnika. Želimo mu še mnogo let zdravja in lepih uspehov. Tovariši.

Nov zvezek »Slovenskega jezika«
Pravkar izišli 1-2 snopič tretjega letnika. glasila Slavističnega društva »Slovenski jezik je cpremljen z J a k č e v i m portretom univ. prof. dr. Kidriča in s posvetilom tega zvezka nedavnemu jubilantu. čigar učenci so izpremenili zajetni snopič v nekak jubilejni zbornik. V tem znamenju je objavljen na uvodnem mestu članek doc. dr. Antona Ocvirka ; Francè Kidrič«. V njem pisec razčlenja in označuje razultate obsežnega znansivsnega dela, ki ga je izvršil zaslužni jubilant. »Ob njegovi šestdesetletnici se zavedamo,« piše dr. Ocvirk. da je v petintridesetih letih trdega, napornega dela ustvaril ogromen opus. ki je spričo bogastva dognanj, objektivno: ti sodb. smotrne razporeditve gradiva, tehtne kvalifikacije generacij in posameznikov naša doslej največja, trajno pomembna udejstvitev slovenske literarne zgodovine starejš h dob.« Dr. Mirko Rupel je sestavil in prispeval za jubilejni zvezek SJ bibliografijo znanstvenega ciela prof dr Kidriča, ki sega od 1. 1906 do 1939. Univ prof dr. M. Murko (Praga) je prispeval članek Indija sk>-venskih narodnih pesmi«, nov tehten donesek k proučevanju naše narodne epike. Prof. dr. Rajko N a h t i g a 1 je zastopan z razpravo Prezrta izdaja I. I. Sreznev-skega slovenskih narodnih pesmi. »Mlade Brede« in ciljskega »reja«. Ta razprava, ki ne obravnava samo literarne zgodovinskega vprašanja, marveč sega tudi k problematiki naše narodne pesmi, se bo še ~>acla-1 jeva la. Prof. dr. Fran Ramovš razpravlja o naglaševanju slovenskih pridevnikov,
Ivan Grafenau er pa o slovenski pripovedki o »hudi muči« in njeni inačici v srvnem. slovstvu. Stanko B u n c se baVi z imeni za denar na Slovenskem; vsekako zanimiv pregled in originalen slovar naših izrezov za to, kar najbolj »giblje« civilizirane narode. Iz znanstvene ostaline pokojne prof. Vide V r t o v č e v e je objavljen članek »O Megiserjevem slovarju«, ki dokazuje, da je Megiser črpal za svoj slovar (1. 1592) gradivo iz Dalmatinovega Registra in Bohoričeve slovnice. Ruša Mahkota je obdelala Pohlina kot literarnega zgodovinarja, Alfonz G s p a n se bavi z Linhartovo »županovo Micko« in nje nemško predlogo. Richterjevo "»Die Feldmühle«. Pisec primerja Linhartovo predelavo z izvirnikom in ugotavlja, da je kljub lokalizaciji dejanja prevod Richter-jevega dela, vendar pa tako popravljen, kakor je Linhartu narekoval njegov sijajni umetniški čut. Breda M i 1 č in s k i-S 1 o d n j a k je prispevala razpravo »Primčeva predavanja na graškem lice-ju«, prof Vaclav B u r i a n pa se bavi z Matijo čopom kot byronistom. Te to daljša razprava, ki osvetljuje z novo lučjo Prešernovega mentorja in vnaša v našo slovstveno zgodovino zanimivo gradivo k poglavju o Byronovem arhivu pri nas. Dr. Nikolaj Preobražen s kij dokazuje v članku »Slovenski Zbogar pri Puškinu in Lermontovu, da sta vodilna ruska pesnika poznala Gh. Nodiera roman »Jean Sbo-gar«. ki je — kakor znano — odmev pisateljevega bivanja v slovenski Iliriji in da je ta roman zapustil sled v njunem delu.
Dr. Tine Debeljak je pisec daljše razprave Puškinova pravljica o ribiču in ribici«. ki dekazuje na podlagi obsežnega proučevanja virov, kako je genialni pesnik to mednarodno folkloristično snov prilago-dol ruskemu duhu. Puškin je videl v mednarodnosti tega motiva dokaz zbl i stanja ruskega naroda z Evropo. Aleksander V. Isačenko je prispeval »Nekaj misli o Korševem pievodu Prešernovih Poezij«. V njem vrednoti s pesniškega zrelišča Kor-ševo delo, ki je bilo pri nas precenjevano; zanimiva je piščeva ugotovitev, da je Korš znižal višino originala in da slovenskega genija ni približal ruskim literarnim krogom. To je tem bolj obžalovanja vredno,« sklepa prsec, »ker morejo Slovenci najlep-pe Puškinove pesnitve uživati v konge-nialnem prevodu Otona Župančiča in v pesniško sočnih prevodih M. Klopčiča«. T ne Orel je avtor razprave »Ritem pri Prešernu«, ki je značilen poskus formalistične razčlembe Prešernove poezije. Dr. Marja B o r š n i k-š k e r j a k razpravlja o tržaškem listu »Slovenka«.
V Zapiskih so objavljeni krajši prispevki iz peresa A. Breznika, dr. S t r m-š k a. L. L e g i š e. Alojza Turka, Vilka Novaka in Rudolfa M o 1 e t a.
»Slovenski jezik« izdaja Slavisfčno društvo v Ljubljani v redakciji profesorjev Janeza Logarja. Jakoba šolarja in dr. Franca Tomšiča. Stane za nečlane 90 din. ženska stran
Prva slovaška opereta na našem odru
Ob prvi uprizoritvi Dušikove slovaške operete »Modra loža« v Ljubljani sem prejel od navdušenega pr'jatelja Jugoslavije. Slovaka Pavla Smetane pismo, ki v njem nazorno opisuje delo Slovakov v kulturnem zbHžanju z Jugoslavijo.
Slovaško zanimanje za kulturno sode-
lovanje s slovenskim jugom sega nazaj k Pavlu Jožefu šafariku in Janu Kollärju. V kulturni in književni zgodovini Srbov, Hrvatov in Slovencev se od prve polovice 19. stoletja do današnjih dni večkrat pojavljajo študije o slovaških književnih pojavih in prevodi iz slovaškega slovstva, tako n. pr. študije o šafariku, Kollàrju, šturu, SlädkoviCu, Kalinčiaku ter prevodi
Kukučina. Vajanskega, Kalinčiaka in v zadnjem razdobju mladega nadarjenega Mila Urbana. To živo in izpodbudno delo je imelo tudi pri Slovakih velik kulturni odmev. Prav bi bilo, da bi se dokumentarni bibliografski material o zanimanju Slovakov za jugoslovenske književnosti zbral v posebni publikaciji.
Na gledališkem področju moramo zabeležiti veliko zanimanje Jugoslovanov za slovaškega dramatika Ivana Stodolo, či-
gar veseloigra »Kariera Jožka Pučika« je ponovno prinesla avtorju lep uspeh v Jugoslaviji. Prvi mednarodni krst slovaške operete »Modra roža« pa bo torej v Ljubljani. Ob tej priliki se bo prvič v zgodovini slovaške operete predstavil inozemski publiki mladi, a doma že zelo popularni slovaški skladatelj Gejza Dušik.
V Bratislavi, kjer sem se seznanil s komponistom Gejza Dušikom, sem si ogledal vprizoritev operete »Modre rože« ki me je spričo dobrega libreta dr. Braxato-risa in prikupne glasbe, v kateri se odlikuje zlasti instrumentaci ja, tako navdušila, da sem jo sklenil priporočiti za naš repertoar. Z njeno uprizoritvijo ne bomo samo storili, koraka k tesnejšemu kulturnemu zbližanju s Slovaki, temveč bomo s to opereto zopet dobili delo. ki je polno presrčnega humorja in prelepih melodij ter bo nedvomno ugajalo tudi našemu občinstvu.
Komponist Gejza Dušik se je že kot gimnazijec bavil z glasbo, čeprav ni nameraval postati komponist. Na bratislavski gimnaziji je sam prirejal prve koncerte. Po maturi se je vpisal na medicinsko fakulteto. Glasbena žilica mu ni dala prej miru, dokler se ni zopet začel baviti s komponiranjem. Pustil je medicinski študij in se vpisal na dunajski konservatorij, kjer je študiral kompozicijo pri prof. Ev-genu Zadoru. Na Dunaju je prišel tudi v stik z glasbenimi založniki, ki so že kot nadebudnemu konzerva to ristu založili in izdali dvanajst pesmi; le-te so prevedene v nemščino imele po vsej Nemčiji velik uspeh. Po seriji plesnih pesmi in večjih koncertnih kompozicij, ki so se predvajale tudi v Franciji in Belgiji, se je lotil kom-poniranja slovaške operete. Prva njegova pesem, ki je bila natisnjena, je bil tange »Neplač, neplač...«. a prva opereta »100C metrtì lasky.. .< (Tisoč metrov ljubezni* komponirana na češki libreto, je bila izvajana prvič 1. 1936 v Bratislava Od skia-
Domače vesti
„Ja sam vojnik !"
Poslednje dni smo objavili nekaj značilnih prigod, ki so kratko pa učinkovito obeleževale, kakšni so stražarji naše domovine in naše svobode. Pobuda je spretila dobro voljo in skoraj dan za dnem prejemamo drobne prispevke, ki nam opisujejo ta ali oni doživljaj s čuvarji naše meje. Evo, eno izmed takih pisem:
—	Gospod urednik! Bil sem priča tegale kar bom povedal. Nedavno se je nekje na naših gorah primeril dogodek, ki kaže, kako s ponosom in samozavestjo vršijo naši graničarji službo na meji Dobro znan športni delavec je imel važen opravek v planinskem smučarskem zavetišču. Ko je imel že pol pota za seboj, ga je nad obmejno vasjo ustavil graničar:
—	Molim legitimaciju!
Gospod pač predobro vé, da ob meji
tako mora biti. Ali kaj mu je pomagalo, — prav to pot je bil pozabil planinsko legitimacijo doma, v svoji praznični obleki.
Skušal je pregovoriti graničarja, naj bi ga pustil naprej. Zaman. Ker se je torej z besedami breuspešno trudil, je naposled odšel navzdol, graničarju pa je izjavil:
—	Bom pa prišel na svoj cilj po drugi poti!
Tedaj je graničar snel puško — in to Je zadostovalo. Gospod se je v trenutku zavedel, da meja ne pozna šale. Storil je, kakor je pač najbolje mogel storiti: umaknil se je in izginil v vas.
Pa sem sam pristopil h graničarju in mu povedal:
—	'P-- je znar športnik, v tistem planinskem smučarskem zavetišču vrši posle klubskega gospodarja.
Graničar mi je mirno, a odločno odvrnil:
—	Pa dobro. Sada ja znam, šta je on. Ali treba, da i on zna, šta sam ja! J a sam vojnik! Vojnik, brate, to je najčasnija služba svakog Jugoslovena!
Te besede, ki jih je tako samozavestno spregovoril orjaški Bosanec, so mi povedale več kakor debela knjiga ali dolgotrajen pouk o domoljubju. Bodimo, kakor on, vsi na svojem mestu!
*	Letalski promet med Zagrebom in Beogradom se prične tudi letos 1. maja. Iz Zagreba bo poletelo letalo vsako jutro ob 6.35, v Borovo prispe ob 7.35, se dvigne po 10 minutah in prispe v Beograd ob 8.20. Iz Beograda, se vrne ob 17.25 in prispe v Zagreb ob 19.10. Promet se bo vršil vsak dan razen nedelj. Dne 2. maja se bo pričel letalski promet med Beogradom in Sofijo in se bo vršil ob torkih, četrtkih in sobotah. S 1. junijem se tudi prične promet med Zagrebom in Splitom in to preko Sarajeva. Med Zagrebom in Ljubljano se bo pričel promet s 1. majem, in sicer bo letalo poletelo iz Ljubljane ob 10.25 in prispelo v Zagreb ob 11.10, v Zagrebu pa se bo dvignilo ob 13.50 in prispelo v Ljubljano ob 14.35. V Zagrebu se hudujejo, ker tudi letos nima Zagreb letalske zveze z Dubrovnikom, medtem ko jo Beograd že ima. »Hrvatski Dnevnik« napoveduje, da se bo, ko pride čas za to, uredil letalski promet na Hrvatskem čisto drugače. Ustvarjeno bo hrvatsko letalsko društvo, ki bo opravljalo zračni promet med vsemi večjimi hrvatskimi mesti.
*	Rezervne oficirje obveščamo, da iz
tehničnih razlogov ne bo kongresa Udruženja 12. maja v Ljubljani, kaikor je bilo že objavljeno, temveč 19. maja 1940 v Beogradu. Podrobnosti bodo pravočasno objavljene. Pododbor Združenja rezervnih oficirjev Ljubljana.
*	Zdravniška zbornica v Ljubljani nujno prosi vse zdravnike-vojne obveznike, ki nimajo oficirskega čina, da ji nemudno javijo zadevne podatke.
*	Smrt novinarja Mustafe Celiéa. v Sarajevu je umrl, komaj 46 let star, dobro znani novinar Mustafa čelič. Po rodu je bil iz Stoica v Hercegovini. Po študijah na realki in tehnični fakulteti se je posvetil novinarstvu in je zadnjih 20 let urejeval vrsto muslimanskih tednikov, trudeč se za čim večjo prosveto bosanskih muslimanov. Bil je zagovornik panislamizma, pisal je spretno in učinkovito. Pogosto je tudi prireja: predavanja o muslimanskem življu in je nastopil tudi v Ljubljani in Maribora, žrtvoval se je za svoje rojake z vsemi svojimi močni in sposobnostmi in je prezgodaj opešal. Zadnje leto je prebil največ v postelji in je zdaj zaključil svoje mlado
datelja sentimentalno - temperamentnih kompozicij je postal popularen operetni komponist, čigar opereta »Kéd razkvitne novy mäj •..« je doživela velike uspehe ne le v Pragi in Bratislavi, temveč po vsej čehoslovaški republiki. V tej opereti je posebno užigala pesem »Rodny moj kraj«, ki je zlasti na slovaškem ozemlju postala prava narodna pesem.
Naslednjo opereto »Modra roža« je bratislavsko narodno gledališče uprizorilo že petindvajsetkrat. Postala je tako popularna, da jo ima,jo še vedno na repertoarju ter jo igrajo po vseh slovaških mestih, trgih in vaseh. To opereto imajo v programu še na Dunaju in v Haagu, mednarodni krst pa bo doživela v Ljubljani.
V slovaških krogih vlada veliko zanimanje za ljubljansko premlero, kar dokazujejo poročila slovaških listov o pripravah za to vprizoritev v našem gledališču.
Emil Frelih
Predavanje
Ivana Kamburova
V sredo zvečer se je zbralo v mali dvorani Filharmonične družbe lepo število prijateljev bolgarskega naroda in glasbenega občinstva, da prisostvuje predavanju odličnega bolgarskega muzikologa in glasbenega esteta Ivana Kamburova iz Sofije. Predavatelja je pozdravil tajnik Jugoslov. bolgarske lige Vekoslav Bučar. Nato je povzel besedo prof. Kamburov in v lahko razumljivi bolgarščini razgrnil pred pozornimi poslušalci sliko glasbenega razvoja v svoji domovini od najstarejše dobe do danes.
Uvodoma je predavatelj dejal, da jugo-slov.-bolgarski glasbeni stiki segajo kakih 60 do 70 let nazaj, še v dobo pred osvo-bojenjem. Prav letos v maju bo 801etnica slovenske narodne himne »Naprej zastava slave«. Ta Jenkova skladba je kmalu prodrla v Bolgarijo in postala močno popularna. Veliki bolgarski pesnik Ivan Va-
živlenje, polno naporov, za katere ni iskal ne nagrade ne priznanja.
*	Vseučiliški docent prof. dr. Peter Kar-
Hč je v sredo umrl v Zagrebu. Po rodu je bil iz Gospiča. Zemljepisje in zgodovino je študiral na zagrebški univerzi, slavistiko pa v Gradcu. Doktorat je dosegel iz narodne in splošne zgodovine. Ob 301etnici njegovega znanstvenega dela je izdal posebno knjigo prof. Vid Balenovič. Nedavno je prof. Karlič dovršil svoje obsežno življenjsko delo: »Hrvatski kralji narodne krvi«.
*	Smrtna nesreča pri podiranju drevja. Pred dnevi se je odpravil posestnik Mezek Anton iz Srednjega brda v Poljanski do lini v svoj gozd, da poseka nekaj bukev. Z Mezkom. ki je štel 60 let, je šel tudi sosed France Golja. Moža sta pridno delala. Ko sta posekala prvo bukev, je ta obvisela na sosednji bukvi. Gospodarja sta smatrala za najpametneje, da podreta še sosedno drevo. Požagala sta še drugo bukev. Ko sta se začeli drevesi potem nagibati, sta odskočila Mezek in Golja vsak na svojo stran. Usodno naključje pa je hotelo, da je prav tedaj, ko sta drevesi padali, zapihal močan veter in drevesi tako zasukal, da je ena izmed bukev zgrmela naravnost na umikajočega se Mezka. Mezek je s hudimi notranjimi poškodbami obležal pod bukvijo. Sosed Golja je ponesrečenca izvlekel izpod bukve. Mezku pa ni bilo več pomoči in je pol ure zatem nastopila smrt. Pokojnik zapušča vdovo Marijo. Tragična smrt skrbnega gospodarja je zbudila v vsej soseski obžalovanje.
*	Divjaštvo, ki mu je treba napraviti konec, je naslov dopisa iz Petri nje, ki ga objavlja »Jutarnji list«. Dopisnik pravi, da so hrvatska lovišča izgubila letošnjo zimo več ko polovico plemenite divjadi, kar pa je ostalo, je tako mršavo, da bo potrebovalo precej časa, da si opomore. Komaj so si lovci nekoliko uredili lovišča, že so divji lovci izkoristili hudo zimo, nastavljali divjadi zanke in jo pobijali iz same krvoželjnosti. Pobijali so zajce, fazane, srne in srnjake. Kar ni prišlo v zanko, je moralo pred strel, zato so lovišča v Baniji in na Kordunu opustošena. Značilno je, da je med krivolovei tudi marsikak ugleden mož. Nedavno je lovski paznik ustrelil v nekem lovišču nekega vaškega župana, ki bi bil pač prvi poklican varovati divjad in predstavljati zakon. Divjaško uničevanje divjadi je kulturna sramota, pomanjkanje estetskih in etičnih občutkov in uničevanje narodnega premoženja. Ne sme se več dogajati, da bi krivolovei uničevali, kar je najlepše v naši svobodni prirodi. Zato mora vsak pošten in kulturen človek, ki ljubi svojo domovino in prirodo, stopiti v krog onih, ki ščitijo živa bitja, šele potem bo mogoče stopiti na prste krivolovcem, naša lovišča pa bodo postala enaka on5m v drugih državah, kjer so znali na boljši način zaščititi lovišča in divjad.
*	Zverlnska morilca obsojena na smrt. Raprava proti Andreju Jakopinu in Andreju živku, ki sta zadavila Jakopinovo sestro Terezijo, živkovo priležnico, je trajala dva dni. V Bjelovaru in daleč naokrog je vladalo veliko zanimanje za razpravo in sodbo. Veliki senat je oba obtoženca obsodil na vešala, Jakopinovo ženo Ano, ki je bila takisto vmešana v zločin, pa na 5 let robije. Na vprašanje predsednika senata, ali so zadovoljni s sodbo, je živko pritrdil. Jakopina pa sta molčala. Vsi trije advokati so prijavili revizijo. Dvorana je bila nabito polna pa tudi okrog sodišča se je ljudstvo zbiralo v gostih gručah.
c Skrivnosten napad na učitelja. V ba-
novinsko bolnišnico v čakovcu so z avtom prepeljali iz Dolnje Lendave 39-letnega učitelja Milana Eskarja. Kakor se je ugotovilo, je postal Eskar žrtev skrivnostnega zločina v Petešovcih pri Dolnji Lendavi. V torek zvečer se je že spravljal k počitku, -pred tem pa je še odpri radio, da čuje najnovejše vesti. Okno je bilo odprto in z dvorišča se je čulo sumljivo šuštenje. Učitelj se je nagnil skozi okno, tedaj pa je že odjeknil strel iz lovske puška in ga je naboj zadel delno v glavo, da se mu je takoj izlilo desno oko, del strela pa je ranil ključnico. O zločinu so bili obveščeni orožniki in na pomoč je prihitel dr. L'p-njak iz Dolnje Lendave. V čakovcu so še v teku noči izvršili operacijo. Učiteljevo stanje je še vedno nevarno. Orožniki so prijeli tri sumljivce.
