Poštnin« plačan« v gotovini SPI§ CENA IZVODU 10 DIN ■- f,2i-aas Leto X. — Štev. 39, V Ljubljani, 26. septembra 1954 liy=i=š izdaja časopisno - založniško podjetje •Polet« - Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta TomšiCa« v Ljubljani — Uredništvo In uprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozarjeva 12, uprava: Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave št. 602-»T«-84 — Telefoni: uprava 21-281, uredništvo 32-009 (ob nedeljah tudi 31-193, 10-278 In 32-553) — Celoletna naročnina 400 din, polletna 200 din. Velika igra * MOSKVI Sovjetska zveza : Madžarska 1:1 Moskva, 26. septembra. Preko 90.000 gledalcev se je zbralo na stadionu Dinama v Moskvi na nogometni tekmi med reprezentancama Madžarske in Sovjetske zveze. Svetovna šlportna javnost je to tekmo pričakovala z velikim zanima- Sprva slabo, potom pa EkSHSBICNIA JUGOSLAVIJA : SAAR 5:1 (1:1) Saarbriicken, 26. sept. — Športna javnost Posarja je peto reprezentančno tekmo svojega moštva pričakovala z velikim zanimanjem in ljubitelji nogometa so po tihem nekoliko upali, da bodo njihovi predstavniki dosegli proti Jugoslaviji mogoče celo popoln uspeh. Za Jugoslovane je bila današnja tekma le bolj priprava za mnogo važnejše srečanje z Avstrijo, ki bo prihodnjo nedeljo. V današnji tekmi smo lahko opazili v igri jugoslovanske reprezentance zopet nekaj zanimivega. Svoje čase je bila jugoslovanska reprezentanca znana po svojem »močnem« prvem polčasu. V drugem polčasu je bila vedno očitno slabša. V zadnjih dveh tekmah pa so naši reprezentanti to pravilo postavili popolnoma »na glavo«. Tako v sredo v Cardiffu, kot danes v Saarbriickenu, so šele po odmoru zaigrali res tako, kot je treba in dosegli tudi temu primeren rezultat. Na stadionu Ludwigspark v Saarbriickenu se je zbralo okrog 30.000 gledalcev, ki so napeto pričakovali začetek današnje tekme. Moštvi sta prišli na igrišče v naslednjih postavah: Saar: Borherding (Saar 05), Sipi»el (Neunkirchen), Keck, Krieger, Bie-wer, Philippi, Otto, Martin (vsi 1. FC Saarbriicken), E m.ser (Neunkirchen), Sledi, Schirra (oba 1. FC Saarbriicken); Jugoslavija: Beara (Hajduk), Ze-kovič (Crv. zvezda), Crnkovič (Dinamo), Spajič (Crv. zvezda), Horvat (Dinamo), Boškov (Vojvodina), Lipošinovič (Dinamo), Veselinovič (Vojvodina), Vukas (Hajduk), Bobek (Partizan), Dvornič (Dinamo). Hrvatsko-slovenska nogometna liga Začelo in končalo se je s »ftorcido« Na včerajšnjem prvenstvu Slovenije v dviganju uteži sc je spet izkazal in nas prijetno presenetil mladi Rozman Tine (na sLiki), ki. je postavil spet dva nova državna rekorda. (Glej poročilo na 2. strani) njem posebno po senzacionalni zmagi Rusov nad Švedi. Sodniku Ellisu (Velika Britanija) sta se enajsterici predstavili v naslednji postavi: Madžarska: Grosics, Buzansky, Lantos, Bozsik, Lorant, Ko-tasz, Budai, Kocsis, Hidegkuti, Puskas, Fenyvesi; SZ: Jašin, Tišenko, Bašaškin, Kuznecov, Paramonov, Netto, Tatušin, Gogoberidze, Simonjan, Salnikov, Iljin. Takoj v začetku igre so Rusi ostro napadli, izvedli lepo kombinacijo skoraj vsega napada in že v prvi minuti se je tresla madžarska mreža. Vodilni gol za Sovjetsko zvezo je dosegel Salnikov. Ves prvi polčas so bili Rusi nekoliko boljši ter so nevarno ogrožali Grosicseva vrata. Madžari so igrali v polju sicer nekoliko podrejeno vlogo, toda pred golom so bili prav tako zelo nevarni in odlični ruski vratar Jašin je dmel dosti prilike, da se je izkazal. Po odmoru so igrali Madžari boljše kot v prvem delu, ker je bila igra v glavnem precej enakovredna. Nevairni napadi enih kot drugih so se ustavljali v čvrstih obrambah. Kljub temu pa je Madžarom nazadnje le uspelo premagati Jašina. To se je posrečilo odličnemu Kocsisu v 60. minuti, ko je poslal na ruski gol neubranljivo »bombo«. Obe moštvi sta danes pokazali odlično igro in Rusi so se z današnjo igro, zlasti pa z rezultatom te igre ponovno uvrstili med najmočnejše nogometne reprezentance na svetu. V ruskem moštvu igrajo vsi po vrsti odlično, tako da bi le težko posebej pohvalili kakšnega posameznika. Zdi se pa, da je vsa leva stran moštva nekoliko boljša od desne. Madžari so dali danes zopet zelo solidno igro, pokazalo pa se je, da novinca v madžarskem moštvu Kotasz in Fenyvesi še ne moreta uspešno zamenjati svojih predhodnikov Zakariasa in Csibori-v Mariborska nogometna reprezentanca v Avstriji Maribor, 26. sopt. V torek odpotuje v Avstrijo nogometna reprezentanca Maribora, ki bo na svoji turneji odigrala dve tekmi. V Celovcu se bodo pomeriH z reprezentanco Koroške (povratna tekma za 3:3 v Mariboru) — v soboto pa bo nastopila na Dunaju proti III. mestni reprezentanci. Odpotovali bodo: Najmiler, Fišer, Donko, Fišinger, Sabo, 2c-lezinger, Petrovič, Norkovič, Božič, Plaznik« Vidic, Rajninger, Posavec. KONČANO JE NOGOMETNO TEKMOVANJE RUDARJEV JUGOSLAVIJE TRBOVELJČAN! zmagovalci Rasa : Aleksinac 5:3 (3:3) Maribor, 26. sept. Da, res se je začelo in končalo s torci-do! Uprizorili so jo Železničarjevi navijači, ki so svoje ljubljence že ob prihodu na igrišče pozdravili z najrazno-vrstnejšimi pripomočki, od zvoncev pa do grl in rok. Branik : Železničar 3:2 (2:0) Moštvi sta pritekli na teren, ki ni mnogo trpel zaradi dopoldanskega dežja. Branikovci (v belo-črnih dresih) so se predstavili takole: Najmiler, Gabrijan, Herzmansky, Šaho, Železinger, Slana, Norkovič, Petrovič, Plaznik, Posavec, Petek. Železničarji po so nastopili (v modrih dresih) v naslednji postavi: Fišer, Donko, Fišinger, Kreačič, Brajdič, Rajninger, Sosijanovski, RABOTNICKI : ODRED 2:1 (2:0) Skoplje, 26. sept. 3000 gledalcem in sodniku Peroviču sta se predstavili moštvi takole: Rabonioki: Rostovski, Kokinovski, Damjanovski, Popovski, Petrovski, Markovski, Elzeser, Vučinovski, Ra-devski, Dimitrovski. Odred: Grčevič, Rupar, Klančišar, Jurišič, Smole, Berginc, Cuban, Krgin, Žumbar, Kompoš, Zdravkovič. Tekmo bi lahko imenovali igro zamujenih priložnosti kajti obe moštvi sta se v polju dobro znašli, njuna umetnost pa se je nehala ob kazenskem prostoru, kjer niso znali izkoristiti tudi najugodnejših priložnosti. Začetek je bil ležeren, toda Prvi je bil v napadu Odred, ki je imel že v 9. minuti priložnost za dosego gola. Krgin je najprej pro-onovno zmagal; pustil je Stokkena, da je vodil do 7000 m, potem pa je nezadržno pojačal tempo in skoraj za cel krog premagal Norvežana. Milakov je danes za razliko od zadnjih tekmovanj skakal dokaj sigurno, le.po je preskočil 4.20 m, skoki na 4.32 m, kar bi pomenilo nov jugoslovanski rekord, pa mu žal niso uspeli. Sverre Strandli v metu kladiva seveda ni imel re-snega nasprotnika. Njegov nasprotnik je bil pravzaprav le jekleni meter. Standli ni razočaral števtilnih gledalcev, saj je dosegel svoj najboljši letošnji rezultat in s tem drugi najboljši rezultat na svetn. V zadnji disciplini dvoboja, v štafeti 4 X IdO m so bili Norvežani v vodstvu od prve predaje pa do trenutka, ko je zadnji tekač pretrgal ciljno vrvico. Tehnični rezultati: 2®® m: Marsteen (N) 21.9, Jovančič (J) 22.5, Bjolseth (N) 22.6, Petrovič (J) 22.7, 890 m: Sarto (N) 1:52,6, Mugoša (J) 1:53.4, Hočevar (J) 1:53.7, Hammarsland (N) 1:55.2, 10.000 m: Mihalič (J) 30:38.6, Stokken (N) 31:09.2, Ceraj (Ji 31:24.6, Larsen (N) 31:37.8, 400 m ovire: Borgersen (N) 54.9, Nilsen (N) 55.4, Kopitar (T) 55.9, čipčič (J) 57.0, troskok: Larsen (N) 14.63, Milovanovič (J) 14.39, Rvsodal (N) 14.27, Radovanovič (I) 14.03, palica: Milakov (J) 4.20, Hbgheim (N) 4.00, Lukman (J) "ro, Rypdal (N) 2.50, kopje: Danielsen 66.72, Stankovič (J) 1:1, Monaco : St. Etienne 2:0, Lyon : Marseille 3:6, Roubaix : Lille 3:1, Sochaux : Txoyes 0:0, Bordeaux : Nice 7:2, Lens ; Nimes 3:1, Racing : Nantes 0:0, Metz : Toulouse 1:5. — Lestvica: Toulouse 13, Marseille 11, Reims 9, Metz 9. Kolesarska dirka »Od Jadrana do Triglava« HLADI Sl IBK wm\\\ vse Umi Piran, 26. sept. — Celotni potek dirke »Od Trigava do Jadrana« je bil v najlepšem redu v dobri organizaciji k«lesarskega kluba Pro-leter iz Kopra. Celotna dolžina tekmovalne proge je bila 297 km, katero so tekmovalci prevozili s povprečnim časom 32,700 km na uro. Tehničnih okvar v prvem delu proge od Bovca do Postojne ni bilo, ker je proga bila v celoti asfaltirana. Tudi poletaka Postojna — Sežana je odgovarjala tekmovalcem, dočim je bila poletapa Sežana — Ilirska Bistrica — Podgrad — Kozina — Črni kal — Rižana trši oreh, ker je bila cesta deloma posuta s kamenjem, deloma pa zelo blatna in spolzka. V celoti je bil potek brez večjih