*	Dva nesrečna zaljubljenca pod vlakom. Na progi Osijek—Kapela Batrina sta skočila pod vlak Peter Gjuric in Evica Trau-tova. Peter Gjurič je bil edini sin premožnega kmeta iz Migolovcev v okraju Sla-
V eie film v krasnih naravnih barvah
Severna brigada
DICK FORAN — GALE PAGE
FRGMIEEA
Kanadska kraljevska konjenica v borbi za pravico, red in mir. Veličastven ep o herojih, ki so — izpolnjevali svojo dolžnost —
prezirali smrt.
KINO MATICA, tel. 21-24	Ob 16., 19. in 21. mri
I
I
zov je zložil na njen napev pesem »Na-pred, ti Blgare«, ki so jo mnogo peli v Bolgariji pred več desetletji.
Predavatelj se je samo na kratko po-mudil pri starejši dobi bolgarskega glasbenega razvoja, zlasti v zlatem veku bolgarske literature za časa carja Simeona. Ko se je Evropa prerajala v znamenju velikega renesančnega gibanja, je ves Balkan in ž njim vred tudi Bolgarija ti :al globoko v turškem suženjstvu. Politični nadvladi Turkov se je pridružila tudi kulturna nadvlada Grkov; obe sili sta skoraj za pol tisočletja onemogočili sleherni kulturni razmah bolgarskega naroda. Zaradi tega niso Bolgari v tem času tudi na glasbenem polju nič ustvarjali in niso imeli nobene tradicije. Kljub vsemu zatiranju pa je v ljudstvu neugnano tvoril narodni duh in si ustvaril izredno bogat in silno mnogostranski folklor, ki je še danes ponos bolgarskega naroda. V njem se najbolj kaže duhovna samobitnost Bolgarov. Leta 1926. je sofijsko prosvetno ministrstvo organiziralo smotrno zbiranje narodnih pesmi. V šestih letih je bilo zapisanih s teksti in melodijami nad 20.000 narodnih pesmi. Bolgarska narodna glasba se zlasti odlikuje po svoji ritmiki, katere starodavno originalnost razodevajo v prav posebni meri narodni plesi. Izredno ritmično bogastvo bolgarskega folklora še ni dovolj znano Evropi, vendar je izjavil madžarski skladatelj Béla Bartok, da ima bolgarska narodna glasba najbogatejši ritmični izraz, kar jih pozna.
Do osvobojenja je torej cvetela samo narodna glasba. Prvi, ki so začeli uporabljati to glasbo za umetne motive, so bili češki glasbeni učitelji, ki so postali v Bolgariji tudi prvi posredovalci z evropsko glasbo. Nato je predavatelj označil tri stopnje stilnega razvoja, v katerem se je narodna glasba prelivala v umetno. Posebej se je pomudil pri začetniku sodobne bolgarske glasbe Manolovu, čigar delo ima danes bolj kulturno zgodovinski kakor umetniški pomen, dalje pri Dvoräkovejn učencu Dobri Hristovu in pri
Najboljša, najdnhovitejša in najzabavnejša komedija sezone!
PREMIERA DANES !	HANS MOSER
»ANTON POSLEDNJI«
v vlogi konservativnega sluge, ki se bori proti revolucijonarnim idejam mladine, zvest starim tradicijam iz starih, dobrih časov. Zagreb se je 14 dni smejal temu najboljšemu filmu priljubljenega komika Hansa Moserja! Tudi v Ljubljani se bomo nasmejali do solz! — Smeh, smeh, in zopet smeh!	KINO SLOGA, tel. 27-30. — Ob 16., 19. in 21. uri.
vonski Požegi in je bil že dve leti zaljubljen v 161etno Evico, hčerko skladiščnika Josipa Trauta, zaposlenega pri Našički. Starši obeh pa so nasprotovali njuni zvezi in dekle je moralo nekam daleč k sorodnikom, da bi pozabilo na Petra. Priskrbeli so ji zaročenca. Evica pa je samo navidezno pristala na vse to. čim je preteklo nedeljo spet prišla domov in videla Petra, je pozabila na vsiljenega zaročenca. V nedeljo zvečer sta Peter in Evica še plesala na veselici, v ponedeljek pa je Peter rekel očetu, naj mu da novo obleko. Ko se je oče branil, je rekel fant: »če mi je nočeš dati živemu, jo boš dal pa mrtvemu.« Po dogovoru sta se Evica in Peter podala ob progi in se vrgla pod vlak. Starši obeh so vso noč iskali pogrešani par. šele zjutraj so ju našli razmesarjena. V pismih sta se oba ganljivo poslovila od svojcev.
*	Redko se zgodi, da se kak železničar ogreši nad tovorom, ki ga prevažajo vlaki. Takšno žalostno izjemo pa so odkrili v Koprivnici, kjer so bili aretirani 301etni Zija šarič iz Gračanice v Bosni, 281etni Marko Dasovič iz Petrovega sela v Liki in 271etni Štefan Kralj iz Koprivnice. Priznali so, da so največkrat v Gyekenyesu, kjer stoji vlak 30 minut, odpirali vreče in kradli največ surovo maslo, nakar so v vreče devali kamenje. Pri hišni preiskavi so detektivi našli še nekaj ukradenega surovega masla. V šaričevem stanovanju so dobili tudi še razne druge ukradene stvari, kakor čevlje, nogavice in nov fotografski aparat »Agfa«. Ta trojica je kradla tudi na progi Virovi-tica—Koprivnica, šarič je bil vodja trojke in je zadnji čas močno zapravljal. Nedavni večer je v gostilni zapil tisočak.
*	Konec srbsko-kitajskega zakona, že nekaj let je tega, kar je prišel v Beograd gospod čo čing Po. Bil je edini kitajski prebivalec v Beogradu, prišel pa je v Beograd zato, ker se je seznanil z lepo Beograjčanko Danico in je z njo nato tudi stopil v zakon. Bavil se je s trgovino in je dobro uspeval. Zadnji čas pa je začel popuščati in ga včasih po več dni ni bilo domov. Nedavno je izostal kar za 13 dni. Naposled je prišel, vzel svojo 61etno hčerkico, jo odvedel s seboj in izginil. Nihče ne ve, kam se je skril. Gospa Danica čo čing Po bo zdaj vložila tožbo za ločitev zakona in za vrnitev hčerkice.
*	Velika drvarnica je zgorela. V nedavni noči je zgorela v Lučinah v Poljanski dolini razsežna Martinčičeva drvarnica, ki je bila založena z raznovrstnim blagom. V drvarnici so bili 12 sodov od vina in olja, precej kmetijskega orodja, nekaj praznih zabojev, nadalje drva in sredi drvarnice zabojček. kamor so odlagali pepel. Zdi se. da je zabojček s pepelom povzročil ogenj. Prejšnjega dne so namreč pri Martinčiče-vih pekli kruh v peči. Ko je dekla očistila peč, je odnesla pepel v zabojček v drvarnici. Mogoče je, da je bilo vmes kaj žerjavice, ki je potem zakrivila nesrečo.
*	Društvo Narodni dom v Zagrebu, mladinski odsek, priredi v soboto 4. maja v že-lezničarski dvorani, Crnatkova ulica 18 (poleg Zbora), pomladno veselico s programom, plesom, petjem, srečolovom. barom itd. Poskrbljeno je za dobra okrepči-la. Začetek ob pol 21. uri. (—)
*	Za sklad prof. dr. p. Grošlja so razen že imenovanih darovali: Vinko Pire, Lipni-ca Podnart, 20 din; mr. ph. Mihael Klanj-šček. lekarnar v Rogaški Slatini, 50 din; Feliks Moskovič. Ljubljana, 40 din; Anton Kraigher, notar v šoštanju, 50 din: Knez & Pacchiaffo, Celje, 100 din; dr. Vladimir Borštnik, advokat v Krškem. 50 din; dr. Anton šaplja, agrarni inšpektor. Ljubljana, 50 din. Uprava sklada prof. dr. P. Grošlja se vsem darovalcem na,jtopleje zahvaljuje in prosi novih prispevkov za Gro-šljev sklad.
- Udruženje jugoslovensk'h glasbenih a\tuijev (UJM-v) sklicuje svojo redno glavno skupščino na nedeljo 12. maja 1940 v Beogradu, v prostorih glasbene šole
drugih skladateljih prve glasbene generacije po osvobojenju. Nato je predavatelj obširneje prikazal drugo generacijo, ki jo označuje to. da so skladatelji že bolj šolani, da imajo popolnejšo tehniko in da se stilno že bolj približujejo zapadu. Največji skladatelj tega glasbenega pokolenja je Pančo Vladigeiov, kateremu je predavatelj posvetil največjo pozornost in orisal s kratkimi potezami njegovo življenje in delo. Vladigerov, ki smo ga te dni videli in slišali v Ljubljani, je ustvaril več kakor 40 večjih del. Sodi med umerjene modernste. Ko je predavatelj končal svoja izvajanja o Vladigerovu. je stopil na po ij skladatelj prof. L. M. škerjanc in vešče zaigral na klavirju ciklus šestih klavirskih pies z naslovom »šumen, šu-men«. dalje 3 skladbe iz zbirke »Klasično in romant čno« ter intermezzo iz cikla Opus 10. V nadaljnjem je predavatelj označil tudi dela slepega komponista Petka Stajnova. potem Ljubomira Pipkova. začetnika atonalne sm iri D. Nenova. ki je po poklicu arhitekt in ko je po vrnitvi v domovino opust i atonalno smer ter se približal domači tradiciji. O atonalni mu-ziki je dejal g. Kamburov, da povsod nazaduje in da nima bodočnosti. Predavatelj se je obširneje zaustavil tudi pri celi vrsti drugih mlajših skladateljev, ki so bili delno omenjeni že v našem interviewu z g. Kamburovim. Ob koncu je dejal, da so lahko Bolgari zadovoljni z rezultati komaj 601etnega razvoja bolgarske glasbe, ki je v svojem sodobnem razvoju pokazala zelo lepe rezultate. Njeno sedanje stremljenje je v tem. da doseže sintezo folklornih elementov in zapadnih glasbenih form. Kdor bo v zapadni glasbeni posodi podal samobitno, narodno bolgarsko glasbeno vsebino, bo ustvaril ono sintezo, ki jo bolgarska kultura pričakuje.
Poslušalci so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem simpatičnega predavatelja in ob koncu z navdušenim aplavzom izkazali g. Kamburovu svojo hvaležnost za lepo in poučno predavanje. G. Kamburov bo v petek predaval še v ljubljanskem radiu, nato pa se vrne v domovino.
KINO UNION, teL 22-21
Bobespierrov padec
Danes predstava zgolj ob 16. uri! — Velefilm iz dobe francoske revolucije! Večerni predstavi odpadeta zaradi koncerta.
Stankovič ob 10. uri dopoldne s sledečim dnevnim redom: predsednikov pozdrav, volitev dveh članov za overovatelja zapisnika, poročilo tajnika, blagajnika, poslovalnic in nadzornega odbora, pritožbe in prošnje in slučajnosti. Predsednik: Krešimir Baranovič L r. (—)
\? Lifibliane
n— Vedno pred razprodano dvorano je
doslej pel Akademski pevski zbor in sramota bi bila, če bi ne bil razprodan veliki dobrodelni koncert za mestne reveže, ki bo drevi v veliki dvorani hotela Union. Z lovorjem ovenčani Akademski pev*Ki zbor bo zapel pod vodstvom Franceta Ma-rolta Maškove »Mlatiče« Devovo »Flosar-sko« in staroslavno »Hercegovsko«. Te tri slovenske skladbe so odločilne visoke kroge na beograjskem koncertu ganile do navdušenih priznanj, do najvišje pohvala pa zlasti poslanika bratske Bolgarije. Opozarjamo, da bo pnčetek koncerta točno ob 20. Za ta reprezentativni koncert slovenske glasbe s sodelovanjem predstavnikov Glasbene akademije kot solistov, APZ Ljubljanske filharmonije, pevskega zbora Glasbene Matice in Slovenskega vokalnega kvinteta je še vedno nekaj vstopnic, ki jih do 18. dobite v knjigarni Glasbene Matice, od 19.30 dalje pa pred koncertno dvorano pri blagajni, ki bo sprejemala tudi preplačila. saj je prirediteljica Glasbena Matica namenila ves dohodek koncerta za zimsko pomoč ljubljanskim revežem.
Lepo darilo za birmanca ali pridnega dijaka je:
Balda fotoaparat vel. 6X9 z optiko 1:6.3, 2 filmom in lepo torbico
za din 550.-
Sveži filmi pa še vedno po stari ceni pri
Foto Touristu, Lojze Šmucu
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8.
u— Dolgo željen! dež je včeraj v opoldanskih urah vendarle nekoliko žalil prirodo, ki je vsa v prvem zelenju hlepela po napoju. Dopoldne se je prekuhavala sopa-rica, opoldne pa se je vlil naliv, ki je žal bil kratkotrajen Toda nato se je rosa ponavljala v večjih ah manjših presledkih, da je vsaj pregnala prah, kateremu zadnje dni že tudi vztrajno škropljenje ni več izdatno prišio do živega. Okrog 15. ure je že spet toplo prigrevalo solnce. Kolikor toliko je dež osvežil rast, toda treba ga bo te dni še nekaj, da bomo s pomladjo zadovoljni in da bo priroda do rožnika v tistem okrasju, v kakršnem jo želimo videti.
u— Ureditev Gajeve ulice še ni popolna, ker so lani pripravili makadam. zdaj je pa mestna občina že razpisala tudi napravo valjanega asfaltnega tlaka z uporabo bitumena »Shelmac« ter betonske obcestne kadunje od Tyrševe ceste do Gledališke ulice. Ta lepa in široka ulica v središču mesta bo torej tako utrjena kakor Ilirska ulica.
u— Namesto venca na krsto pokojne
ge. Pit vie Trčkove je darovalo uradništvo Kmetske posojilnice 520 din za dve revni družini. Obdarovancem je denar na razpolago pri blagajni »Jutra«.
Zapiski
Dr. Valter Bohinec, Sredozemlje, njegovo podnebje »n njegov človek (24 strani, cena din 12). Docent za geografijo na ljubljanski univerzi g. dr. Valter Bohinec je objavil v »Proteju« daljšo razpravo s citiianim naslovom. Razprava je izšla sedaj v ponatisu in z vsemi ilustracijami. Sredozemlje, zibelka naše civilizacije, je oni del sveta, ki neugnano mika s svojimi lepotami in starinami. Slovenski pisec je na neobilnih straneh svoje razprave povedal zelo mnogo zanimivega o sredozemskih značilnostih, tako o podnebju, o pre-skibi z vodo. o značaju človeških bivališč, o noši sredozemskih ljudstev, o njih prehrani ter o njihovem socialnem in psihološkem značaju, ki sta v veliki meri posledica prirocinih pogojev, zlasti še podnebja. živahno in prijetno spisana brošura je vredna pozornosti vseh, ki jih zanima sredozemsko življenje, zlasti onih, ki so kdaj potovali no Sredozemlju in njegovih obrežnih deželah.
Goethe je va kolajna je bila podeljena minule dni znanemu dunajskemu slikarju, profesorju Ludviku Michalku ob njegovi 811etnici in v priznanje njegovega celotnega dela. Michalek je bil mladostni tovariš bratov šubicev in še varuje nekatere spomine na Jurija šubica, s katerim ga je vezalo iskreno prijateljstvo. »Jutro« je priobčilo v zadnji božični številki zanimivo pismo prof. Michalka o Šubicu v zvezi z monografijo dr. Mesesnela, ki jo je prof. Michalek sprejel z laskavim priznanjem.
Knjiga o delavskih sindikatih. V Beogradu je izšla knjiga Bogdana Krekiča »Zadatak radničkih sindikata u miru i ra-tu«. Knjiga je razdeljena v pet delov in razpravlja o aktualnih problemih, zlasti o odnosu delavca in svobodnega delavskega sindikalnega gibanja nasproti narodu, narodni državi in mednarodnemu sodelovanju. Razpravlja tudi o odnosu delavca nasproti vasi, o položaju delavca glede na industrializacijo dežele, o delavcih in za-drugarstvu itd. Knjiga šteje 114 strani.
u— Igriška ulica bo zaprta za vozni promet od Erjavčeve ceste do Gregorčičeve ulice v ponedeljek 29. aprila in še kakih 14 dni, ker bodo utrdili vozišče po načinu pene t racije z uporabo cestnega katrana, ki ga je izdelala mestna plinarna v svojem novem oddelku za izdelovanje katrana v Mostah.
u— Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vabi vse gg. zdravnike in medi-cince na predavanje, ki bo danes v petek ob 18.15 v predavalnici ženske bolnice. Predavajo gg. dr. J. Pogačnik: Rhinoskle-rom, dr. S. Rakovec: Nephrolithiasis, dr. S. Preveč: Demonstracija očesnih primerov. Odbor. (—)
u— Petindvajseta ponovitev zabavne Nušiceve veseloigre »Ujež bo v šentjakob-ikem gledališču jutri zvečer ob 20.15. Igra je imela senzacionalen uspeh, saj je šla že štiriindvajsetkrat preko odra in vselej pred popolnoma razprodano hišo. Ta duhovita igra priljubljenega komediogra-fa, polna zdravega humorja in zabavnih situacij žanje velike uspehe in nudi gledalcem obilo zabave in veselega smeha. V nedeljo ob 20 15 bodo ponovili izvrstno uspelo veseloigro »Pekovsko«. Ker je za predstavi veliko zanimanje, kupite vstopnice že v naprej, ker jih zvečer pred predstavo spet ne boste več dobili. Vstopnice dobite od danes dalje v društvenih prostorih v Mestnem domu.
u— Gledališče mladih bo v ponedeljek ob 20. ponovilo Cankarjevo ;. Lepo Vido«. Igra, podajana in tolmačena na svojevrsten način, je v režiji Zvonimirja Sintiča dosegla pri publiki in kritiki uspeh. Govorilni zbor, ki ima pri tej uprizoritvi posebno važno nalogo, je naš tu dirai Jože Borko. Pred-prodaja vstopnic bo na dan predstave od 10. do 12 30 in od 15. do 18."
u— Filozofsko društvo priredi jutri redno predavanje. Predaval bo g. dr. Herman Lešanc o temi: Stvarnost in zavest. Predavanje bo ob 18. uri v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Vstop prost. Vabljeni vsi. ki se zanimajo.
u— Društvo »Soča Matica objavlja, da bo v soboto. 27. aprila ob pol 21. uri v dvorani gostilne pri »Levu« predaval gospod prof. Osip šest o »Gledališču-zrcalu človeštv a«. G. prof. šest ki je poznan in popularen po svojem delovanju kot režiser narodnega gledališča v Ljubljani, je pač po svojih velikih skušnjah na odrskih deskah najbolj poklican, da govori o tej stvari. Zakaj hodimo v gledališče, zakaj se veselimo in čustvujemo z igralci, ki nastopajo v igrah? Ker gledamo v vsakem od njih svoje lastne slike, ker primerjamo doživljaje na odru z lastnimi, ker se odraža življenje naše duše v podobah na odru. Naše dobre in slabe strani vidimo uprizorjene, naše strasti, naša hrepenenja in naše sanje. Predavanje g. prof. šesta bo gotovo nadvse zanimivo in privlačno. Vabljeni so vsi »Sočani« in njih prijatelji. Vstopnine ni. (—)
u— Združenje bivših mornarjev obvešča svoje članstvo, da bo občni zbor 29. t m. ob 20. pri »šestici«.
u— »S poti po Norveškem« je naslov predavanja, ki ga priredi Prirodoslovno društvo v torek, 30. t. m. ob 18.15 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Predaval bo g. akad. slikar Božidar Jakac. Predavanje bodo pojasnjevale skiop-tične slike.
n— Nedeljski Putnikovi izleti: županova jama — Turjak Polhov Gradec — Sv. Lovrenc — Lučine — Poljanska dolina — škof j a Loka. (—)
u— Ob priliki krsta svoje vnukinje Tjaše je darovala gospa M. K. za otroške košare 100 din. Najiskrenejsa hvala! — Unija za zaščito otrok, sekcija za dravsko banovino.
Iz življenja na deželi
Novo mesto. Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes in jutri ob 20.15 ter v nedeljo ob 16., 18. in 20.15 velefilm »Tragedija šanghaja«. Predigra: tednik »Univerzum«. (—)
R
D
Petek, 26. aprila
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 11: šolska ura: Čebelici Mi ja in Pi ja. — 12: Iz naše glasbe. — 12.30: Poročila, objave napovedi. — 13.02: Radijski orkester.
—	14: Poročila. — 14.10: Poročila in navodila za izletnike. — 18: ženska ura: Vzgojna posvetovalnica (ga. Vida Per-šuh). — 18.20: Citraške točke (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Samostan Hilendar. — 19.40: Objave. — 19.50: Turizem, naša življenjska potreba (g. G. Pippenbacher). — 20: Rezervirano za prenos. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester.
Beograd 20.40: Zborovsko petje. — Zagreto 17.15: Godalni kvartet. — 20.40: Prenos iz Beograda. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.55: Zvočna igra.
—	21: Orkester. — 22.30: Plošče. — 23: Koncert češke glasbe. — Sofija 17: Nabožna glasba. — Rim 17: Skladbe za čelo. — 20.30: Vesela muzika. — 21: Operetni večer. — 23.15: Godba za ples. — Pariz 19.50: Koncert na klavec! nu. — 20.30: Simfonični koncert. — 23.15: Petje.
—	Berlin 19.30: Drobne skladbe. — 21: Koncert velikega orkestra. — 22.45: Zabaven spored. — 23: Veliki orkester. — 24.10: Nočna oddaja.
Iz Celja
C— Celjski kulturni teden bo otvorjen v nedeljo 28. t. m. v mali dvorani Celjskega doma z razstavo celjskih slik mojstra Riharda Jakopiča in kipov Franca Berne-kerja. V ponedeljek 29. t. m. ob 20. se bo pričel istotam Jakopičev večer, na katerem bo umetnostni zgodovinar dr. France Mese-snel s pomočjo skioptičnih slik tolmačil Jakopičevo umetniško rast in delo. V torek 30. t. m. ob 20. pa bo istotam koncert slovitega francoskega violinskega virtuoza Roberta Soetensa in pianistke Suzane Roche. Likovna razstava bo otvorjena do sobote 4. maja. Vstopnice za vse prireditve so v predprodaji v Goričarjevi knjigarni.
e— Pokojno g o. Ano Natkovc je spremila v sredo popoldne velika množica občinstva, med njo zastopniki oblastev, uradov, korporacij in društev, izpred hiše žalosti pri kapucinskem mostu skozi mesto do Gla-/ijc. Od tod so prepeljali pokojno v njen ljubljeni Gornji grad in jc ob udeležbi številnega občinstva položiili na tamkajšnjem pokopališču k zadnjemu počitku. Zadnja pot ge. Natkove je pokazala, kako zelo priljubljena je bilia pokojna med prebivalstvom.
e— »Vse za šalo« je opereta na libreto Celjana Danila Gorinška in z glasbo J. Ji-ranka, ki je v Mariboru dosegla 23 uprizoritev, kakršnega števila ni v poslednjih letih dosegla nobena tuja in tudi ne domača opereta. S humorjem in komiku je zabc-ljena v toliki meri, da je gledališče vsa tri dejanja kar bučalo od smeha Mariborsko gledališče bo gostovalo s to opereto v nedeljo 5. maja ob 20. v celjskem gledališču, ob 15. pa bo ponovilo Straussovo opereto »Cigan baron«. Obe predstavi sta izven abonmaja. Vstopnice so v predprodaji v Slomškovi knjigarni.
e— Celjski mestni svet bo imel danes ob 18.30 redno sejo. Na dnevnem redu so poročila odborov.
mrm
a— SokcJsko gledališče v Rušah vpri-zori v nedeljo ob 20. v režiji br. Somika izvrstno komedijo v 5 slikah: »Lahko je moškim ... « Igra, za katero je nabavljena popolnoma nova sceneri ja, bo I.rezdvo-ma ugajala slehernemu obiskovalcu. To bo obenem poslovilna predstava br. Antona Medveda.
a — Obsojeni zaradi širjenja razburlji- j vifc vesti. Milka Plaučeva in hčerka Tru- j da sta bili obsojeni od policije na plačilo j 1000 din, ker sta širili razburljive vesti, i
Prijavila sta ju dva rumunska zdravnika,
ki sta se mudila v Mariboru. Banska uprava je pritožbo obsojenk zavrnila.
a — Prihod bolgarskih akademikov odložen. Za nedeljo 28. t. m. je bil napovedan prihod bolgarskih akademikov. Iz tehtnih vzrokov pa je bil njihov prihod odložen za pozneje.
a — Smrt škofijskega kočijaža pod konjskimi kopiti. 67 letnega Vinka Pavliniča, ki je bil uslužben kot kočijaž na škofijskih posestvih, je doletela tragična smrtna nesreča. Ko je vozil domov s polja naložen voz, sta se konja splašila. Nesrečni Pav-linič se je znašel pod vozom. V zadnjem hipu je prijel za vajeti, kar je bilo še bolj usodno, ker sta ga konja vlekla za seboj. S smrtnim poškodbami je nazadnje obležal na tleh. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico, kjer pa je izdihnil!
a— Viničar: grof Carlo des Enffans d' Avernas. Pred viničarsko komisijo pri občini Sv. Križ nad Mariborom je bila zanimiva razprava v zvezi s tožbo prizadetega viničarja, ki se je čutil oškodovanega v svojih prejemkih v smislu vini-čarskega reda. Zastopnik grofa Carla de Enffans d' Avernasa, lastnika vinogradov, ki jih je obdeloval prizadeti viničar s tremi drugimi viničarji, je trdil pred komisijo, da viničar sploh ni viničar. Z gro-fovim zastopnikom je glasoval tudi predsednik komisije. Po takem komisija ne bi bila zanj pristojna. Prizadeti viničar, ki živi že 20 let od viničarskega dela, je vložil proti odločbi komisije pritožbo na sre-sko načelstvo.
a — Iz gledališke pisarne. V soboto »Ana Christie«, v nedeljo popoldne »Gej-ša« ob znižanih cenah, zvečer »Konto X«, zadnjič in ob znižanih cenah.
a — Neumestna potegavščina. Sredi noči je ugledna mariborska rodbina nasedla potegavščini o bližajoči se nevarnosti. Takoj je moral priti šofer z vozilom, opolnoči je avto odpeljal družinske člane in vse polno kovčegov. Ko so prevozili do jutra že precej kilometrov, so se telefonano lahko prepričali, da so nasedli neumestni potegavščini. Vrnili so se čili in zdravi v Maribor, kjer so se lahko na lastne oči prepričali, da je vse v najlepšem redu. Oblastva poizvedujejo sedaj za zlikovcem. Takšne vrste potegavščine so gotovo neumestne, neumestno pa je tudi lahkoverno in prezaupno nasedanje raznim čenčam in telefonično sporočenim alarmantnim vestem.
a— Vseuč. prof. dr .Marij Rebek bo predaval drevi ob 20. v Ljudski univerzi o premogu in organski kemiji. Predavanje bodo pojasnjevali eksperimenti in skiop-tične slike.
rstve
Pridobnina in družbeni davek podjetij, ki poslujejo na Hrvatskem in v ostali državi
Ministrski svet je na predlog finančnega ministra in . bana banovine Hrvatske sprejel 3 uredbe' ki se tičejo finančne organizacije v banovini Hrvatski, namreč uredbo o odmeri pridobnine in družbenega davka za zavezance na področju banovine Hrvatske in na področju ostale države, uredbo o organizacije finančne kontrole v banovini Hrvatski in uredbo o sodelovanju med državnimi in banovinskimi uslužbenci pri davčnih upravah banovine Hrvatske. Na predlog finančnega ministra pa je ministrski svet sprejel uredbo o državnem finančnem inšpektoratu v Zagrebu ter uredbo o prenosu državnega posestva Topolovac na banovino Hrvatsko.
V uredbi o financiranju banovine Hrvatske je med drugim določeno, da se v nasprotju s predpisom člena 45 in 75 zakona o neposrednih davkih smatra pri davčnih zavezancih pridobnine in družbenega davka, ki poslujejo na področju banovine Hrvatske in na ostalem področju države, eno in drugo poslovanje kot ločen davčni predmet. Uredba o financiranju banovine Hrvatske nadalje določa, da se s posebno uredbo določi način ugotavljanja davčne osnove za davek, ki odpade na eno in drugo področje (donos pridobnine in družbenega davka, ki odpade na poslovanje v banovini Hrvatski, je prenešen na banovino Hrvatsko).
To uredbo je sedaj sprejel ministrski svet na predlog finančnega ministra in bana banovine Hrvatske. Uredba določa v glavnem naslednje:
Davčnim zavezancem pridobnine in družbenega davka ki imajo v banovini Hrvatski svoj glavni obrat, poslovno pa delujejo kakorkoli tudi na področju ostale države, ali pa obratno, se odmeri pridobnina ali družbeni davek posebej za vsako področje. Za glavni obrat velja pri industrijskih in obrtnih podjetjih oni obrat, kjer se blago pridobiva odnosno predeluje, pri trgovinskih podjetjih ono podjetje, ki ima glavno skladišče blaga, če pa tega ni ona poslovalnica, od koder se vodi celotno podjetje, pri ostalih obratih in obrtih pa tista poslovalnica, od koder se vodi celotno poslovanje. Za odmero davka je pristojno ono prvostopno davčno oblastvo. na čigar področju se nahaja glavno podjetje. Na ostalem področju pa je pristojno ono prvostopno davčno oblastvo, na čigar področju posluje davčni zavezanec.
Kot davčna osnova za odmero davka obeh področij se smatrajo celotni dohodki poslovanja podjetja, obrti ali poklica v vsej državi. Zato izračunajo davčna oblastva obeh področij celotne dohodke in določijo po členu 53 odnosno 81 zakona o neposrednih davkih skupno idealno davčno osnovo in tej osnovi pripadajočo davčno stopnjo.
Dejanska davčna osnova za vsako področje (za banovino Hivatsko na eni strani in ostalo državo na drugi strani) pa je oni del celotne idealne osnOve, ki ustreza razmerju prometa na enem področju do celotnega prometa v naši državi. Pri tem je upoštevati naslednje:
Od dejanske davčne osnove tistega področja. kjer se vrši samo prodaja blaga, pridobljenega na drugem področju, se vzame polovica in doda dejanski davčni osnovi drugega področja kot del dobička, ki gre na produkcijo, če se blago pridobiva na obojem področju, se za dodelitev polovice vsakemu področju produkcije vzame samo oni del osnove po prometu, ki ustreza prometu blaga, izdelanega na tem podre jìu in obratno.
Dejanski davčni osnovi glavnega podjetja se doda, če gre za prodajo tujega blaga ali za promet uslug, ena desetina dejanske davčne osnove drugega področja
kot del trgovskega odnosno poslovnega dobička. Od dejanske osnove, ki pripada področju glavnega podjetja, ki ni obenem sedež, se vzame ena desetina in se doda dejanski osnovi področja, kjer ima podjetje svoj sedež.
Ce se odmeri minimalni davek, se ta davek sorazmerno razdeli na obe področji na podlagi razdelitve idealno izračunane osnove. Posebna davčna doklada se razdeli na obe področji na podlagi višine prometa na obeh področjih. Za odmero narodno obrambnega prispevka služi celotni znesek davkov, ki se izračuna na temelju celotne ideelne davčne osnove. Odmeri ga davčno oblastvo področja glavnega podjetja. Davčna oblastva enega in drugega področja izračunajo samostojno razdelitev osnovnega davka za odmero samoupravnih doklad.
Davčni zavezanci, ki poslujejo na obeh področjih, so dolžni predložiti pristojnemu davčnemu oblastvu obeh področij enako davčno prijavo, sestavljeno na podlagi bilance celotnega poslovanja, z vsemi predpisanimi prilogami. Na podlagi teh prijav izračunata obe pristojni davčni oblastvi, vsaka zase, idealno celotno davčno osnovo in na njeno področje pripadajočo dejansko davčno osnovo ter odmerita ustrezajoči davek. Odlok o odmeri sporočita obe davčni oblasti v prepisu druga drugi.
Inozemska podjetja, ki plačujejo v naši državi pridobnino v smislu člena 49 zakona o neposrednih davkih odnosno družbeni davek v smislu točke 3 člena 74 in poslovno delujejo na obeh področjih,, predložijo davčno prijavo samo pristojni davčni oblasti tistega področja, na katerem se nahaja gospodarsko najmočnejša poslovna naprava. Davčno oblastvo, ki je pristojno za gospodarsko najmočnejšo poslovno napravo; ugotovi potem idealno davčno osnovo in jo predloži s prilogami pristojnemu davčnemu oblastvu drugega področja, ki jo mora davčni zavezanec navesti v davčni prijavi. Tuje pravne osebe, ki imajo na področju naše države samo nepremičnine, plačajo družbeni davek na tistem področju, kjer imajo nepremičnine.
Najpozneje v roku 15 dni po uveljavlje-nju uredbe bodo pristojne davčne uprave pozvale davčne zavezance, ki poslujejo na obeh področjih, da jim predlože, če tega še niso storili po dosedanjih predpisih, davčno prijavo s predpisanimi prilogami. Določila za izvajanje te uredbe in navodila za sodelovanje med davčnimi upravami obeh področij bosta s pravilnikom izdala finančni minister in ban banovine Hrvatske.
Prenos državnega podjetja Topolovae na banovino Hrvatsko
Ministrski svet je izdal uredbo o prenosu državnega posestva Topolovac na banovino Hrvatsko. Posestvo Topolovac je doslej tvorilo sestavni del državnega gospodarskega podjetja Bel je. Sedaj se iz tega državnega podjetja izloči in prenese kot ločeno posestvo na banovino Hrvatsko z vsem živim in mrtvim inventarjem. Direkcija državnega posestva Bel j e mora izplačati v enem mescu po prenosu posestva Topolovac ustrezajoče dele posameznih fondih, (rezervnega, zavarovalnega obnovitvenega) in sicer v celoti 540.000 din. Državno posestvo Topolovac leži v bližini Siska med Savo in Lonjo in meri 14.000 oralov; od tega pa odpade samo 1000 oralov na njive, 350 oralov na gozdove, ostalo pa na livade, pašnike in na močvirja lenjskega polja. Na posestvu sta dve tvornici špirita s potrebnimi napravami.
Državni finančni inšpektorat v Zagrebu
Na osnovi uredbe o financiranju banovine Hrvatske je ministrski svet izdal uredbo o državnem finančnem inšpektoratu v Zagrebu. Po tej uredbi se v Zagrebu ustanovi državni finančni inšpektorat kot drugostopna oblast za področje banovine Hrvatske, ki je neposredno pod-
! rej ena finančnemu ministru. Za področje finančnega ravnateljstva banovine Hrvatske v Splitu se ustanovi delegacija državnega finančnega inšpektorata v Splitu. Državni finančni inšpektorat vodi posle dosedanjih držav, finančnih direkcij v Zagrebu in Splitu, ki ostanejo v pristojnosti države.
Naša trgovinska mornarica
Po večletnem stalnem dviganju se ie tonaža naše trgovinske mornarice v preteklem letu zmanjšala ^d 413.823 na 393.443 bruto registrskih ton. torej za 20.374 ton ali za 20.374 ton ali za 4.9%. Naša trgovinska mornarica ie lani izgubila tri ladje za dolgo plovbo. Navzlic lanskemu nazadovanju pa ie naša mornarica po tonaži še vedno večja nego leta 1937. in v prejšnjih letih, kakor je to razvidno iz naslednje primerjave:
konec 1. 1928 267.578 bruto registrskih ton „ „ 1932 375.649 „ „ „ 1933 352.177 „ „ „ 1934 332.606 „ „ „ 1935 365.014 „ „ „ 1936 370.388 „ „ „ 1937 379.942 „ „ „ 1938 413.823 „ „ „ 1939 393.449 „
Tonaža naše trgovinske mornarice se ie do leta 1932. stalno dvigala. V tem letu je dosegla 375.000 bruto registrskih ton. V zvezi s svetovno gospodarsko krizo se ie v naslednjh dveh letih skrčila za 43.000 ton ali za 11.5%. Od tedaj je zopet pričela naraščati in je ob koncu leta 1938. prvikrat prekoračila 400.000 ton. lani pa se ie knkor rečeno zopet zmanjšala.
Poudariti ie treba, da ie v gornjih številkah upoštevana le tonaža večjih ladij dolge in obalne plovbe (79 ladij dolge plovbe. 14 ladij velike obalne plovbe :n 92 ladij male obalne plovbe). Upoštevati je še preko 700 majhnih in najmanjših ladij, ki služijo obalni plovbi, okrog 6700 ribarskih ladij in 5000 večjih in manjših čolnov v skupni tonaži okrog 25.000 bruto registrskih ton. končno plavajoči dok. ki ima 3143 ton in plavajoče dvigalo, ki ima 186 ton. Ce upoštevamo še te majhne edin i ce je celotna
tonaža naše mornarice znašala lani ob koncu leta okrog 421.500 ton.
Od celotne tonaže večjih ladij (393 449 ton) odpade 64% na pet velikih piroplov-nih družb, in sčc?r na Jugoslaven'ki Lloyd
d. d. v Splitu 92.381 ton (16 ladij dolge obalne plovbe in ena ladja male obalne plovbe), na Dubrovačko plovidbo d. d. v
Dubrovniku 51.899 ton (10 ladij dolge plovbe, 13 ladij male obalne p'ovfc>3). na Brodarsko d. d. »Oceania« v Beogradu 35.S04 tone (12 ladij dolge plovbe), na Preko-morsko plovidbo d. d. Sušak 25.419 ton (5 ladij dolge plovbe), na Jadramko plovidbo d. d. Sušak 23.2.22 ton (2 ladji dolge obalne in 52 ladij male obalne plovbe) in na Atlantsko plovidbo d. d. Sušak 19.239 ton (4 ladje dolge plovbe).
Poleg teh velikih paroclovnih družb je še 31 majhnih paroplovnih podjetij in lastnikov ladij, med katerimi je omeniti: Brodarsko podjetje Evgen Matkovič Split (6 ladij. 16.174 ton). Brodarsko podjetje ka-petana Babaroviča. Milna (4 ladje. 14.366 ton). Svobodna nlovidba »Topič« d. d. Sušak (3 ladje. 14.362 ton). Jugoslovenska plovidba d. d.. Sušak (2 ladji. 10.519 ton). Zetska plovidba d. d. Cetinje (17 ladij. 9740 ton). Brodarstvo Ferič. Solit (3 ladje. 8253 ton). Brodarsko podjetje Frano Petri-novič. Split (2 ladji. 7849 ton). Jugoslovenska oceanska plovidba d. d.. Sušak (2 ladji. 7661 ton). »Marovič« parobrodarska družba z o. z.. Omišali (3 ladje. 6146 ton). »Alcesu«. parobrodarska družba z o. z.. Orebic (2 ladji. 5550 ton). Dalmatia d. d., Zagreb (1 ladja. 4375 ton). »Iliria« d. d Zagreto (1 ladja 4299 ton). Plovidba »Rad< Dubrovnik (1 ladja. 4210 ton). Slobodna plovidba d. d.. Dubrovnik (1 ladja. 4113 ton). Jadran, brodarska družba z o. z. Sušak (1 ladja. 4062 ton) itd.