pomanjkljivosti in okvar. Na vs*'? dirki je odstopilo 13 tekmovalcev. Tehnični rezultati: 1. etapa: Bovec — Postojna: 1. Vidah Ljubo (O) 4;19:28, 2. Ješič Miro (Avala), 3. Petrovič Veselin (P), 4. Brajnik Oresc (Prol. Koper), 5. Bergant Ivan (Lj.), vsi isti čas kot zmagovalec, 6. Žižek Viktor (Branik) 4;19:28, 7. Benin Viktor (Prol. Koper) isti čas, 8. Valant Ivan (Lj.), 9. Traven Janez (Lj) oba v času 4;20:26, 10. Turk Franc (Br) 4;23:52. Ekipni plasma: 1. Ljubljana (Bergant, Traven, Valant) 13;01:20, 2. Proleter — Koper 13;04:54, 3. Avala (Ješič M. in B., Mkič) 13;09:23); 2. etapa: Postojna - Sežana: 1. Brajnik Orese (Prol. K.) 50:40, 2. Benin Viktor (Prol.), 3. Cimaroni Robert, 4. Vižintin Bruno, vsi v času zmagovalca, 5. Bergant Ivan (Lj), 6. Traven Ivan (Lj), 7. Valant, 8. Žirovnik, vsi v času 51:20, 9. Cvem Božidar, 10. Ješič Miro, 11. Ješič Branko (vsi Av.), vsi v času 51:35, 12. Žižek Viktor (Br), 13. Pedunilščak, 14. Turk, 15. Godnič Stanko (vffi Br.), vsi v času 5t:40; Partizan 51:45, Odred 52:35. Generalni plasma: 1. Žižek Viktar (Branik — Mrb.) 9;05:25, 2. Brajnik Orese (Prol. Koper) 9;06:53, 3. Petrovič Veselin (Part.) 9;07:58, 4. Vidali Ljubo (Odred) 9;«8:48, 5. Černe Vinko (Odred) 9;09:20, 6. Bergant Janez (Lj) 9;12:13, 7. Turk Franc (Branik) 9;12:17, 8. Vižintin Bruno (Prol.) 9;12:55, 9. Benin Viktor (Prol.) 9;12:58, 10. Valant Ivan (Lj) 9;13:11, 11. Traven Janez (Lj) 9:14:36. Ekipni plasma: 1. Proleter Koper (Brajnik, Bonin, Vižintin) 27;32:47, 2. Branik Maribor (Žižek, Turk, Podrailščak) 27;35:19, 3. Ljubljana (Bergant, Valant, Traven) 27;40:00. — Kljub oddani prijavi se dirke niso udeležili tekmovalci iz Hrvatske. Kočevarji spet najboljši Nov® mesto, 27. septembra. Včeraj in danes je bilo v Novem mestu drugo atletsko prvenstvo Dolenjske. Na startu so se srečali atleti Kočevja, Novega mesta in Črnomlja, ki pa so pred pričetkom tekmovanja izjavili, da ne želijo tekmovati v konkurenci. Lansko prvenstvo je bilo v Kočevju in je tamkajšnji Partizan prepričljivo osvojil prehodni pokal. Leto« je ta pokal spet osvojil z zmago nad novomeškim »Partizanom« z rezultatom 251:228. Pred pričetkom tekmovanja je tovariš Štor pozdravil vse navzoče in poudaril pomen otvoritve novega igrišča na Loki. Največ zaslug pri tem ima neumorni športni delavec prof. Glonar. — Rezultati — moški: 100 m: Bižal (K) 11.9; krogla: Dolenc (N.m.) 11.38; daljina: Torkar (K) 5.77; 400 m: Smola (K) 57.9; 1500 m: Dokl (N.m.) 4:11; 4X100 m: Kočevje 50.2; 200 m: Bižal (K) 26.0; troskok: Koncilija 11.68; 800 m: Drobnič (K) 2:16; višina: Smola (N.m.) 168; 3000 m: Glonar (N.m.) 10:34; palica: Adamič (K) 2.90; 4X400 m: Kočevje 3:44; kopje: Gornik (K) 43.95 — ženske — 100 m: Vidmar (K) 14.8; daljina: Vidmar (N.m.) 3.91; krogla: Kozina 7.39; višina Jurkovič (K) 1.25. Naši