Ukrepi proti tihotapstvu konj v inozemstvo
Prijava konj v 7 obmejnih okrajih
»Službeni list« dravske banovine prinaša v številki z dne 24. t m. naredbo banske uprave o prijavljanju konj na območju srezov Ljubljana, Logatec, Kočevje, Novo mesto, Črnomelj, Krško in Brežice. Ta na-redba je bila izdana, da se prepreči tihotapstvo konj in zaradi zaščite državnoob-rambnih in narodnogospodarskih interesov in določa:
Vsi, ki imajo v zgoraj navedenih okrajih lastne ali tuje konje, jih morajo najkasneje v treh dneh po objavi te naredbe brez izjeme prijaviti pristojni občini, kjer je konj nastanjen. (V besedilu gornje določbe je najbrž po pomoti rečeno, da je konje prijaviti v treh dneh »po objavi« te naredbe; po našem mnenju bi .se moralo glasiti »v treh dneh po uveljavljenju naredbe«, kajti naredba dobi obvezno moč šele osem dni po objavi, to je 2. maja.)
Prijava mora vsebovati rodbinsko in rojstno ime lastnika odnosno posestnika konja, njegovo bivališče (kraj, hišna številka, občina, srez), opis konja (spol, starost, pasma, barva, znaki, višina, posebna znamenja), ali je konj spoznan kot sposoben za vojaško službo, all je vpisan v vojaškem seznamu, končno način, kako je konj prišel v last ali posest (če je bil konj kupljen, je navesti številko živinskega potnega lista ter oblastvo, ki ga je izdalo).
VSako posestno spremembo, ki nastane z nakupom, prodajo, žrebljenjem, pozivom ali na kateri koli drug način, mora lastnik ali posestnik javiti pristojni občini najkasneje v 24 urah ter hkrati navesti, iz katerih razlogov je sprememba nastala.
Prekrški teh predpisov se kaznujejo po čl. 69. zakona o notranji upravi z globo od 10 do 1000 din, odnosno če se globa ne plača v določenem roku, z zaporom od 1 do 20 dni. Kazensko postopanje vrše v vseh primerih prvostopna občeupravna oblastva.
Z gornjo kaznijo se kaznuje ne glede na to, ali spada dejanje pod odredbe drugih kazenskih predpisov, kdor tihotapi konje čez državno mejo, kdor to poskuša ali kdor drugemu pri tihotapstvu konj kakor koli pomaga ali daje tihotapcem s konji stanovanje ali skrivališče, ali daje prostore ali skrivališča za konje, namenjene za tihotapstvo.
Poslednji paragraf določa, kakor že omenjeno, da dobi naredba obvezno moč osem dni po objavi v »Službenem listu«, to je 2. maja t. 1,
Zmanjšanje naMh klirinških terjatev v Nemčiji in češko-Moravski
Narodna banka objavlja izkaz o stanju klirinških računov na dan 22. t m. Najvažnejšo spremembo kaže klirinški račun s češko-MOravsko, na katerem je stanje naših terjatev prejšnji teden doseglo 120 milijonov Kč, kar je imelo za posledico, da se je skoro ustavil naš izvoz v češko Moravsko, ker morajo izvozniki tako dolgo časa čakati na vrstni red izplačila. V najnovejšem izkazu se je saldo naših terjatev zmanjšal od 119.7 na 40.1 milijona Kč in je torej nazadoval za 79.6 milijona Kč, kar je očitno v zvezi z velikim plačilom naše države za izvršene dobave. Tudi saldo naših terjatev v Nemčiji ki je prejšnji teden dosegel 8.66 milijona mark, se je v tretji četrtini aprila skrčil za 1.55 na 7.11 milijona mark.
Povečal pa se je saldo naših klirinških terjatev v Italiji, in sicer za 4.3 na 31.8 milijona din. Znatno povečanje beleži tudi saldo naših terjatev v Turčiji, namreč od 2.2 na 9.3 milijona din. Naše terjatve v kliringu s Francijo so se povečale za 2.1 na 13.5 milijona frankov, med tem ko so naše terjatve v kliring-u s francoskimi kolonijami le za malenkost nazadovale na 2.2 milijona frankov. Saldo naših terjatev v Bolgariji pa se je nebistveno povečal na 2.4 milijona din.
Med pasivnimi kliringi zaznamuje klirinški račun z Madžarsko občutne jše zmanjšanje salda našega dolga za 8.7 na 27.0 milijona din. Povečal se je saldo našega dolga v Slovaški za 1.0 na 3.1 milijona si. kron, naš klirinški dolg v Rumu-niji pa je nazadoval za 0.04 na 11.94 milijona din.
Gospodarske vesti
= Konferenca o izvOzu surovih kož. Na poziv trgovinskega ministrstva se je 23. t. m. sestala v Industrijski zbornici v Beogradu konferenca, da prouči možnost izvoza telečjih in govejih kož. Konference so se udeležili zastopniki prizadetih reso-rov in ustanov iz vse države in je ugotovila naslednje: 1) Soglasno so vsi gospodarski in industrijski krogi za to, da ne gre nikomur dovoliti izvoz težkih govejih kož. 2) Glede izvoza govejih kož izpod 15 kg teže so bili predlogi na konferenci deljeni, in bo prepuščeno trgovinskemu ministrstvu, da samo odloči. 3) Glede izvoza telečjih kož so se interesenti sporazumeli, da bi bilo treba dovoliti njihov izvoz v normalnih količinah, toda samo za devize. 4) Trgovinsko ministrstvo se naproša, da ukrene vse potrebno za olajšanje uvoza materiala, potrebnega za domačo usnjarsko industrijo. 5) Interesenti so izrazili željo, naj bi država čimprej intervenirala na tržišču usnja in čimprej ustanovila posvetovalni odbor za usnje.
= Specialni krediti za uvoz *urovin. Na
osnovi sklepa upravnega odbora od 18. aprila t 1. bo Narodna banka v bodoče odobravala specialne kredite za uvoz neobhodno potrebnih surovin. Ti krediti se bodo prvenstveno odobravali industrijskim podjetjem na podlagi njihovega akcepta z žirom denarnega zavoda. V poštev pa prihajajo zaenkrat naslednje surovine: volna, bombaž, volnena in bombažna preja, bela pločevina, kositer, velike surove kože, kavčuk, parafin, loj. oljno semenje in surovo železo. Krediti se bodo dajali na tri mesce z možnostjo prolongacije za nadaljnje tri mesce in samo tedaj, če ima
podjet,je odobrenje za uvoz surovin. »
= Razširjenje telefonskih naprav.
»Službene Novine« objavljajo uredbo ministrskega sveta o zgraditvi novih in razširjenju obstoječih avtomatskih telefonskih central in omrežja, medkrajevnih telefonskih linij ter zgradb za poštne, brzojavne in telefonske potrebe. Po tej uredbi je poštni minister pooblaščen, da sme za izvršitev teh poslov najeti pri Poštni hranilnici posojilo 75 milijonov dinarjev. Med posli, ki se imajo izvršiti v tekočem proračunskem letu, je navedena visoko frekvenčna naprava Zagreb - Trst.
= Stanje Narodne banke. Najnovejši izkaz Narodne banke od 22. t. m. zaznamuje povečanje obtoka bankovcev za 103.4 na 10.529.6 milijona din (lani 7070.1), obveznosti na pokaz pa so se prav tako povečale za 149.1 na 2071.4 milijona din (lani 1668.9). Povečanje obtoka bankovcev iz obveznosti na pokaz je predvsem posledica naraščanja meničnih in lombardnih posojil, ki so se dvignila za 24.4 na 1807.4 milijona din (lani 1771.2), in povečanja eskonta bonov za narodno obrambo za 261 na 2220 milijonov din. Vpliv povečanja teh postavk na obtok bankovcev in obveznosti na pokaz je bil deloma zmanjšan zaradi večje oddaje deviz, s katero so pritekli bankovci v Narodno banko. Devize izven podlage, ki so v zadnjih tednih stalno naraščale, so se v najnovejšem izkazu skrčile za 52.7 na 930.2 milijona din (lani 214.5). Zlata podlaga, se je v tretji četrtini aprila nadalje povečala za 5.5 na 2062.2 milijona stabilizacijskih din (lani 1916.6) v stvarni vrednosti 3299.6 milijona din. Glede na stvarno vrednost zlate podlage znaša kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz 26.18°/„ (prejšnji teden 26.64°/o).
= Podražitev nemškega premoga in koksa. Iz Beograda poročajo, da ie nemška premogovna industrija sklenila povišati izvozne cene črnemu premogu in koksu, ki se izvaža v Jugoslavijo. Slezijski premog se podraži za 50%, cena koksu pa se poviša za 30°/o. Nadalje nameravajo nemški premogovniki, ki izvažajo premog v Jugoslavijo. ustanoviti posebno prodajno družbo ki bo prodajala nemški premog in koks na naših tržiščih. Glede na ta načrt smatrajo beograjski gospodarski krogi, da bi ustanovitev take družbe pomenila monopo-lizacijo uvoza premoga iz Nemčije. Ce bi nas okolnosti primorale, da na ta način uredimo uvoz premoga, tedaj bi morala uvozni monopol dobiti kakšna jugoslovenska poluradna organizacija.
= Licitacije. Dne 27. t. m. bo pri Zavodu za izdelavo vojne opreme v Beogradu in istočasno v Zagrebu licitacija za doba-
r vo kocev za konje, posteljnih desk, embalažnega platna iz konoplje, bombažnega platna, belih trakov ter perila. Dne 30. t. m. bo pri štabu za utrjevanje na Vrhniki licitacija za dobavo in inštalacijo elektrike v lokale odseka za utrjevanje.
= Licitacije. Dne 30. t m. bo v inten-danturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo večje množine drv. Dne 1. maja bo v pisarni inže-njerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za oddajo del na popravilu zgradbe za dvorsko stražo na Bledu. Dne 3. maja bo pri upravi zavoda za izdelavo vojne opreme v Beogradu in istočasno v Zagrebu licitacija za dobavo opa-sačev ter oficirskih torb. 30. t. m. za dobavo lesenih obešalnikov, 4. maja za dobavo raznih vrst sukna in kocev za kon,je, do 7. maja za dobavo materiala in pribora za obleko in do 8. maja za dobavo bombažnega platna in trakov.
Borze
2 5. aprila
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 30 in v Beogradu po 30.50. Tečaji na svobo:nem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo pri mlačni tendenci za Vojno škodo povpraševanje po 427 < v Beogradu je bil promet po 428). Zaključki so bili zabeleženi v delnicah Narodne banke po 8000. v delnicah PAB po 180 (v Beogradu po 186 — 187) in v delnicah Trboveljske po 235 do 236.
Devize
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 154.80 — 158, Pariz 87.45 — 89.75, New York 4425 — 4485, Curih 995 — 1005 Amsterdam 2348.50 — 2386.50. Bruselj 746 — 758. Tečaji na sVobo:lnem trgu: London 191.26 — 194.46, Pariz 108.10 — 110.40, New York 5480 — 5520. Curih 1228.18 — 1238.18, Amsterdam 2900.55 — 2938.55, Bruselj 921.35 — 933.35.
Curih. Beograd 10, Pariz 8.87, London 15.65, New York 446, Bruselj 75.30. Milan 22.45, Madrid 45, Amsterdam 236.75, Berlin 178.25. Stockholm 106. Sof ja 5.50. Budimpešta 79.50, Atene 3.2Ò, Bukarešta 2.30.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 427 den.. 4»/B severne agrarne 50 den., 7<?ó invest. 97 den., 7"/o Seligman 101 den.. 7®/« Blair 90 den., 8% Blair 100 den.: delnice: Narodna banka 7900 — 8000 (8000). PAB 175 — 178 (180), Trboveljska 236 — 237 (235 — 236), Gutmann 52 — 60, šečera-na Osijek 200 den.. Isis 31 den., Jadranska 350 den.
Beograd. Vojna škoda. 428 — 429 (428). 4% agrarne 53 den., 4»/0 severne agrarne 50 — 50.75, 6% šumske 66 — 67.50. 6<>'o begluške 74.75 — 75 (74.75), 6% dalm. agrarne 66.75 — 67 (66.75), 7" 0 Seligmann 102 den., 7% Blair 90 bi.. 8% Blair 100.50 bi., PAB 185 — 188 (186 — 187).
Blagovna tržišča
Žito
+ Chicago, 25. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 110.50, za julij 108.50. za sept. 108.75; koruza; za sept. 66.
+ Novosadska blagovna borza (25. t. m.). Tendenca lahka. Pšenica; baška okolica Novi Sad 250 — 252; sremska 250 — 252; slav. 250 — 252; ban. 250 — 252; baška ladja Tisa 252 — 254. Rž: baška 202 — 204. Oves; sremski 194 — 196: slavonski 196 — 198. ječmen; baški tn sremskl 64/65 kg 204 — 206. Koruza: baška 186 — 188; par. Indjija 186 — 188. Moka: baška in ban. »Og« in »Ogg« 365 — 375; »2« 345 — 355; »5« 325 — 335; »6« 305 — 315; »7« 275 — 285; »8« 275 — 185. Otrobi: baški in sremski 162.50 — 165; banatski 160 — 162.50. Fižol; sremski beli brez vreč 435 — 440.
Naše
DRAMA
Petek, 26.: zaprto. Sobota. 27.: Partija šaha. Red A. Nedelja, 28.: Asmodej. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Zakonski trikot je orisal slovenski pisatelj France Bevk v svoji komediji »P a r-tija šaha« na prav originalen način, ki je tehtnejši od podobnih ig;er. Poleg moža, žene in domačega prijatelja, izpopolnjujeta dejanje še »dobri hišni duh« služkinja Marta in sin Petrček. Delo je doseglo na vseh odrih, kjer so doslej gostovali z njim, jako lep uspeh. Igrali bodo Mira Danilova, Bratina, Drenovec in Slavčeva. Režija je Bratinova.
»Asmodej« je delo člana francoske Akademije, Frangoisa Mauriaca. To salonsko igro uprizarja naša drama z najlepšim uspehom. Avtor pokaže prebivalce nekega francoskega gradu v Landih, njihovo medsebojno razmerje in težnje. Konflikt je družinskega značaja. Moč dela je v zanimivih dialogih in psihološko nenavadno orisanih osebah. Delo je zrežiral Milan Skrbinšek.
Uprizoritve »H a m I e t a« z gostom Zvonimirom Rogozom se bodo nadaljevale po presledku enega tedna, ker je gospod Rogoz zbolel. Za abonma četrtek in za red B bosta predstavi prihodnji teden in ostanejo kupljene vstopnice v veljavi.
OPERA
Petek. 26.: zaprto. (Generalka). Sobota, 27.: Modra roža,. Premiera. Pre-
mierski abonma. Nedelja, 28.: Modra roža. Izven.
Dušikova »Modra roža« je prikupno operetno delo z aktualno, sodobno vohunsko snovjo, ki se prepleta skozi okvir običajne operetne zgodbe. Zavoljo spretno zapletenega mednarodnega sižeja. dobrega humorja in lahkotne glasbe si je utrlo pot ne samo na vse domače, temveč tudi na tuje odre, od katerih je bilo že sprejeto na repertoar na Duna,iu in v Haagu. V naši uprizoritvi bodo nastopili v glavnih partijah Ribičeva, Barbičeva, Poličeva, B. Sancin, M. Sancin. Zupan, Anžlovar. Frelih in Pianecki. Režija je Zupanova, dočim bo delo v glasbenem oziru naštudiral prvič samostojno mladi dirigent in zborovodja R. Simoniti. Prva repriza »Modre rože« bo v nedeljo zvečer in bo veljala predstava kot izven abonmaja.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Sobota. 27.: Ujež. (Udruženje jugoslov.
emancipiranih žen). Poslednjič. Nedelja, 28. Pekovska,
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Petek, 26.: zaprto. Sobota, 27.: Ana Christie. Red B. Nedelja, 28. ob 15.: Gejša. Zn:žane cene Ob 20.: Konto X. Zni2ane cene. Zad njič.
Norveško pristanišče Stavanger
V Stavangerju, ki so ga zasedli Nemci — imajo največje letališče na norveškem ozemlju. Na ta aerodrom so Angleži izvršili doslej že dvanajst napadov
Kako so zasedli Oslo
Poročilo očividca Švicarja, ki je bil usodnega dne v norveški prestolnici
Neki Švicar, ki je bil ob času, ko so Nemci zasedli Oslo, v tem mestu poroča:
Kmalu po polnoči so zatulile sirene. Dolgo jih ni nihče vzel resno. Cestne svetilke so gorele dalje, okna so ostala svetla. Ljudje so radovedno vtikali glave skozi okna, da vidijo, kaj se je zgodilo in ali se je sploh kaj zgodilo, čez četrt ure sem stopil v mesto, gnan od radovednosti, kolikor je to v tej flegmatični deželi sploh mogoče.
Na poti v središče so luči ugasnUe do majhnih, rdečih svetilk ob prometno nevarnih mestih. Mnogo l,iudi je bilo na cesti. v temni, zakriti noči. Pribežališče podzemske železnice je bilo prepolno ljudi. Drugi so se gnetli pred vhodom in čakali, da postane resno. »Le mirno!« je ponavljal mlad moški neprestano mladi ženski. To je norveško geslo, ki bi ga bilo treba prav za prav zapisati na grb te dežele.
Med tretjo in četrto uro je sledil drugi alarm. Prespal sem ga in sem zvedel o njem šele naslednji dan iz listov. Zjutraj ob sedmih ali osmih se je isto ponovilo. Tokrat pa je bila že cela simfonija iz grmenja letalskih motorjev, regljanja strojnic in strelov obrambnih topov. Ostal sem v postelji, prisluškoval, malo bral, spet prisluškoval, okrog pol desetih pa sem vstal-
Bilo je krvavo resno. Nad mestom je mrgolelo nemških letal, ki so letela včasih skoraj do streh nizko in streljala s strojnicami na ceste. V mestu se je vsakih nekoliko minut ponavljalo tuljenje siren. Nisi pa vedel, ali naj skočiš v kakšno hišo ali pa greš lahko spet na cesto. Začetno in končno opozorilo s sirenami so zamenjavali, končno se ljudje niso več brigali za sirene in so šli ne oziraje se nanje po svojih potih.
Evakuacija je bila v polnem teku, vse je pritiskalo na deželo, širile so se govorice: obe letališči v bližini mesta. Kjeller in Fornebu, so Nemci zavzeli, zasedli so Bergen. Trondhjem. Stavanger, Narvik. Nemške vojne ladje so si izsilile prehod v Oslo-ški fjord, in sicer na najožjem mestu, ki je bilo tako nezavzetno, da je spadalo že mnogo spretnosti in umetnosti zraven, da
so ga mogli izgubiti. Vlada je pobegnila in se je uredila dalje na severu. V pristanišču in drugod je padlo nekoliko bomb, drugače so se letalci zadovoljili s tem, da so krožili neženirano nad cestami.
Večina lokalov v središču je bila zaprta, pošte niso dostavljali, telefon je deloval le v redkih, izjemnih primerih. Z zunanjim svetom dobiti zvezo, je bilo nemogoče.
Odločitev je kmalu padla. Evakuacijo so uradno ustavili, evakuacijski urad se je razšel, mesto je kapituliralo. Pred nemškim veleposlaništvom sta stala dva vojaka s kljukastim križem. Nemški vojaki so se vozili z avtomobili skozi mesto s pripravljenimi puškami. Kolone so vkorakale in so jih usmerjali v vojašnice. Policija in domače vojaštvo sta opravljala varnostno službo. Nemci so med množico na cestah v splošnem kar izginjali. Mladi ljudje so tulili za avtomobili z nemškimi vojaki. Norvežani jemljejo vse prelahko, če ne upoštevamo tega, da so bili lokali še zaprti, pa je šlo življenje normalno svojo pot. bilo je le malo bolj živahno nego običajno. V nekem trenutku se je oglasil kratek letalski alarm. Vse je že sanjalo: Angleži prihajajo! Čez nekoliko minut pa je minilo. Bržkone je bil le poskusni alarm.
Dvajset očesnih barv
Navadno razlikujemo samo sive. modre in rjave oči Moderna znanost oa Dravi, da je nič mani nego dvajset različnih očesnih barv. Ze samo modrih barv je oet. Po-gostoma govorimo o »črnookih lepoticah. V resnici črnih oči sploh ni. temveč ime-! nuiemo tako le žametno temno riave oči. Da ima barva oči kakšno zvezo z značajem, je domneva, ki ie znanost doslej ni mogla potrditi.
Zazidana Oljska gora
Jeruzalemski listi pišejo, da bo Oljska gora v kratkem izginila. Se nedavno je bil ta hrib takšen, kakršnega poznamo iz evangelija, pokrival ga je majhen gozd in na njem je bilo mnogo oljk. Sedaj pa je neki angleški koncem ves ta svet pokupi'1 in namerava na njem zgraditi novo mestno četrt.
Za ta namen bodo vsa drevesa podrli in svet izravnali. Gradbeni načrti so že pripravljeni. dela se bodo začela v kratkem. Skozi sedanji oljčni gozd bo šla široka asfaltna cesta, a posebna avtobusna proga bo vezala novo četrt z jeruzalemskim središčem. Angleške oblasti so že izdale dovoljenje za izvedbo teh načrtov.
Iz narviškega pristanišča
k* c*».—^—..
Vagoni, natovorjeni z železno rudo v Narviku, od koder so do nedavno odhajali
takšni transporti na Nemško
Naivna pevka
V Porubki na Slovaškem ie bilo neko dekle zelo ponosno naj svoj lepi glas. Gojila ga ie na vse pretege. da bi si ga ohranila. Neki hudobnež ji je na zadnje svetoval, naj bi pila petrolej, češ da to čisti grlo in dela glas lepši. Naivnica ie res poslušala ta nasvet in .ie popila toliko petroleja, da se ie resno zastrupila. Prepeljati so jo morali v bolnišnico.
Če še ne veš, zda) izveš:
da so zgradili v Nemčiji tip nove lokomotive z Dieselovimi stroji, ki doseže hitrost do 100 km na uro:
da so otvorili v Stuttgartu največjo ho-meopatično bolnišnico v Nemčiji, ki je obenem največji zavod svoie vrste v Evropi. Ustanova, ki jo ie omogočil industrijalec Bosch, ima 300 postelj:
da je vlada češko-moravskega protekto-rata morala sprejeti nemške norimberške zakone proti 2idom. prezidentu Hachi pa je pridržano, da v poedinih orinverih dovoli izjeme ter proglasil katerega izmed Zidov za »častnega arijca«;
da se bo ameriški prezident Roosevelt v najkrajšem času podal na tri tedensko nepolitično potovanje po Zedinjenih državah;
da se ie prijavila znana pisateljica S:«rid Undsetova v prostovoljno službo za pomoč Norveški v sedanji vojni:
da so v začetku tega tedna obnovili promet med Kodanjem in Ma Imo jem:
da mora Nemčija zalagati Bolgarijo tudi z železom:
da so na obrtni šoli v Brnu začeli izdelovati gobeline iz stekla:
da so Nemci v Pragi povodom zadnje nabiralne akcije odstranili in bodo pretopili spomenik Francoza Denisa :m 800 kg težki bronasti spomenik Masarvka. ki je stal v Pardubicah;
da so Katarino Schrattovo položili k večnemu počitku na dunajskem pokopališču v Hietzingu;
da nadomeščajo zaradi vojne v Angliji špinačo s koprivami;
da ie v Ost erode ju na Nemškem umrl 871etni pastor Ludorf Parisius. ki ie leta 1871. napisal in odposlal prvo nemško dopisnico;
da je kriminalna policija v Milanu odkrila ponarejene bankovce angleških funtov;
da bo nemški državni kancelar imenoval za nemškega civilnega guvemeria na Norveškem Josepha Terbovena. okrožnega vodjo v Essenu in izdajatelja lista -Essener Nationalzeitung«, ki velja za organ maršala Göringa;
da je Katarina Schrattova. ki je bila zadnji čas v Avstriji pod nadzorstvom, kratko pred svojo smrtjo sežgala vsa pisma Franca Jožefa:
da je umrl v Londonu star 81 let eden izmed soustanoviteljev angleške laburistične stranke. Barness. nekdanji član vlade Lloyda Georgea in sopodpisnik versaiske pogodbe:
da je zavezniška vojska pri Narviku razbila nemške zavojevalce mesta na tri dele.
Selitev pred viharjem
švedsko prebivalstvo je že začelo zapuščati mesta na jugu države. Slika prikazuje
odhod ljudi iz Göteborga
Doba cvetočih češenj
„Sakura hana" na Japonskem
Japonska se širi pod edinstvenim cvetnim čarom. Povsod cvete, na deželi, na gorah, v mestu, kakor da je nebo razpro-strlo rožast pajčolan čez vso deželo. Japonska je v drugi polovici aprila čudovito pravljična. »Sakura hana!« »češnja cvete!«, to je japonski pomladni klic. Pri tem o kakšnem zimskem spanju ni mogoče govoriti, kajti polja obdelujejo vse leto in mnoga ostajajo vedno zelena. Toda ko zažari češnjev cvet, je vendar vse drugače.
Sakura ima v sebi prvotno pomladno čistost. »Sakura je prva med cveti, kakor je vojnik prvi med možmi«, veli star japonski pregovor. Cvet ne diši. njegovo drevo ne nosi sadu in čaj, kl ga včasih pripravljajo iz sakurovih cvetov, spada med najbolj grenka razočaranja v življenju. Toda ko se razlije cvetno morje preko dežele, se začne pravi narodni praznik, ča-
| jarne in okrepčevalnice rasejo tedaj tako ; rekoč iz tal in vse, staro in mlado veliko in malo, se veseli pomladi.
Češnjev cvet velja na Japonskem za simbol narodne časti. Zato povabi mikako vsako leto 21. aprila svoje ministre in dostojanstvenike. visoko aristokracijo, člane parlamenta, diplomatski zbor in druge tujce k svečani ceremoniji češnjevega cveta v svoj park.
Aparat za dojemanje
Vseučilišče v Bloomingtonu dela poskuse s pripravo, o kateri pravijo, da ima najhitrejšo sposobnost za dojemanje na svetu. Gre za električno pripravo, ki šteje žarke, ki jih izžarevajo atomi v trenutku svojih eksplozij. Priprava zmore našteti do milijon žarkov na sekundo.
(talija dobiva zdaj nemški premog preko Brennerja, kjer je ves vozovni promet zatrpan s temi pošiljatvami
S0 tisoč dolarjev za »sinjega leoparda«
Neki znani zbiralec metuljev Zedinjenih državah ie razpisal nagrado 50.000 dolarjev za tistega, ki bi mu priskrbel največjega metulja na svetu. To je žival, ki živi na nekem otoku Malajskega otočja in ki meri z razpetimi krili pol metra.
Domačini pravijo o teh metuljih, da so duše pokojnikov ki strašijo po gozdovih. Imenujejo jih »sinje leoparde- Gotovo ne bo lahko spraviti to nagrado v žep. kajti do danes ni uspelo še nobenemu belokož-cu. da bi takšnega metulja sploh videl.
Čudna pozabljivost
Neka Marta Delelique iz Anverse, ki jo je vsa okolica poznala kot skopuljo, se je strašno bala zavistnežev in tatov, pa je svoje prihranke skrila v neko zvito preprogo. To je bila potem pozabila, a nekoliko dni pozneje je preprogo spustila skozi okno, da jo osnaži. Vse prepozno se je spomnila, da je s prahom stresla na cesto tudi nič manj nego 18.000 belgijskih frankov, 4000 francoskih frankov, 23 funtov šterlingov in 240 dolarjev. Zaman je potem stekla na cesto. Denar je bil že izginil. Poleg škode mora trpeti sedaj tudi zasmeh, ker je denar dobesedno vrgla skozi okno.
Židje v Nemčiji
Glasom ravnokar objavljenih ugotovitev ljudskega štetja v Nemčiji so našteli v Nemčiji (Avstrija in sudetsko ozemlje) brez Poljske in Protektorata vsega 330.000 Židov, to je za 391.000 manj nego v 1. 1933. V Sudetih se je židovski živelj zmanjšal za 90%, v ostali Nemčiji in Avstriji pa za več ko 50%. Danes je samo sedem nemških mest, ki imajo preko 5000 židovskih prebivalcev. V Berlinu jih je še 91.000, na Dunaju pa 83.000.
A N E K D
T A
Starejša gospa ie prišla v knjigarno. Zagledala ie slučajno slovito Maeterlinekovo knjigo »Življenje mravelj -, jo pazljivo prelistala in dejala končno prodajalcu- Povejte, ali nimate kaj podobnega za pse?
VSAK DAN ENA
Če si gos nabavi lisico ...
(»Berlingske Titende«)
97
MICHEL ZÉVACO :
Don Juan
ROMAN.
»Res? Torej te ni še nikoli nihče poljubil, nikoli nihče objel? ...«
»Ne, gospod. Vsak pravi Malki, da sem prehudo bolna.«
Kašelj jo je spet popadel... Don Juan je po-n.olčal, kakor da bi ga obhajalo spoštovanje do te zlovestne nedolžnosti ...
»In prav imajo,« je s strahotno nebrižnostjo dodala pocestnica. »Dobro vem, da bom umrla ... Preden pa ležem v grob, bi rada zaslužila toliko, da bi plačala Malki, kolikor sem ji dolžna za hrano in postrežbo, in še toliko, gospod, da bi bilo za mrtvaško rjuho in mašo zadušnico. Ubogala sem torej Malkin dobri svet in se prišla nastavljat ...«
Vlačuga je nesramno pogledala dona Juana, kakor tu jo bili naučili. Toda njene oči so bile polne nezavednega, črnega obupa. Nato se je pokazalo v teh očeh nekakšno začudenje in nedoločno milo-vanje; zardela je. Morda si je na tihem dejala, da je gospod, ki govori z njo, kaj zal na pogled, in zarja prostodušnega občudovanja je jela vzhajati v njenem ubogem srcu.
»Kako ti pravijo?« je nadaljeval don Juan.
»Plavka, gospod.«
»Razumem . . Toda z imenom ... saj ti je nekako ime, ali mar ne?«
»Seveda!« je smejé se dejala vlačuga. »Ime mi je Plavka. To menda zadostuje? Drugega imena vsekako nimam, pravi Malka ...«
»Malka? Je to tvoja sestra?«
»O ne. Nimam sestre. Matere takisto nimam in brata tudi ne. Samo Malko imam... bri j avo Malko.«
»Tisto, ki ji manjkajo trije zobje?«
»Da, da!« je vzkliknila pocestnica, vsa srečna, da se razumeta.
»Malko iz kičme ,Pel-Argent">«
»Da, gospod, ta je prava.«
»In če bi te hotel poiskati, moram priti pote k ,Bel-Argentu'?«
»Tja, gospod, tja. Mar bi me radi poiskali?«
»Da, lepa Plavka. Poiščem te. Kajti na mojo vero, malo jih je v Parizu tako zalih, kakor si ti. Rad te imam!«
Vlačuga Plavka, ki se je bila prišla na ulico nastavljat in je bila to pravkar brez sramu priznala, je ob njegovih strastnih besedah pobesila glavo in sramežljiva rdečica ji je planila v obraz. Vzdrhtela je. Morda je ta mah zagorela na temnem obzorju njenega življenja prva plaha svetloba ljubezenskih sanj ...
Don Juan je pobrskal po denarnici.
Od Jakominovih dvanajstih cesarskih zlatnikov je bil podaril Brisardu enega in nato še štiri, br-Ijavi Malki pa dva. Imel jih je torej še pet.
Teh pet zlatnikov je Juan Tenorio pomolil Plavki. Pogledala jih je, se nasmehnila, iztegnila ročico, jo umaknila, ne da bi se upala dotakniti zlata, in buhnila v jok ...
»Oho!« je rekel don Juan. »Ali mar prvič vidiš
zlato? Ti ni še nikoli nihče dal zlatnika?«
»Nikoli nihče ničesar,« je rekla Plavka in si obrisala oči.
»Svet je hudoben, dragica. Kaj ne? Reci, da je svet hudoben ...«
»Ne vem, gospod. Pravijo, da je v nebesih Bog, ki kaznuje hudobneže.«
»Bog?« se je porogal don Juan. »Ali bi stala tu, kjer stojiš, ko bi bil Bog? Zakaj jočeš?«
Mahoma pa je zmagalo v njem sočutje. Z mehkejšim glasom je nadaljeval:
»Da, da, srčece, Bog je. Vem, da je! Bog, ki hudo kaznuje in dobro plačuje... Bog, ki pomaga vsem nesrečnikom in bo tudi tebi. A zakaj, vraga, jočeš?«
Pogledala ga je, sklonila glavo, ga spet pogledala in zamrmrala:
»Še nikoli nihče mi ni rekel...«
»Cesa ti ni rekel?«
»Da sem ... zala ...«
»Nu, vzemi to zlato. Tvoje je, in ko se drugič vidiva, ti ga dam še ...«
To pot je vzela zlatnike. Prihrankov Jakomina Corentina je bilo konec.
Plavka je nekaj trenutkov radovedno gledala svetle rumenjake. Očitno je bila razočarana, da ne čuti zdaj, ko jih ima, tiste velike radosti, o kateri je tolikokrat sanjarila; brezbrižno jih je stisnila v bledi ročici. Don Juan jo je resno opazoval. Še nikoli ni bil tako resen. Na kaj je neki mislil? Nejasna mešanica sočutja in poželenja mu je polnila srce. Pocestno dekle se mu je zdelo uboga cvetlica, ki vene ... umirajoča lilija ... in , prav zato mu je bila všeč...	I
»Nu, pojdi zdaj,« je dejal. »Prepovem ti hoditi na ulico, dokler te ne poiščem pri .Bel-Argentu'.«
Plavka je pritrdilno sklonila glavo. Don Juan pa je mahoma pobledel ter s suhimi ustnicami in obrazom, spačenim od nenadnega priliva strasti dodal:
»Jutri pridem. Slišiš? Jutri!« Vlačuga je krotko ponovila:
»Jutri...«
Jutri... Tako je bila ponovila tudi Christa, v Ullojskem dvorcu v Sevilji! Isto besedo upanja, z malo da ne istim poudarkom ...
In pocestnica je odšla.
XXXVIII Vojvodinja
Don Juan je obstal pred vhodom Runskega dvorca in gledal za odhajajočo Plavko, ki se je v svoji bolni nežnosti komaj dotikala tal. Ko je bila deset korakov od njega, se je ozrla, da bi ga še enkrat videla ... Videla je tole;
Gosposki vhod se je odprl in iz dvora je krenila na cesto nosilnica, ki jo je vlekel čil vranec v škrlatni opravi, bogata nosilnica z resastimi zavesami iz škrlatne svile in zlatim grbom; v okviru teh zaves je sijal krasni obraz mlade žene v prelepi satenasti obleki, posejani z dragimi kamni; njen smehljaj je izražal srečo in radost ljubljenega bitja. Toda ko je nosilnica dospela na cesto, se je konj mahoma splašil, podrl lakeja, ki ga je držal, se vzpel na zadnje noge. zarezgetal in planil v skok .. . Gospa v nosilnici je od groze zavpila, padla vznak na blazine in se zgrabila za očL
Med Italijo In Francijo
Informacije in mnenja polslužbenega pariškega lista
Rimski poročevalec pariškega »Tempsa« razpravlja v svojih dopisih iz Rima o italijanskem stališču glede francoskih ponudb za razgovore o italijanskih sredozemskih zahtevah ter izraža svoje začudenje, da so z izjemo dveh milanskih listov vsi ostali italijanski listi zamolčali poslednje Rey-naudove izjave o francosko-itahjanskih odnošajih. Nato vprašuje, kakšen bi utegnil biti pomen tega molka- Ali v Italiji sploh ne mislijo na pogajanja s francosko vlado? Zakaj se potem omejujejo na moik? Dopisnik je mnenja, da je italijanski moLk po-slcd ica italijansko-nemških obveznosti, vendar pa pripominja, da iste obveznosti Italiji niso odsvetovale znanega džentlemenske-ga sporazuma z Anglijo. Popolna neodvisnost Italije je v ostalem izpričana z italijanskim stališčem »nevojskovan;a« v sedanji vojni.
Razlago za italijanski molk na francoske ponudbe — izvaja dalje »Temps« — je treba potem takem iskati drugje. V rimskih di; nitskih krogih menijo da je ozadje italijanske rezerviranosti v tem. da bi se Italija, ako bi s sedanjo francosko vlado sklenila ugoden sporazum, utegnila znajti v neugodnem položaju med zavezniki in Nemčijo, ako bi kaka druga francoska vlada. ki bi sledila sedanii. sklenjenega sporazuma ne priznavala več. kakoi jc bil to primer z italijansko-francoskim sporazumom tik pred abesinske vojno. Ne glede na tc težkoče, ki jih je treba pc dopisnikovem nineniu pripisati predvsem nenormalnim vojnim časom, pa zaključuje navedeni po-
ročevalec svoje poročilo optimistično: »Vsi izgledi niso izgubljeni. Italijansko časopisje je samo eno izmed ogledal italijanske politike in vladne akcije. Preko vsega gre končno italijanski interes Med Francijo in Italijo se doslej ni zgodilo še nič nepopravljivega.«
V eni svojih zadnjih številk je objavil »Temps« o italijansko-irar.coskih odnošajih tudi uredniški uvodnik. V njem je napisal med ■drugim: »Francoska vlada nadaljuje mimo vseh ideoloških pomislekov svoje napore za dosego sredozemskega sporazuma z Italijo, ki bi tvoril po njenem mnenju predpogoj pravega miru To željo Francije dokazuje med drugim njeno obvestilo italijanski vladi še pred 1. septembrom lanskega leta da bi bila pripravljena na prijateljsko izmenjavo misli o osnovah za pravično ureditev vseh visečih vprašanj. Francija sc zavzema za mirno rešitev vseh evropskih vprašanj pod pogojem da so zavarovani njeni življenjski interesi in enaki interesi Velike Britanije. Na tej francoski volji ni moglo ničesar spremeniti niti dejstvo, da italijanskega odgovora na tc francoske pobude ni bilo, niti okolnost, da se je italijansko časopisje postavilo na nemško stran. Sporazum v Sredozemlju smatrata obe zapadni velesili za pogoj pravega miru. Zato nima njuna politika na evropskem jugovzhodu in na Bližnjem vzhodu nobenega drugega namena kakor zagotoviti varnost tega področja z zavarovanjem tamkajšnjih državnih samostojnosti.«
Italijanska presoja položaja na severu
Milanski »Corriere della Sera« objavlja pod naslovom »železo postaja vroče« daljši redakcijski komentar o razvoju položaja na evropskem severu. Med drugim piše:
Borba na Norveškem postaja vedno bolj zanimiva in bo gotovo ena izmed odločilnih v tej vojni, dasi ne najbrž edina, kajti vojne se končno dobe samo na glavnih bojiščih. Verjetno je, da bodo operacije na severu imele v tej vojni večji pomen kakor one pri Solunu in v Južni Srbiji v svetovni vojni, že zaradi zemljepisnega položaja Norveške, ki je tako blizu najbolj ranljivim delom Anglije, ter zaradi kočljivih in zapletenih norveških odnošajev s skandinavskim, baltiškim in tudi ruskim svetom Skratka, nove operacije zanimajo ves sever in Anglija se mora to pot boriti direktno. To razlaga silovitost in tudi hitrost njene reakcije.