boksarji triumiirajo JUGOSLAVIJA : ITALIJA 15:5 Beograd, 26. septembra. Na stadionu NJA sta se danes srečali amaterski boksarski reprezentanci Italije in Jugoslavije. Srečanje so jugoslovanski reprezentanti prepričljivo odločili v svojo korist z rezultatom 15:5. Rezultati muha: Paljič : Giacomo 1:1, bantam: Radovanov : Valetti 2:0, peres- na: Lazarevič : Serti 2:0, lahka: Lukič : Papaulendo 0:2, polwelter: Tkalčič : Mer-lo 2:0, welter: Keleva : Lepre 2:0 t. k. o. v drugi rundi, polsrednja: Pavlič : Ban-dorio 2:0, srednja: Stojnov : Finiletti 0:2, poltežka: Banda : Ostumi 2:0, težka: Šo-jič : Fristo 2:0. Srečanje so sodili Weiss-berg (Francija), Gilardi in Amatti (Italija) ter Nagy in Mladenovič (Jugoslavija). Smtsčarff mislilo resno Vso ieŽO dela bodo nosile podzveze Bannister dobiva Zenitne ponudbe mednarod Ljubljana, 26. sept. Danes dopoldne je bil v Ljubljani plenum Smučarske zveze Slovenije, ki so se ga udeležili delegati iz vseli podzvez. Plenum je potekal v znamenju poslednjih priprav pred zimsko sezono. Obravnavana so bila najrazličnejša vprašanja od vzgoje mladih tekmovalcev, priprave olimpijcev, vzgoje trenerjev in koledarja prireditev. Iz poročil referentov za posamezne tekmovalne panoge je bilo razvidno, da dosedanje delo ni bilo zadosti široko, zaradi česar je nastalo občutno pomanjkanje tekmovalcev. Podzvezam je bilo nasvetovano, naj v večji meri vkljnčijo v delo nekdanje dobre tekmovalce, ki v veliki meri stoje ob strani. Tako je referent za skoke tovariš Šramel ugotovil, da imamo pri nas kar čedno število skakalcev, da pa je ob teh premalo življenja, ker ni funkcionarjev, ki bi vodili treninge in pripravljali lokalna tekmovanja. Opozori je tudi na pomanjkljivo pripravo tekmovalcev, ki se v pre-malem številu udeležujejo suhega treninga. Za vzgojo skakalcev ho Zveza priredila tri tečaje, za olimpijske kandidate in za mladince, ki jih bo moral deloma voditi tudi letos izvedenec iz Norveške. V prvih pripravah za olimpiado se bodo najboljši skakalci udeležili turneje po Nemčiji, a najboljši mladinci turneje po Franciji. Osnovana bo tudi posebna skakalna šola, ki bo delovala v različnih krajih. Referent za alpske vožnje tovariš Završn:k 'e omenil oremajhno pri- Dr. Roger Bannister ima še sedaj dovolj dela, da odgovorja na številna pisma, ki jih je dobil po svoji zmagi na zadevnost gorenjske podzveze, ki se ni zavzela, da bi bila zgrajena ve- ^ ^ ^ ______________ ________ _____ lika žičnica na Vitranc v Kranjski evropskem prvenstvu. Ko se je vrnil iz gori, zaradi česar bodo morali naši Berna, ga je doma čakal cel koš pisem, alpski tekmovalci tudi letos na tre- med katerimi je našel tudi mnogo Iju-ning v Avstrijo in Italijo. Pri obrav- bezenskih izjav in celo ženitnih ponudb, navanju vprašanja opreme je bilo Madžarski skakalec ob palici dr. Tamas ugotovljeno, da Se pri nas V Ljub- Hommonay je dosegel na tekmovanju v Ijani že izdelujejo kvalitetne tek- Budimpešti nov odličen madžarski rekord Nagasawa — 2:21.6 movalne smuči'in bo.letošnja zima 4'^^talinograau je. dosegel poljski me- Mladi japonski plavalec Jiro Nagasawa je preplaval 200 m v metuljčkovem slogu , . , .