Nemci so sedaj popolni gospodarji Dansko. na katero so zavezniki očividno povsem pozabili, ter zavzemajo važne polo-
žaje na Norveškem. Izkrcanje angleških čet na severnem Norveškem je bilo bolj političnega kakor praktičnega pomena. Strateško važen je samo osrednji in južni del Norveške, predvsem zaradi morebitnega ogražanja Anglije. Toda Nemci morajo poprej svobodno razpolagati s tamkajšnjimi oporišči: Trondhjemom, Berge-nom in Stavangerjem, kar pomeni, da ne smejo biti samo njih neposredni gospodarji, temveč morajo obvladati tudi vse njih zveze v notranjost, ker si ne morejo sicer zavarovati dobav orožja, municije in življenjskih potrebščin. Podobne skrbi se bodo seveda pojavile tudi za zaveznike. Obe vojni stranki sta torej postavljeni pred težke probleme in bosta morali vedno znova izrabljati svoje oborožene sile. O letalskih in pomorskih operacijah se še ni mogoče izreči, odločilne borbe pa se bodo gotovo vodile na suhem. Borba se bo verjetno nadaljevala z vsemi silami, trajala bo pa najbrž dolgo.
H H L £ Ž K £
Senat postane
zakonodajno telo ?
Po veljavni ustavi se senat tako dolgo ne more sestajati in delovati, dokler ni zbrana narodna skupščina. Sedaj hoče zagrebški Obzor« vedeti, da obstoji med strankami današnje vladne koalicijc nekak kompromis. po katerem bi mogel senat delovati tudi mirno in brez narodne skupščine. Dokler je bilo količkaj upanja, da se bodo iz-vršile skupščinske volitve, jc to vprašanje počivalo. Ako pa tc nadc ni več, potem postaja pereče tudi vprašanje, ali bo vlada / uredbo na osnovi čl. 116. ustave prenesla svoja zakonodajna pooblastila na senat, ta-ko da bi se senat mogel konstitu;rati in poslovati tudi brez narodne skupščine.
Tako »Obzor«. ki pravi tudi, da bi se si-ccr taki ukrepi morali smatrati kot nadaljevanje	toda da bi morda bilo ipak bolje, da obstoji javna tribuna, nego da smo brez nje. Z demokracijo te stva-r seveda nimajo nobene zveze in »Obzor« priznava. da jc ponovno imenovanje mestnih svetov »mučen provizorij « javno glasovanje »nedemokratski čin«, prevzem občinskih beležnikov ter občinskih tajnikov pod oblast banovine pa »občutna omejitev občinske sasmouprave.«
še o internaciji Milana Stojadinovica
O razlogih konfinacije dr. Milana Stoli, clinoviča objavlja »Hrvatski dnevnik« še tele zanimive Dodatke:
V službenem sporočilu ie rečeno, da ie dr. Milan Stojadinovič interniran zato. da bi se mu onemogočila nadaljnja akcija proti notranji politiki današnje vlade. Če se pa uvažuje. da tudi drugi polit:ki vedijo akcijo proti notranji politiki današnje vlade. pa vendar nobeden od njih ni interniran. se mora predpostavljati, da obstoje posebni razlogi, ki so privedli ministra notranjih del do tega ukrepa. Dr. Stojadinovič je politik, ki nikdar ni imel kake zaslombe v narodu. Moral ie torej storiti ali pa pripravljati nekai zelo dalekosežnega. da se ie proti njemu uveljavila odredba o prisilnem bivanju. Kakor se službeno zatrjuje, ti ukrepi niso podvzeti iz zunanjepolitičnih razlogov, toda izven vsake sumil ie ie. da se ie dr. Stojadinovič po mišljenju onih. ki so odredili njegovo internacijo. gibal v krogu, ki presega obseg normalne kritike notranje politike današ-nje vlade. Ko se ve. kako daleč ie šel. dokler ie bil na oblasti in kako ie oo svo--ih zaupnikih vršil kontrolo tudi tam. kjer ta kontrola nikakor ni bila na mestu, potem ni težko slutiti, do kam ie lahko prišel sedaj, ko ie vržen z oblasti. Mi se naravno nočemo in ne moremo spuščati v ocenjevanje njegove krivde, ker ne razpolagamo z dovolinim materialom, niti ne želimo izražat-, svoie mišlienie o sistemu internaci ie kot takem. Želimo samo poudariti politično stran teh ukrepov, ki so posodili enega naših nenrijateljev Morda ni na srbski strani politika ki bi nas Hrvate toliko mrzil kakor dr. Stoiadinovič. in sigurno še ni bilo predsednika vlade, ki bi tako s:stemat;čno poskušal nas materiato upropastiti kakor ie to delal on. Cuvstva. ki iih ie izkazoval on nam. v polni meri vračamo «
Kakor poročajo iz Beograda, se je v hiši dr Stojadinovica vršila ponovna preiskava. pri kateri ie bilo zaplenjeno mnogo kompromiitirajočega materiala.
HSS in SDS stä složni glede javnega glasovanja
V javnosti se je mnogo govorilo, da so se v Zagrebu pojavila glede uvedbe javnega glasovanja pri občinskih volitvah nasprotstva med Hrvatsko seljačko stranko in Samostojno demokratsko stranko. Te govorice so se naslanjale tudi na nekatere članke v »Novi riječi«, ki se je izrazila za tajno gasovanje Zabeležila iih ie tudi beograjska »Politka«. kateri sedaj »Hrvatski dnevnik« odgovarja z odločnim de-mantiiem.
Glavno glasilo HSS ugotavlja, da radi uvedbe javnega glasovanja ni prišlo do nikakega nasprotstva med HSS in SDS. Sicer pa bodo na Hrvatskem volitve javne, toda svobodne in vsak bo lahko glasoval za kogar bo hotel. Vsi merodajni faktorjli HSS in SDS imajo o tajnem in o javnem glasovanju isto mišljenje, ki ga tudi delijo pristaši obeh strank.
Obračunavanje g. Kalana
Duhovni svetnik g. Janez Kalan nadaljuje v »Domoljubu« obračunavanje z »našo šolo im našim učiteljstvom«. Pravi, da ne bo odnehal, dokler ne bomo dobili take šole. kakršna bi morala biti. Preko odgovorov »Učiteljskega tovariša« prehaja na svojevrsten način in pravi, da ne bo v svoji borbi za katoliško šolo molčal, kakor ni molčal v borbi proti prejšnji vladi, ki ii je povedal resnico v obraz in zato sedel sedem mesecev v ječi. »Poboljšala me ta kazen ni prav nič. Ce bi bilo treba, grem za pravico in resnico še enkrat v iečo. Kdor je enkrat medveda srečal in ga srečno premagal, se ga nič več ne boji...«
Prav radi priznamo g. duhovnemu svetniku v borbi za njegove ideale veliko gorečnost. vendar pa ga moramo spomniti na to. da vsa i po aktih o njegovi stvari takrat, ko ie sedel »dolgih sedem mescev«, ni bil daleč tako korajžen. kakor je danes. Morda ie sedai na to že pozabil, kot resnicoljuben mož pa bo že vsaj na tihem priznal. da i e bilo takrat malce drugače, kakor govori in piše danes. Ce želi, mu bomo radi pomagali osvežiti spomrin na tisto »mučeniško dobo«.
Ne vemo. komu nai končno koristi vsa ta gonja proti našemu učiteljstvu. ki ga proglaša g. duhovni svetnik za »zlo za naše ljudstvo in našo deželo«. Eno pa je sigurno, da njegova gonja ne koristi narodu in državi ki sta izročila v roke učiteljstva ne le oblikovanje naše mladine, nego tudi prevažno nalogo glavnih voditeljev našega oboroženega naroda v slučaju. če bd bilo treba braniti neodvisnost in svobodo naše domovine. Zi viimo v tako resnih časih, da bi moral celo g. Kalan malo bolj pretehtati svoje besede, kadar s kom obračunava za ideale bodisi svete vojske, kraljestva božjega ali pa »slovenske katoliške šole«. G. duhovni svetnik je sicer ob neki priliki sam najbolje ocenil samega sebe. a javnost tega ne ve in naivni bralci »Domoljuba« vzamejo njegove besede, kakor da so napisane od človeka, ki vé. kai reče.
Notranji sovražnik
nevtralnih držav
Vatikanski »Osservatore Romano« razpravlja o ukrepih večine evropskih nevtralnih držav, da se pravočasno zavarujejo proti svojemu največjemu nasprotniku — notranjemu sovražniku. Tako navaja list
mod drugim najnovejše ukrepe za utrditev »morale zaledja« v Svici, nadalje v Belgiji, na Nizozemskem in v Rumuniji. Ko je vojna pred vrati, piše vatikanski organ, se skuša vsaka nevtralna država zavarovati predvsem proti notranjim presenečenjem. Notranji sovražnik je prav tako nevaren kakor zunanji, kateremu pripravlja pot z dez-organizacijo oblastvenih ukrepov, s sabotažo mobilizacije, z raz.širjevanjem lažnih vesti, z vznemirjanjem javnega razpoloženja itd Zgodovina poslednjih let nas jc naučila, da je prva skrb izdajalcev in njihovih sokrivcev zasedanje radijskih oddajnih postaj. Čim se to doseže, jc nadaljnje razdiralno delo kaj lahko. Švicarska vlada jc izdala prav v tem pogledu zelo važna svarila svojim državljanom, sledile pa ji
Živahni stiki z Madžarsko
Minister dr. Andres v Budimpešti — Otvoritev velike madžarske slikarske razstave v Beogradu
Beograd. 25. aprila, p. Davi ob 8. je trgovinski minister dr. Andres odpotoval s svojo soprogo v Budimpešto. V njegovem spremstvu sta načelnik oddelka za izvoz j pri direkciji za zunanjo trgovino dr. Dra-i geslav Mihajlovič in tajnik ministrstva dr. I Peter Tcmič Na p< staji se jc poslovil od ministra dr. Andrcsa tudi madžarski poslanik Bakasz Bcsenv. I lz Budimpešte v Beograd pa sc je davi pripeljal pc močnik madžarskega posvetne-
.^ania svopm ur/.a\ijanoin, sieuue pa ji	j	pripC|ja! p( močnik madžarskega posvetne-bodo vlade nevtralnih držav tudi drugod,	,	„a ministra dr .Mailar Kasz, ki jc kot zakaj ti nevtralci so že spoznali to tehniko, ki	,	st0pnik svoje vlade prisostvoval današnji v bodoče gotovo^ nc bo več tako uspešna.	I	otvoritvi ve'.:ke razstave sodobnega ma-
viriPorcL'i ì-lo/l'i '/r> \r nonri
Švicarska vlada žc v naprej opozarja, da morajo državljani smatrati za laži vse, kar bi zmanjševalo narodni odpor. Kazen tega so se Švica, Belgija in Nizozemska zavarovale tudi proti morebitni sabotaži mobilizacije s tem, da so jo prav tako odredile že v naprej Nadalje so se vse nevtralne države te dni odločile tudi za strogo nadzorstvo nad tujci, da tako onemogočijo neljuba presenečenja.«
„Modra uvidevnost44
Nemška agencija »Dunav«, ki izhaja v Berlinu v srbohrvatskem jeziku, objavlja v svoji zadnji številki uvodnik svojega glavnega urednika dr. V. Pavlica, ki takole riše položaj na evropskem jugovzhodu v nemški luči: »Medtem ko so v Bcriinu sigurni svoje popolne utrditve na severu, so na drugi strani povsem zadovoljni tudi z razvojem prilik v jugovzhodni Evropi. Začetek bolgarsko-nemških trgovinskih razgovorov kaže, da sc jugovzhodne države ne dajo niti najmanj vplivati v svojih gospodarskih odnošajih s tretjim rajhom po tujih vplivih. Prav tako se tudi uvedba gospodarskih razgovorov med Jugoslavijo in sovjetsko Rusijo, ki utegnejo kmalu dovesti tudi do vzpostavitve diplomatskih odnošajev, smatra za izraz samostojnega gospodarskega postopanja. V Berlinu sklepajo potem, da se da iz vsega tega razbrati modra politična uvidevnost teh držav, ki se zavedajo težišča svojih gospodarskih in političnih odnošajev s prostorno bližnjimi velesilami, Nemčijo, sovjetsko Rusijo in Italijo, pa je zato malo verjetno, da bi podlegle vabam prostorno oddaljenih velesil.«
Pastirsko pismo kardinala Innitzerja
Italijanski katoliški dnevnik »Italia«, ki izhaja v Milanu, objavlja pastirsko pismo, ki ga je pred dnevi izdal dunajski nadškof in kardinal Innitzer. Pismo se peča predvsem z vprašanji katoliške šolske vzgoje. Zaključuje se z naslednjimi besedami:
»Vzgojne naloge staršev in družin naraščajo, ker se uradna šola oddaljuje od katoliških idej, izipipvedanih pod domačo streho, pa je zato t^dmo težje nuditi otrokom primerno katoliško vzgojo v državnih šolah.«
Poziv norveških žena v Parizu
Odbor norveških žena v Parizu, ki ga vodi ga. Bachke, soproga pariškega norveškega poslanika, je objavil v francoskih listih naslednji poziv:
»V tej težki uri, ki je tako odločilna za našo domovino, se obračamo na može in žene v Franciji. Vemo, da primanjkujejo ta hip Norveški sanitetnega materiala in tople obleke. Velike so tudi težkoče za preživljanje prebivalstva, ker so glavne zaloge v krajih, ki so zasedeni od Nemcev. Vemo tudi, da je bilo mnogo takih predmetov, ki jih sedaj nujno sami rabimo, odposlanih pred mesci na Finsko. Sedaj se borimo ramo ob rami s Francozi za skupno stvar, za svobodo, za mir, za pravico. Trenutno nam je potreben predvsem sanitetni material vsake vrste za naše vojake in begunce, potrebna pa so nam tudi topla oblačila za naše otroke in matere. Hvaležni bomo za vse darove, ki jih bomo prejeli.«
Tiskovna napaka
V naš včerajšnji uvodnik se je vrinilo več tiskovnih napak, ki deloma kvarijo smisel naših izvajanj. Pazljivi či-tatelji so jih pač že sami popravili, na eno pa vendar moramo še posebej opozoriti. V odstavku o imenovanju občinskih svetov v hrvatskih mestih stoji tiskano, da sta si HSS in SDS hoteli brez razlike porazdeliti komunalno oblast v hrvatskih mestih. Moralo pa bi se glasiti, da sta si hoteli porazdeliti to oblast brez rizika.
džarskega slikarstva. Na kolodvoru so ga poleg poslanika Besenyja sprejeli tudi predstavniki našega prosvetnega ministrstva.
Razstava sodobnega madžarskega slikarstva spada v okvir akcije, ki se jc v zadnjem času pričela za pospeševanje naših odnosov z Madžarsko ter pomeni manifestacijo za kulturno zbližanje med obema državama. Nameščena jc v paviljonu Cvijcte Zuzorič na Kalemegdanu. Otvoritvi razstave so prisostvovali zastopnik Nj. Vel. kralja general Peter Petrovič, ministri Boža Maksimovič, dr. Cincar Markovič, dr. Lazar Markovič in inž. Bešflič.maršal dvora Colak-Antič. madžarski poslanik Bakasz Bcsenv z dr Kaszom. člani diplomatskega zbora in mnogoštevilno občinstvo
Svečanost sc jc pričela ob 11 dopoldne, ko jc madžarski poslanik Bakasz Beseny pozdravil zastopnika Nj. Vel. kralja, člane vlade, diplomatski zbor in druge goste. V svojem govoru se je zahvalil Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu. k: ic prevzel pokroviteljstvo nad razstavo Z zadovoljstvom jc poudaril, da pomeni ta razstava nov nadaljnji korak k zbližan «u obeh držav ter jc izrazil upanje, da se bo iskreno, prijateljsko sodelovanje Madžarske in Jugoslavije nadaljevalo.
Prosvetni minister Boža Maksimovič jc v svojem govoru poudaril, da so kulturne zveze z našim neposrednim sosedom posebno važne Izpopolnitev teh zvez bo koristna in dobrodošla za obe strani. Zato po-
zdravlja plemenito pobudo za prireditev razstave madžarskega slikarstva v Beogradu, ki pomeni dragocen doprinos k izpopolnitvi medsebojnega prijateljskega razmerja Minister Maksimovič se jc zelo laskavo izrazil o veliki vrednosti madžarskega ^slikarstva ter se je ob koncu zahvalil madžarskemu poslaniku za sodelovanje, nakar je proglasil razstavo za otvorieno.
Budimpešta, 25. aprila. AA. (MTI) Jugoslovenski trgovinski minister dr. Andres je v spremstvu svoje soproge in visokih uradnikov ministrstva prispel danes v Budimpešto na obisk mednarodnega velesejma. Na postaji je gosta sprejel madžarski trgovinski minister Varga v družbi ostalih" odličnih osebnosti. Dalje je bil navzoč tudi jugoslovenski poslanik Rašič s poslaniškim osebjem.
Ob 16.30 je minister dr. Andres obiskal predsednika vlade grofa Telekija in zunanjega ministra grofa Csakyja ob 18.30 pa trgovinskega ministra Varga in ostal v njegovem kabinetu v daljšem razgovoru.
Ob 18. je bil dr. Andres v avdienci pri regentu Horthyju. njegova soproga pa pri gospej Horthy. Pri avdienci je Horthy izročil dr. Andresu najvišje madžarsko odlikovanje, legijo reda za zasluge.
Minister Andres je dal izjavo predsedniku madžarske poročevalske agencije, poudarjajoč potrebo po čim bolj tesnem sodelovanju med Madžarsko in Jugoslavijo. Zaradi težav, ki nastajajo na gospodarskem polju vsled mednarodnega političnega položaja, je potrebno, da nevtralne države ojačijo svoje sodelovanje. Madžarsko-jugoslovansko zbližanje je potrebno ne samo zaradi splošnih razlogov, temveč tudi za zaščito gospodarskih koristi. Gospodarsko sodelovanje bo predstavljalo soliden temelj za razvoj gospodarskih odnosov med obema državama. Mednarodni vele-sejem v Budimpešti bo gotovo pomagal k poživlienju medsebojne izmenjave, razvoju poslovnih zvez in prijateljstva med obema državama.
Iz državne službe
Beograd, 25. aprila, p. Upokojeni so Ivan Sotelšek, pomožni tajnik banske uiprave v Ljubljani, Anton Knez. pomožni tajnik predstojništva mestne policije v Mariboru. Ignac Zima. glavni arhivar banske uprave v Ljubljani. Maks Pogrujc, glavni arhivar sreskega načelstva v Ljutomeru. Srečko Andrejčič. glavni arhivar predstojništva mestne policije v Mariboru, Anton Gregorič. glavni arhivar policijske uprave v Ljubljani.
Imenovan je za profesorja veronauka na I. drž. realni gimnaziji v Ljubljani dipl. teol. Ludvik Bevk. ki mu je priznanih za napredovanje 1 leto, 2 mesca in 8 dni.
Premeščeni so prometni uradnik Rudolf Golobič iz komercialnega oddelka k občemu oddelku žel. direkcije v Ljubljani, prometni uradnik Karel Vovk iz štor v Celje, uradniški pripravnik Esad Saliho-vič s postaje Vuhred-Marenberg v štore, oficial Srečko Ivanuš s postaje Zidani most k občemu oddelku žel. direkcije v Ljubljani, nadzornik proge Karol Dvorak s postaje Videm-Krško v Maribor, nadzornik proge Konrad Buhmajster iz Ca-kovca v Poljčane, nadzornik proge Lovro Globočnik iz Kotoribe v Videm-Krško. prometni uradnik Franc Bolka iz Sevnice v Pragersko, uradniški pripravnik Brani-mir šarič z Rakeka v Maribor, uradniški pripravnik Ivan Leben z Jesenic v Ljubljano.