- v aiaiuiugrauu jc- v novem sijajnem svetovnem rekordu pokazala, ali so pričakovanja upra- talec kladiva Rut z metom 59.87 m nov 2:21.6. Na istem tekmovanju je bil izbolj- vičena. poljski rekord v tej panogi. šan tudi svetovni rekord na 200 m prsno, Posebne pozornosti je vreden Bolgarski atleti so dosegli na tekmova- kjer je Mamori Tanaka plaval 2:25.2 in sklep plenuma, da se ustanovi pri n;ju v Sofiji nekaj odličnih rezultatov: za 2 desetinki sekunde popravil rekord -------100 m Kolev 10.0, Gavrilov 10.0, 200 m Ko- Furukawe. Tretji rekord, tokrat le ja- ^__________ ______ ______ _____ _________ lev 21.8, 400 m Nečev 49.0, 800 m Nečev ponski, pa je dosegel na tem tekmova- 7;g(. g:3j Kamo (Jap.) : Schroder Zvezi komisija za množično smučanje, ki bo imela nalogo vzgajati široke množice pionirjev in mladin- 1:51.7. cev. Izredno je razveseljivo, da je Evropski rekorder bilo na plenumu obsežno obravnavano tudi vprašanje dela s pionirji, kar dokazuje pravilno smer dela Zveze. Seixas zmagal tudi v Los Angelesu Na teniškem turnirju v Los Angelesu, kjer sodeluje tudi precej Inozemskih igralcev, je bilo doseženih mnogo presenetljivih rezultatov. Najvažnejši rezultati prvih kolih: Ayala (Čile) : Larsen in prvak v metu krogle, Ceh Jiri Skobla, je za svojo disciplino kot ustvarjen. 24-letni kapetan češkoslovaške armije je visok 187 cm in težak 112 kg. Pri srcu mu ni le atletika, ampak prav rad igra tudi košarko in no- Plenum je sprejel vrsto pomemb- gomet. Da ni popolen antitalent tudi za nili lik le po v in prav je dejal pred- druge discipline v atletiki, govori njegov sodnik Zveze dr. Dougan ob za- rezultat 7.6 na 60m in nad 170 cm v sko-ključku, da bo krenilo naše smuča- ku v višino. Zanimivo je, da evropski nje naglo naprej, če bodo sprejeti rekorder prav rad pije pivo, za katero sklepi izvršeni. Pravi- ^ mu ne 5koduiei amP5k koristl' Pred svetovnim prvenstvom v dviganju uteži Na letošnjem svetovnem prvenstvu v dviganju uteži, ki bo od 7. do 11. oktobra na Dunaju, bo sodelovalo rekordno število 27 držav. Poleg Jugoslovanov so za prvenstvo prijavile še Nemčija, ie Hšntenpaa marveč Karvonen Poročali smo že o atletskem dvoboju s^stse tsjj*.F“zsnwr■sjrrtrrsjsn: na Koreja, Danska, Egipt, ZDA, Finska, s 108 : 106. Istočasno smo objavili vest, 1:17.6. nju Keiji z 2:28.4 na 200 m hrbtno. V Barceloni sta se srečali plavalni reprezentanci Italije in Španije. Zmagali so Italijani v razmerju 77:58. Doseženi pa so bili naslednji važnejši