Praznik naših modelarjev
Ljubljana. 23. aprila Nov sport, ki ga ie mladina pri nas šele v kratkem tako vzljubila, je letalsko mo-delarstvo. Ali je cili modelarstva moder ali ne. si lahko predočimo. Na kratko nai poudarim dejstvo, da predstavliaio modelarji. ki se resno bavijo s to idejo, odlične konstruktorje, ki iim bo v bližnii bodočnosti malenkost, skonstruirati nova letala. Gradnja modela zahteva mnogo vztrajnosti in dela dela. ki prednjači po oreciozno-sti in smotrnosti. Ni namreč glavno, da človek iz koncev lesa sestavi telo. ki ea imenujemo letalski model Treba ea ie izdelati po načrtih natančno, največkrat pa od pravega modelarja zahtevamo tudi nekaj lastnega, konstrukterskega duha. da model sploh pride do pravilnega letenja po zraku.
Vsekakor gre torei za to. da se človek spozna z aerodinamiko, fiziko in drugimi vedami, s katerimi vzporedno poteka io
in sporazum
»Delavska politika« objavlja pod naslovom »Ali smo socialisti res proti Hrvatom« uvodnik, ki ga je očividno napisal voditelj slovenskih socialistov in ugledni član vodstva jugoslovenskih socialistov g. Josip Petejan. V uvodu ugotavlja pisec, da so bili socialisti vedno za tako ureditev naše države, ki bi zadovoljila težnje in potrebe večine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zato so tudi pozdravljali in podpirali vsako akcijo, ki je stremela za tem ciljem. Predstavniki socialistov so ponovno izjavili, da bodo pozdravili vsak sporazum, ki bo zadovoljil tako Srbe, kakor Hrvate in Slovence ter temeljil na načelih prave demokracije in političnih svoboščin. Pri odločilnih volitvah decembra 1938 so socialisti zato brez oklevanja sodelovali na listi dr. Mačka in podprli borbo za sporazum z vsemi svojimi silami.
»Tudi po sklenitvi sporazuma med dr. Mačkom in predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem — beremo dalje v uvodniku — so socialisti storili vse, da bi se vživeli v novi položaj. Ocenjevali so korak dr. Mačka kot manjše zlo in ga smatrali kot korak naprej h končnemu sporazumu, posebno še, ker so ponovno čuli iz ust samega dr. Mačka, da bo s svojo politiko omogočil povratek demokracije in obnovo političnih svoboščin za vse državljane. Da socialisti s politiko sedanjega režima ne morejo biti povsem zadovoljni, je jasno, ker v mnogočem nasprotuje obljubam iz
nedavne preteklosti. Tako delavstvo in z njim socialisti ne morejo razumeti, zakaj se ne omogoči, da bi se delavske ustanove s pomočjo svobodnih in tajnih volitev povrnile v roke resničnih delavskih predstavnikov. Za ta korak ni nobenih razlogov, ki morda opravičujejo odlaganje skupščinskih volitev. Prav tako delavstvo ne more razumeti, zakaj se še vedno umetno vzdržujejo gotove strankarske strokovne organizacije.
Zaradi tega poskušajo sedaj naslikati nekateri, predvsem pa krogi okoli »Slovenca«, socialiste kot nasprotnike Hrvatov. To pa ni res. Ce so kje nasprotniki Hrvatov in njihovih upravičenih teženj, potem jih je treba iskati na nasprotni strani. Naj Hrvati prelistajo časopisje te skupine od leta 1935 pa do zloma dr. Stojadinovica, pa se bodo lahko uverili, kje sede njihovi prijatelji in kje njihovi nasprotniki. Socialisti pa smo in bomo ostali tudi naprej zagovorniki zadovoljive državne ureditve ter iskreni poborniki resnične demokracije in političnih svoboščin. Ostali pa bomo tudi nasprotniki vseh tistih, ki uresničenje teh zahtev zavirajo iz čisto strankarskih in lokalnih razlogov. Socialisti nismo bili nikdar proti Hrvatom, pač pa bomo vedno nasprotniki vseh tistih, ki zavlačujejo uvedbo demokratskih svoboščin in ki onemogočajo delavstvu svoboden razvoj njegovega gibanja, pa naj si bodo potem med Slovenci, Srbi in HrvatLc
problemi aerotehnike. Na podlagi takega znanja je potem prčakovati. da bodo modelarji opustili gradnjo modelov po tujih načrtih ter si bodo ustvarili svoie. S tem bodo postali že takorekoč konstrukterji. To ie torei pravi namen in cili. ki ga ima ta mlada oa vendar tolikani važna veja modernega letalstva. Pravim, da ie važna, ker tudi konstrukterji napravijo za svoj? novo letalo najprei model, da se tako na niem prepričajo o pravilnosti svojih računov.
Zal ie pri naših modelarjih stanie takšno. da nimaio dovoli sredstev na razpolago. da bi svoje delo vršili v takem obsegu. da bi imel: maksimalne koristi od njega in bi tako dosegli višek prakse. S strani aerokluba oa se tem mladim letalskim delavcem vprav v zadnjem času posveča veiika pažnja Siter ie število mode-lariev pri nas dokai skromno vendar oa tisti, ki so. predstavljajo vzor pridnih in uspehov polnih delavcev Vzrok, da ie niih število tako pičlo, ie po mojem mnenju iskati v tem. da naša mladina ni dovolj informirana o namenu tega lepega in nujnega sporta
Da Da bi naš; modelarji povzdign li zanimanje za svoje delo. so sklenili dne 5. maja leta 1940. prirediti na ljubljanskem letališču modelsko tekmo jadralnih in motornih modelov. Pravico do tekmovanja imajo vsi ki se bavijo z medelarstvom. Prijavnice sprejemajo podmadki aerokluba. oblastni :n krajevni odbori aerekluba in sicer do vštetega 28. aprila Za prva mesta so razpisane lepe praktične nagrade. Ostala navodila in informacije pa daje pisarna Aerokluba v Ljubljani. Gledališka ulica 10. in pa posamezni krajevni odbori aerokluba. katerim ie cblastni odbor v Ljubljani sporočil vse potrebno. Prijavnine ni!
Poštne pristojbine za voščila
Glede na bližajoče se pravoslavne velikonočne praznike opozarja poštna direkcija občinstvo na pravilno frankiranje razglednic z voščili. Pristojbina za razglednice (dopisnice s slikami), ki jih občinstvo uporablja za čestitke o Božiču, Novem letu in Veliki noči, znaša 0.50, če so čestitke napisane z največ petimi besedami, ali petimi običajnimi kraticami. Tako razglednico pa je treba predati na pošto v času 10 dni pred, odnosno 5 dni po navedenih praznikih. sicer znižana poštnina ne velja.
Za tiskane posetnice v odprtih ovitkih, ki jih stranke uporabljajo za čestitanje, zahvale in druge izraze vljudnosti in na katerih je besedilo napisano z največ petimi besedami (ali običajnimi kraticami) znaša pristojbina tudi din 0.50, če pa je na taki posetnici napisanih več kot pet besed pa znaša pristojbina din 1.—.
Mnogokrat se zgodi, da občinstvo zamenja male razglednice, ki jih razpošilja v odprtih ovitkih z posetnicami. Take razglednice z raznimi napisi, kot n.pr.: »Vesele velikonočne praznike!« niso posetnice. Če je na takih razglednicah vse besedilo tiskano, se seveda lahko pošiljajo kot tiskovine, ne smejo pa imeti nobenih pismenih opazk razen naslova pošiljatelja in naslovnika ter datuma. Take razglednice v odprtih ovitkih je torej frankirati kot pisma. če ne ustrezajo navedenim pogojem za tiskovine.
Posetnice, omenjene zgoraj v drugem odstavku morajo imeti ime natisnjeno (Ime in priimek, poklic, bivališče, stanovanje itd.). V tiskanem naslovu se smejo napraviti z rokopisom ali na drug mehaničen način iznremembe. ki se nanašajo na poklic, bivališče in stanovanje, kakor tudi podatki, ki se nanašajo na pošill'ateijevo rodbino, n.pr.: »s soprogo« ali »in deca« in podobno. Prav tako se sme dodati pred krstnim imenom pošiljatelja ali izza njegovega priimka ime soproge, otrok ali rodbinskih članov. Poleg teh popravkov in do-stavkov se sme na posetnico nanisati pet besed, s katerimi se izraža čestitke, zahvala, in sožalje. Kot je zgoraj naveden«? znaša pristojbina za take tiskane posetnicc v odprtih ovitkih din 0.50, če pa imajr napisanih več kot pet besed pa din 1.—. Zi tako opremljene posetnice velja navedeni znižana pristojbina vse leto in torej n omejena na gotovo dobo kot za razgledni ce, ki jih pošiljajo stranke ob praznika
SPORT
Domače prvenstvo se bliža koncu
Še šest tekem v I. razredu za točke SNZ
Zmerom bolj jasna je slika v domačem prvenstvu in le še malo bo priložnosti, da si bo kateri od številnih ligaških kandidatov popravil pozicijo, ki si jo je mogel priboriti v dosedanjem tekmovanju. V ljubljanski skupini manjkata do konca samo še dva termina, pa tudi v ostalih dveh je prvenstveno tekmovanje že več ali manj pred zaključkom. Ta nedelja bo vsekakor lahko še prinesla nekaj sprememb, če pa teh ne, pa spet nekaj več gotovosti, da so mesta in številke v tabelah končnoveljavne.
Predzadnje kolo v ljubljanski skupini
V	ljubljanski skupini bo pojutrišnjem nastopilo za točke vseh 8 kandidatov, in sicer 6 na ljubljanskih igriščih, 2 pa na Jesenicah.
Mars—Jadran
Jadran je preteklo nedeljo pokazal od- , lično igro ter potrdil svoj stari sloves, j Enajstorica je požrtvovalna in nevarna na igrišču. Vsekakor je ta klub zaslužil boljše mesto v lestvici, kakor ga zaseda.
Mars, ki v letošnjem prvenstvu nastopa po igriščih z rezervami, bo moral napeti vse sile, da se mu bo tudi to pot posrečilo odvzeti še drugi par točk simpatičnim Tr- J novčanom. Marsovci, ki so si sedaj osi-gurali vstop v slovensko ligo, potrebujejo točke za boljše mesto v tabeli, Jadran pa hoče doseči boljši prostor v »gornji hiši«. Zaradi tega bo ta prvenstvena borba lepa in zanimiva.
V	predtekmi nastopijo juniorji Marsa in Most s pričetkom ob 15., glavna tekma pa bo ob 16.. obe na igrišču Ljubljane.
Reka—Svoboda
Na igrišču Jadrana se bosta v nedeljo dopoldne v predzadnjem spomladanskem kolu srečali Reka in Svoboda. Ti dve moštvi igrata povsem različen nogomet. Reka igra na hitre prodore po krilih, medtem ko Svoboda osvaja teren z nizko pri-	j zemno igro na kratke pasove. Svoboda	; ima zelo dobro vigrano moštvo, predvsem	j napad. Reka se je šele zadnji dve nedelji	! nekako znašla, vendar greši mnogo zara-	j di tega. ker se igralci menjavajo med te-	! kmo. tako. da se navsezadnje niti sami	j ne spoznajo.	!
Zanimiv par bosta ta dva kandidata	j
za čim boljše mesto v tabeli.	j
OSTALI PRVORAZREDNI SPORED ;
i
Tretja ljubljanska tekma bo med Her- { mesom in Diskom iz Domžal.
V celjski skupini se bosta to nedeljo sprijela za točke trenutno najbolje pla-
sirana — Olimp in Amater — na igrišču prvega v Celju.
V mariborski skupini je na sporedu prvenstveni dvoboj med železničarjem in Muro v Mariboru. Favoriti so vsekakor domačini, ki so že sigurni, da bodo zasedli eno ligaško mesto iz mariborske skupine.
PRVENSTVO n. RAZR. V LJURLJANI
Drugi razred ljubljanske skupine je dosedaj odigral VIII. kolo in je stanje v tej skupini naslednje:
Grafika	8 7 0 1 19: 7 14
Korotan	8 5 0 3 24:12 10
Moste	8 5 0 3 28:17 10
Mladika	8 4 1 3 23:18 9
Slavija	8 2 1 5 7:18 5
Adrija	8 0 0 8 7:36 0
Kakor se zdi, je Grafika siguren in dokončni prvak ter ji le izredna smola ali neopreznost lahko prepreči osvojitev prvega mesta. Za drugo mesto se z enakimi izgledi bore: Korotan Moste in Mladika. Borba bo še zelo ogorčena, tem bolje, ker prideta po propozicijah v I. razred dva prvoplasirana iz II. razreda. V tej skupini bodo igrali še dve nedelji, in sicer, Grafika—Mladika, Moste—Slavija Adrija—Korotan, pojutrišnjem ter Grafika— Korotan, Moste—Mladika, Slavija—Adrija pozneje.
O ostalem prvenstvenem sporedu prihodnje nedelje bomo še pisali.
Nova moto-sekcija v Celju
je bila ustanovljena pori okriljem ljubljanskega Avtokluba
Celje, 25. aprila.
V sredo 24. t. m. zvečer so imeli motoristi mesta Celja in celjskega okraja v dvorani hotela »Evrope« ustanovni občni zbor motosekcije. Moto-sekcija Celje se je ustanovila pod okriljem Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije, motosekcije Ljubljana, s pododborom v Celju. Prisotnih je bila okrog 40 članov. Najprej je član pripravljalnega odbora g. Janko Bri-šček pozdravil vse navzoče, zlasti pa zastopnika vojske g. kapetana Jovanoviča in zastopnike Avtokluba, posebej načelnika motosekcije g. inž. Struno in druge delegate AK, ki so prišli pozdravit delo celjskih športnikov. G. inž. Struna je poročal o organizaciji te velike zajednice, ki je pod najvišjo zaščito kraljevskega doma. Poudaril je tudi važnost te organizacije, ki predstavlja v narodno obrambnem pogledu veliko oporo zlasti v teh resnih časih. Pozval je člane k disciplini, ki je po-
goj vsake organizacije, zlasti pa te športne ustanove.
Tajnik motosekcije Ljubljana g. Vodo-pija je prečital pravila kluba in pravilnik
motosekcije. Oboje je bilo soglasno sprejeto in s tem ustanovitev sekcije potrjena. Sledile so volitve. Na predlog vodje ekspoziture Avtomobilskega kluba v Celju g. Premika je bil izvoljen naslednji odbor, načelnik g. Brišek Janko podnačelnik g. Cokan Ludvik, tajnik I Šimenc Rudolf, tajnik II Premik Franjo, blagajnik Gor-janc Josip, blagajnik II Veber Vilibald. tehnični referent Hohacher Valter s pomočnikom g. Ordino Karlom. V častno razsodišče sta bila izvoljena gg. dr. Cerin in dr. Kozina, v ostali odbor pa gg. Mimik Bogdan, Arčan Drago, Pečovnik Alfonz, škerjanc Josip, Hočevar Franc, Veber Franc, Bremec Anton in Oblišar Hinko.
Prii slučajnostih so posamezni člani sprožili razna vprašanja, zlasti v pogledu bencina. G. Breznik iz Ljubljane je pojasnil program tekem, ki bodo že v maju, prav tako pa je govoril tudi v skupnih izletih pri katerih bi sodelovali tudi Celjani. Izražena je bila tudi želja, da bi centrala kluba preskrbela kolektivni potni list za inozemstvo za morebitni skupni izlet. V tem pogledu je g. ing. Struna sicer zagotovil vso pomoč, ni pa zaradi prilik izven meja dal garancijo za izvršitev obljub.
Načelnik g. Brišček se je ob zaključku zahvalil za obisk, posebej pa se je zahvalil Ljubljančanom, ki so izrazili voljo do skupnega dela in skupnega športnega udejstvovanja.
V nekaj ^
Novo športno življenje med srednješolci
V zadnjem času čitamo — največ v beograjskih listih številne objave, ki vabijo srednješolce raznih zavodov na športne prireditve in medsebojna tekmovanja. Ta vabila so se doslej v glavnem nanašala na dijake beograjskih srednjih šol, včeraj pa čitamo v »Vremenu« vest iz Banjaluke, po kateri je ravnateljstvo banjaluške gimnazije odobrilo vsem dijakom od III. do VIII. razreda, da lahko igrajo nogomet. Kakor pišejo, bo gimnazijsko vodstvo skupno s tamkajšnjim športnim klubom Krajišnikom priredilo v prvi polovici prihodnjega mesca prvenstvene tekme med posameznimi gimnazijskimi razredi. Tekme bodo na igrišču športnega kluba po istem pravilniku, ki velja za ostale juniorje.
Te vesti za športno življenje v splošnem ne pomenijo bogve kako važne spremembe — saj je srednješolska mladina tako ali tako našla pot do športnih nastopov—, za naše razmere pa so prav za prav majhna senzacija. Znano je namreč, da so pri nas vodstva srednješolskih zavodov z redkimi izjemami nasprotovala temu, da bi se šolska mladina udejstvovala v športu in se je marsikateri dijak moral zaradi tega skrivati pod tujim imenom in dokazovati svoj alibi, kadar je šel na smu-
OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Pu 50 par ea besedo. Din 8.— davka za vsak oglas ln enkratno prl-istojblno Din 3,— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjšt &nesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—, Dopisi to ženitve se cara£nnajo po Din 2.— za vsako besedo, Din S.— davka «a vsak oglas in enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje
naslovov. Najmanjši meseb ea enkratno objavo oglasa Din 20._.
Vsi ostali oglasi se izračunajo po Din 1*-— za besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 6.— za Šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši tneseb za enkratno objavo oglasa Din 17,.—,
AviČ,rnoto
Beseda t din, davek 3 din, za šifro ali dajanie naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
iiiiüXIlJLljü
I Beseda i din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Kupim tovorni avto
znamke Blitz. nosilnost 1000 kg, malo rabljen ali nov. Slavko Suša, Kranj.
11266-10
Službo dobi
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmaniši znesek ' Stožice 175. 17 din.
Brivskega
pomočnika
in vajenca sprejmem takoj. Naslov : Kozinc Rozi, —
Krojaškega
pomočnika
11255-1
Prodam
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Mizarskega
pomočnika
... , ,	.zmožnega vseh del iščem.
za velike komade, sprejmem 1 Ponudb6e na ogl. odd. Ju.
tako, Naslov v vseh po- , tra d >)Dober mÌ2ar<(. slovainicah Jutra.	11284 1
11280-1
Brivskega
Postrežnico
cisto in urno sprejmem za ~ ., ; čas od pol 7. do 11. ure. pomočnika Duk;čev blok. Gajeva ul.
sprejme za ob sobotah in j S, III. vrata 9. nedeljah Žerjav, Kranj.	11288-1
11272-1
Kuharice
in dekleta za vsa gospodinjska dela dobe službe v posredovalnici Wolfova 10. Dubi se tudi prenočišče in sprejemajo se prijave za kuharski tečaj.
11270-1
Brivski pomočnik
mlajši, dober delavec, dobi ta.<oj stalno službo. Ma|-storovič Ivan. Lesce pri Bledu, Gorenjsko.
11269-1
Dva mizarska
pomočnika
dobita takoi zaposlenje za furnirano boljše pohištvo. Kurnik. mizar, Jcsenice, — Gorenjsko.
11256-1
Službe išče
Beseda 50 par. davek 3 din, ter 3 din za šifro ali dajanje naslova. — Najmanjši znesek dni 15.
Za hišna in
vrtna dela
kier koli delam za hrano in stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod šifro »Delo - čuvaj«.
11274-2
Frizerski in
brivski pomočnik
dober delavec, 30 let star, vešč vseh v stroko spadajo-čih del. išče namestitve 1. maja. najraje za čas sezone. Hitre ponudbe na Kari Weimann, Celje, Kralja Petra cesta 14.
11292-2
	
	m
	• • v - • ■
I
Dotrpel je previden s tolažili sv. vere naš dobri soprog, oče. stari oče, brat, tast, svak in stric, gospod
IVAN KRAŠNA
narednik-vodnik v pokoju
Pogreb pokojnika bo v petek,
26.	t. m. ob 4. uri popoldne izpred mrliške veže na Vidovdanski cesti št. 9, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica bo v soboto
27.	t. m. ob 7. uri v farni cerkvi Sv. Petra.
Ljubljana, 24. aprila 1940.
ŽALUJOČA RODBINA
I
Tenis reket
skoraj nov, prodam po ugodni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11234-6
Razne tekstilne
ostanke
za obleke, predpasnike in perilo, kupite ceno v mali Goričarjevi trgovini, Za vodo, Sv. Petra nasip, kjer je krompirjev Ug.
11207-6
Cepljeno treje
prvorazredno, dinar komad, divjake korenjake nudi — ŽIHER Franjo, Zamušani, Sv. Marjeta. Moškanjci, — Zahtevajte seznam sort.
10730-6
Kolesa
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Pozor!
Moško in žensko kolo z nekaj doplačila dam za motorno kolo 100—200 ccm Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Motor 100 ccm« 11261-11
Kolo
luksus, damsko in moško, najboljša znamka, za vsako ceno naprodaj. Gostilna Sv. Petra cesta 85.
11285-11
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Hranilne knjižice
vrednostne papirje
kupujemo
stalno in po najvišjih cenah in takojšnjemu plačilu
RUDOLF ZORE
Ljubljana, Gledališka ul. 12 11183-16
Kdo bi vložil
nekaj gotovine v manufak-turno blago, da bi si dobiček delila. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobro naložen«.
11268-16
Beseda 1 din, davek 3 din, 2a šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din,
Kmetsko posestvo
kupim, zidana hiša, aron-dirano, velikost 15 do 20 hektarov, njive, travniki, gozd, vinograd, lega okolica Sevnica, Brežice, Videm Krško. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Upokojenec«.
11265-20
Stanovanja
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
2-sobno stanovanje
oddam v centru mesta za 1. maj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11222-21
C
i obo odda
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Opremljeno sobo
s hrano oddam 1. maja v najem stalni osebi. Prule -Janežičeva 7.
11163-23
Sobe išče
Beseda 50 par, davek 3 din, ter 3 din za šifro ali dajanje naslova. — Najmanjši znesek dni 15.
Sobo
iščem v bližini bolnice. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. maj«,
11244-23a
Dopisi
Vsaka beseda 2 din ; davek 3 din. Za dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 20 dia.
Večje stanovanje
6 do 10 sob ali dvoje stanovanj skupaj iščem za avgust ali prej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončno stanovanje«.	10773-21a
Ovignite v oglasnem oddelku dospele ponndbe!
Agihja dobra moč. Avto diskreciia, Brez. grič, Brez posredovalca, Bližina Ljubljane - hipoteka, Chereveri, Dobra cena, Dober plačnik, Dobro verzirana, Delaven 500, Do din 600.000. Dobra gospodinja 353, Domača zavarovalnica, Dobro srce, Državni uslužbenec, Dober tovariš, Dober Stenograf, Foksterierji 111, Gotovina, Hipoteka 100.000, Ježica 25, Izredna prilika, Jugo-čarapa, Južna Srbija, Kovinska industrija, Lepa čista soba, Lepo razvedrilo, Lahko mogoče, Ljubljančanka, Ljubitelj planin, 1. maj. Mirna stranka, Miren, Mesto mamice, Mirno življenje I., Majer, Naložitev 440.000, Nagrada lsoo, Prometna, Prvovrstna, Prc-
INŽENJERJI in
i vara. Poštena in varčna, Puška, Pošta, Prvi portir. Pošteno dekle. Poštena in točna, Plačnica, Pomlad, Prijetno, Sode, Samostojnost, Sončna lega, Samec 56. Soba 1. maj. Sončno 940, Sigurno, Solidno, Strogo diskretno. Stalna 337, Samostojna 116, Št. Vid, Strokovnjak, Sigurnost 100 odstotna. Samo iz Ljubljane, Točna, Trgovina, Takojšen prevzem 454, Takoj, Takojšnji nastop, Takoi ali pozneje 940, Takoj gotovina 16, Trajno prijateljstvo. Tovarna, Ugodno, Upokojenec 8. V Ljubljani 116, Vestni in Uezni, Varčna in poštena, Vpeljana, Vestna izurjena. Zaslužek, Zanesljiva in mirna. Zanesljiva in točna, Zmožen, Zaradi smrti, Zagreb. 2e-nitcv ni izključena, 1907, 1940, 33, 350.
Glasbila
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanie naslova 5 dia. Najmanjši znesek 17 din.
Klavirsko
harmoniko
prodam ali zamenjam za kolo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11278-26
Stroji
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Šivalni stroj
»Singer«, še dobro ohranjen, prodam. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
11216-29
čarsko tekmo ali za okroglo žogo. Morda so te vesti iz južnih krajev prvi znanilci, da bo naša srednja šola slej ali prej dovolila šolski mladini nemoteno udejstvo-vanje v športnem življenju, seveda le toliko in tedaj, kadar bo ^dostila svoji šolski obveznosti. Saj jo povrhu znano, da so dosedanje prepovedi \ tej smeri lodile komaj zadovoljive sadove.
★
Za pravoslavne velikonočne praznike bodo v dnevih od 26. do 29. t. m. izvedli na Popovi šapki (Šai planini) tekme za prvenstvo Srbskega saveza z»nisk!h športov, na katerih računajo z udeležbo okoli 100 tekmovalcev. Na sporedu bode imeli tek na 18 km, štafeto na 4x10 km, obe alpsk; disciplini in — da celo skoke.
O letošnjem teniškem sporedu tarnajo v Zagrebu, da bo zaradi vojnih zapletlja-jev precej mršav. Tekmovanja za Davisov pokal in velikih vsakoletnih turnirjev v Parizu in Wimbledonu ne bo, ..ako la .s» bodo morali naši najboljši teniški igralci zadovoljiti z nekaterimi mednarodnimi srečanji z bližnjimi sosedi in pa z domačim prvenstvenim sporedom. V mednarodni konkurenci bodo od 17. do 19. maja v Zagrebu nastopili proti Italiji, mesec dni pozneje pa tudi tamkaj proti Madžarom. Revanžni nastopi bodo potem konec junija v Budimpešti proti Madžarom, prve dni junija pa proti Italijanom na njihovih tleh. Ves ostali spored bo ostal v domačih mejah.
Na rednem občnem zboru nove Veslaške zveze kraljevine Jugoslavije v Beogradu je bilo sprejeto tudi laskavo vabilo italijanske veslaške zveze ter bo naša veslaška reprezentanca nastopila na velikem mednarodnem četveroboju skupno z Italijo, Švico in Španijo. Italijani bodo krili vse stroške naše reprezentance od meje dalje. Tekme bodo konec junija v Milanu.
Table*teniški turnir pri Korotanu
Za table-teniški turnir, ki bo jutri in v nedeljo na Rakovniku v Ljubljani, vlada veliko zanimanje ne samo pri slovenskih klubih, temveč tudi pri hrvatskih. Prijavili so se že včeraj SK Mura, SK Celje in Mladika. V Zagrebu pa organizira udele-žitev na tem turnirju SK Mladost, ki bo poslala kar 15 svojih igralcev, že lani se je Korotanovega turnirja udeležilo 108 igralcev, letos je pa zanimanje še večje. — Udeleženci turnirja naj se poslužijo nedeljske vozne karte, ker se bo turnir začel jutri šele ob 19. in se končal v nedeljo že ob 17. — Tudi prenočišče in vso prehrano lahko preskrbi prireditelj proti majhnemu plačilu (20.— ). Več lepih nagrad za najboljše igralce sta že pripravili znani tvrdki Spectrum, Celovška 81, in Baraga, nebotičnik.
Moderne kauče
in fotelje nudi solidno in po nizki ceni
R. RADOVAN
tapetnik Mestni trg 13.
TEHNIKI
Teniška igrišča
že otvor]ena l
Prejšnji teden je otvorila teniška sekcija SK Ilirije svojo sezono na novih preurejenih igriščih. Sekcija namerava posvetiti vso pozornost družabnemu igranju in vzgojitvi naraščaja. Ob zadostnem številu prijavljenih bo teniška sekcija priredila v začetku maja dva tečaja, enega predvsem za začetnike, drugega za bolj izvežbane igralce.
Prijave sprejema teniška sekcija SK Ilirije na svojih igriščih ves dan.
SK Mars. Drevi ob 20. strogo obvezni sestanek na običajnem mestu. Vsi in točno! Načelnik.
SK Slavija Drevi ob 20. članski sestanek vseh igralcev juniorskega in I. moštva v lokalu. Važno zaradi prvenstvenih tekem v nedeljo in prijateljske za II. juniorje. Prosim točno in sigurno! Načelnik.
STK Moste. Drevi sestanek vseh nogometašev. Vsi sigurno in točno!
SK Celje — nogometna sekcija. Drevi ob 18. bo na Glaziji sestanek sekcijskega odbora. Prideta naj tudi kapetana obeh moštev!
Lahkoatletska sekcija SK Ilirije. Pozivamo vse atlete, da se sigurno udeleže mitinga Planine v soboto ob 15. na Stadionu.
SK Ilirija (plavalna sekcija). Zimsko kopališče je odprto. Treningi so vsak torek, sredo, četrtek in soboto od 14. do 19. Obveščamo člane, da je poset treningov obvezen. Načelstvo.
Ljubljanska kolesarska podzveza (Službeno).Redna seja LKP bo v torek 30. t. m. ob 20. v kavarni »Vospernik«, Stari trg 34. Zaradi važnosti se vabijo gg. odborniki gotovo in točno! Tajnik.
Seja motosekcije AKKJ. V prostorih Avtokluba, Kongresni trg l/I bo drevi ob 20 seja motosekcije Avtokluba. Ker je to zadnja seja pred rednim letnim občnim zborom, se člani naprošajo da se je udeležijo polnoštevilno.
strojne stroke SE IščEJO za veliko podjetje v provincijskem mestu za konstrukcijo strojev. Reflektanti morajo biti jugoslovenski državljani, neoporečni; prednost imajo oni s prakso v konstruiranju in risanju in kateri so vešči v tolerantnem sistemu. Mesto je stalno, plača dobra, po sposobnosti, a po predhodno uspešno izdelanem enomesečnem poskusnem delu, katero se plača, kakor tudi vsi potni stroški v slučaju nesprejema. — Prošnje nasloviti na oglasni oddelek »Jutra« pod »Inžineri 40«,
SREBRO, DRAGE KAMNE in vsakovrstno
ZLATO
kupuje
po najvišjih cenah JOS. EBKRLE,
Ljubljana, Tyräera 2. palača hotela »Slon«
SOKOL
Sokolsko gledališče v Rušah uprizori v nedeljo 28. t. m. ob 20. uri zabavno Palovo komedijo v petih dejanjih »Lahko je moškim . . .« S to predstavo se bo poslovil od ruškega občinstva dolgoletni delavni član ruškega odra br. Anton Medved, ki odhaja na novo službeno mesto. Glede na to je upati, da bo dvorana napolnjena do zadn,jega kotička. (—)
Sokolsko društvo št. Vid nad Ljubljano poziva vse svoje članstvo, da se najkasneje do 5. maja prijavi društvenemu blagajniku br. Riharju za udeležbo na pokrajinskem zletu v Celju, ki bo v dneh 29. in 30. junija Obenem je treba položiti 15 din za zletno značko, ki služi kot vstopnica k vsem prireditvam. K veliki sokolski manifestaciji vse članstvo bratsko vabi uprava.
Iz Zagorja
z— Opozorilo predstojništva mestne policije v Mariboru, da sta pobegnila pred aretacijo oba glavna ponarejevlca petsto-takov Tone Grašič in Tone Majcen in da se skrivata po deželi je prineslo nekaj uspeha tudi v Zagorje. V sredo zjutraj okrog 7. je bik) orožništvo obveščeno, da se je v Zagorju pojavil neznanec, po opisu podoben Francetu Majcnu. Orožniška patrulja se je podala na Kozinovo in zvedela, da se ej v nekaterih hišah zglasil mož srednje postave, z levo nogo šepajoč, da pa je kmalu odšel proti postaji. Orožnika sta moža zasledovala do kolodvora, ker je bilo verjetno, da se odpelje z vlakom ob 9. proti Zidanemu mostu. Izkazalo pa se je, da to ni bil Majcen, marveč neki prosjak. Z njim vred je bil aretiran še njegov tovariš. Oba sta takisto na policijskem in-
deksu in ju je kazalo spraviti na varno. Ljudje smatrajo za prav verjetno, da bi se v Zagorju zglasil pajdaš Antona Grašiča, saj je slednji nekaj časa vodil gostilno v Zagorju. Grašič je seveda tod splošno znan in je bil prej vedno na dobrem glasu.
z Zagorski Sokol se pripravlja na zlati jubilej. Zunanja dela na Sokolskem domu se pod vodstvom br. Pavliniča naglo vršijo po načrtih. Dograjene so široke stopnice za vhod na letno telovadiščo z glavne ceste. Dovršene so tudi stopnice za novi vhod na Sokolski dom. postavljena je nova opor-na ograja. Ko hodo zazidana dosedanja velika vrata, kjer bo stal spomenik Viteškega kralja, bo pogled na prenovlejno pročelje Sokolskega doma zares krasen. Tudi v telovadnici je živahno gibanje. Vsi oddelki so samozavestno na delu in gredo mirno preko vseh ovir nevšečnih dogodkov. Za nedeljo zvečer ob 20. je najavljena prva akademija dece. Sledili bodo postopno vsi ostali oddelki. Pričakovati je. da bo že prvi poset občinstva obilen, da bo vlil poguma za nadaljnje nastope, nakar se bo naš zlati jubilej pokazal v vsem blišču onim gostom, ki se bodo hoteli preveriti, da se Zagorje krc-pi duševno in telesno. Prireditveni odbor ima dovolj dela in to je dobro znamenje, že zdaj je priglašeno veliko število udeležencev zleta, ki bo nepreklicno 16. junija.
z— Zbirka /.a rešitev Aškerčeve domačije. Tudi Zagorjani so pokazali razveseljivo zanimanje zanjo. Akcijski odbor je pričel zbirko, ki jo vrgla nič manj kakor 1.160 din. Posamezniki so prispevali od 100 din navzdol do kovača. Vsem darovalcem velja res topla pohvala. Obenem opozarjamo zagorsko prebivalstvo, da bo 4. maja ob 20. v Sokolskem domu Aškerčev večer z recitacijami. pevskimi točkami in dramatičnimi prizori. Vsa prireditev bo prav pestra, polna umetniškega užitka pa brez vstopnine.
Iz Gornjega grada
gg— Krajevni odbor Unije za zaščito dece v Gornjem gradu je bil ustanovljen 20. t. m. V gostilni Mermala Franca so se zbrali zastopniki korporacij in raznih organizacij. Poročal je o nalogah in o organizaciji unije delegat banovinske sekcije iz Ljubljane g. Berden. Vsi prisotni so spoznali, kako važna in nujno potrebna jc ta organizacija tudi za naš okraj. Po poročilu delegata se je takoj pristani!o k volitvam ter j? bil izvoljen naslednji odbor: predsednica. Zipkinova Josipina, podpredsednik župnik šlander Maks. tajnik šef davčne uprave Gogala Vladko, tajnikov namestnik zdravnik dr. Lautner Pavel, blagajničarka Trohe jeva Franja, njena namestnica Šarbova Marija, pregledovalca računov sreski načelnik di'. Mlinar — Ci-gale in advokat dr. Mejak Ervin. V okrilju odbora se bo osnoval poseben odsek za krajevno zaščito otrok. Pričakovati je, da bo ta pomembna nova organizacija kmalu dosegla lepe uspehe. Vabimo še druge organizacije, tako predvsem sreski odbor UJU in Kolo jugcslovenskih s-.ster v šmartnem ob Pa ki k vstopu v unijo.
Iz Ptuja
j— Požar v Podvincih. V gospodarskem poslopju posestnika čučka Franca v Podvincih pri Ptuju je v nedeljo zjutraj nastal požar in uničil vso zgradbo. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Domave in iz Spuhlje, ki so preprečili- da se cgenj ni razširil še na sosedne hiše. škoda znaša nad 40.000 din ter je le delno krita z zavarovalnino. Posestnik čuček je v zadnjih dveh letih že tretjič pogorel. Vzrok požara ni znan.
j— Samomor mladega dekleta. Na Bregu pri Ptuju so našli v njeni sobici v torek zjutraj mrtvo 23-letno Justino Zagor-škovo. Pokraj nje je ležal revolver, s katerim se jc bila ustrelila v sence. Pokojna je bila zelo veselo in dobro dekle, zato so vsi presenečeni nad njenim obupnim dejanjem. Domnevajo, da je bil vzrok samomora neozdravljiva bolezen.
Iz Murske Sobote
ms— Povišanje dela\>Kih plač. šiftar-jeva tvornica perila je ponovno zvišala plače delavstvu za nadaljnih 5%.
ms— Zadnji roditeljski sestanek v letošnjem letu bo na gimnaziji to nedeljo ob 11. dopoldne.
ms— Novi gasilski četj sta bili ustanovljeni v Kančevcih in v Kukeču, tako da šteje soboška gasilska župa 110 čet.
ms— Predavanje g. dr. Vučaka ->Zrak-sonce-voda« v Sokolskem domu bo v soboto 27. t. m. ob 20.
ms— Profesorski izpit sta napravila člana profesorskega zbora naše gimnazije gg. Ivan Hror.ek in Stanko šijanec.
ms— Gimnazi jska akademija. Prva večja prireditev naše študirajoče mladine je v vsakem pogledu uspela. Najprej so s plesnimi točkami nastopale učenke I. razreda. Plesna skladba je bila trd oreh za dekleta. Svojo nalogo pa so znala dobro rešiti. Nato je izvajala devetorica efektno telovadno skladbo prof. Benedičiča »Mladi vojaki«. Podana je bila s tako dovršeno točnostjo, da je upravičeno zbudila viharje aplavza. Tudi deklainacija in solistično petje dveh višješolcev zaslužita vse priznanje. Ostali program je izpolnil pevski zbor. ki je pod vodstvom prof. Ubalda Justina zapel cb spremljavi orkestra dvoje Parmovih skladb (vKuža-mu-ca« in »Skoz vas«) ter zbor iz »Prodane neveste«. Mladi pevci so se proti pričakovanju dobro odrezali. Zbor je vzorno discipliniran in je podal pesmi z občutkom in smiselno, tako da je bil deležen splošne pohvale in burnega odobravanja polne dvorane občinstva. Prireditelji so lahko ponosni na dosežene uspehe, v starših dijakov pa se je spet utrdila zavest, da so njihovi otroci na naši gimnaziji deležni skrbne vzgoje.
Iz Škofje Loke
51— Služkinjo je opeharil za 3000 din.
Pri enem izmed gostilničarjev na škofjeloški postaji so imeli do srede tega mesca v službi 201etnega Kodermana Antona. Ko-derman je bil znan s služkinjo Marijo s Suhe pri škofji Loki. Mladenka je Kodér-manu bržčas docela zaupala, kajti dala mu je svojo hranilno knjižico od Mestne hranilnice v Kranju in mu naročila, naj dvigne zanjo 500 din. Koderman se je res odpeljal v Kranj. Dvignil pa ni samo 500 din, marveč 3000 din. Ko ni bilo ne denarja. ne knjižice in ne Kodermana nazaj, je začelo Marijo skrbeti in je javila zadevo orožnikom, ki so te dni Kodermana izsledili in aretirali. Oblečen je bil v elegantno obleko, ki si jo je kupil za Marijin denar. Dobili so pri njem tudi Marijino knjižico, denarja pa še celih 8 din.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Staako Virant. — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja Fraa Jeran — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak — Vsi v Ljubljani.