rezultati: 100 m: Romani (I) 58.9, Bonocore (I) 59.8, 400 m: Romani 4:46.7, Granados (Šp) 4:55.7, 1500 m: Granados 20:16.6, 200 m metuljček: Dominguez (Sp) 2:46.1, Grilz (I) 2:47.5, 200 m prsno: Lazzari (I) 2:49.3, 100 m hrbtno: Massaria (I) 1:09.6, 4 X 200 m: Italija 9:13.7, Španija 9:36.5, 4 X 100 m mešano: Italija 4:47.3, Španija 4:48.5, skoki z deske: Albonico (I) 126.7, skoki s stolpa: Peytavi (Šp) 114.1. Odigrani sta bili tudi dve tekmi med waterpolo reprezentancama obeh držav. V uradni tekmi so zmagali Italijani z 1:0, v prijateljski pa Španci z 2:1. Francoski plavalec Maurice Lusien je z rezultatom 1:08.5 dosegel nov francoski rekord na 100 m metuljček. Njegova žena Odette pa pri poizkusu doseči (rekord (ZDA) 6:3, 9:7, Shea (ZDA) : Segal (J. A.) 6:4, 8:6, Cooper (Avstral.) : Bartzen (ZDA) 6:3, 7:5, Kamo : Hartwig (Avstral.) 6:1, 6:2, Talbert (ZDA) : Davidson (Šved.) 6:4, 6:4, AyaLa : Shea 4:6, 12:10, 6:1, Hoad (Avstral.) : Cooper 6:4, 6:4, Richardson (ZDA) : Bergelin (Šved.) 6:1, 6:2, četrtfinale: Trabert : Kamo 6:3, 6:0, 6:1, Ro-sewall : RichaTdson 6:3, 2:6, 6:1, 6:2, Aya-la : Hoad 6:3, 8:6, 4:6, 4:6, 6:1, Seixas : 'Talbert 6:4, 6:4, 8:6, polfinale: Seixas : Ayala 6:4, 6:4, 6:4, Trabert : Rosewall 0:6, 6:3, 8:6, 5:7, 6:3, finale: Seixas : Trabert 7:5, 6:3, 6:4 V »Finale Ligure« sta se srečali teniški reprezentanci Italije in Nemčije. Italijani so slavili visoko zmago s 6:0. Kanadski hokejisti v SZ Kanadska hokejska zveza je sprejela ponudbo Sovjetske zveze, da bi v janu- Francija, Velika Britanija, Nizozemska, Madžarska, Indija, Iran, Italija, Norveška, Poljska, Romunija, Saar, Švedska, Švica. ČSR Sovjetska zveza in Venezu- ela je Finec Rintenpaa dosegel nov svetovni rekord v steeple-chaseu. Danes pa moramo to vest nekoliko popraviti. Nov svetovni rekorder ni Olavi Rintenpaa, kot so po »zaslugi« TANJUGA poročali Na mednarodnem prvenstvu Mehike je bilo doseženih nekaj odličnih rezultatov, med 'katerimi se najbolj odlikuje čas na 100 m metuljček 1:16.7 plavalke Shelly Mann (ZDA), ki je le za desetinko se- vsi jugoslovanski časopisi, ampak njegov kunde slabši od svetovnega rekorda Nem-mlajši rojak Pentti Karvonen (8:41.4). Se ke Langenau. nekaj boljših rezultatov s tega zanimi- ■ .... « .... vega dvoboja: 100 m: Futterer (N) 10.7, 200 m: Ftitterer 21.4, Haas (N) 21.5, 400 m: Haas 46.7, Hellsten (F) 47.8, 800 m: Stra-cke (N) 1:51.8, 5000 m: Haikkola (F) 14:16.2, Julin (F) 14:16.2, 10.000 m Schade (N) 29:40.8, 110 m ovire: Steines (N) 15.0, 100 m ovire: Bonah (N) 51.5 (rekord), Mildh (F) 52.7, steeple-chase: Karvonen (F) 8:41.4, Rintenpaa (F) 8:46.0, Schmalz (N) 8:53.6, 4 X 100 m: Nemčija 41.2, 4 X 400 m: Nemčija 3:10.6. višina: Bahr (N) 190, daljina: Valkama (F) 7.35, troskok: Lehto (F) 15.04, palica: Landstrdm (F) 4.35, Piironen (F) 4.20, krogla: Puntti (F) 15.47, disk: Owe-ger (N) 48.47, kopje: Nikkinen (F) 77.67, Hyytiainen (F) 73.09, Will (N) 70.70. Po rezultatu Karvonena izgleda desetorica Začela se ie mm po EVROPI V torek se je s 1. etapo Pariš—Gent začela letošnja na j večja kolesarska manifestacija, dirka »Po Evropi«. Po udeležbi te dirke sicer ne bi mogli uvrščati med najvažnejša, saj se je udeležuje le malo najvidnejših kolesarjev. Sčasoma pa, ko bo postala dirka že tradicionalna, bo gotovo privabila tudi vse »ase«. V prvih treh etapah so bili doseženi naslednji rezultati: 1. etapa: Pariš—Gent (287 najboljših tekačev steeple-chasea na sve- km): 1. Michel (F) 8;45:29, 2. Jochums (B), Pred kratkim je Zveza »Partizan« Slovenije v svoji študijski telovadnici na letnem telovadišču v Tivoliju odprla prvo sauno v Ljubljani in menda drugo v Sloveniji (kot nam je znano, ima takšno napravo le AD Kladivar v Celju). Sauno, ki je zgrajena točno po finskih vzrocih so nedavno obiskali med drugimi tudi nekateri znani ljubljanski zdravniki, ki niso mogli prehvaliti učinka te kopeli. Upamo da bo ta naprava, s katero razpolaga na Finskem vsaka hiša m v naprednih državah skoraj vsaka tovarna in večja podjetja, tudi pri nas našla kmalu čim več pristašev. tu vseh časov takole: 8:41.4 Karvonen (F) 1954, 8:44.4, Rintenpaa (F) 1953, 8:45.7 Ashenfelter (ZDA) 1952, 8:47.8 Šegedln (FLRJ) 1953, 8:48.6 Kazancev (SZ) 1952, 8:49.0 Kadjajkin (SZ) 1954, 8:49.4 Kurča-VOV (SZ) 1954, 8:49.6 Rosznoi (M) 1954, 8:50.0 Gude (Nem) 1952, 8:50.4 Jeszensky (M) 1954. Evropskemu prvaku na 1500 m Banmi-sterju so podelili »nagrado PeaTS«, ki jo dobi vsako leto Anglež, ki doseže v katerikoli panogi človeške dejavnosti izreden uspeh. Banntsterju so podelili nagrado zato, ker je kot prvi človek pretekel 1 miljo pod magično mejo 4 minute. Lansko leto je to nagrado dobil vodja angleške ekspedicije na Mount Everest, polkovnik Hunt. O možu, ki je ,»iznašel" tekmovanje za angleški nogometni pokal in še kaj 3 Van Kerkhove (B), 4. Glose (B), 5. Sot-gelos (B) 6. Cerami (I), vsi v času zmagovalca, 2. etapa: Gent—Namur (251 km): 1 Diot (F) 6;52:05, 2. Pezzi (I), 3. Bois (F). 4 Gianneschi (I), vsi v času zmagovalca, 5. Couvreur (B) zaostanek 1:56, 6. Man-cisidor (F) 2:11, 3. etapa: Namur—Luxem-burg (163 km): 1. Sorgelos (B) 4;41:22, 2. Mel (F), 3. Reisser (F). 4. Couvreur (B), vsi v času zmagovalca, 5. Bedwell (VB) zaostanek 6 sek., 6. Van Dormel (B) isti čas. Skupni plasma: 1. Couvreur 19;20:52, 2 Gianneschi isti čas, 3. Glose zaostanek 1:20, 4. Volpi (I) 2:20, 5. Cerami 2:57, 6. Perly (F) 4:51. Na kolesarski dirki na kronometer za »Veliko nagrado narodov« v Paorizu je slavil že drugič zaporedoma veliko zmago mladi francoski dirkač Jacques An-quetil. Njegov najhujši nasprotnik Švicar Koblet, ki je doslej držal rekord te dirke, je moral zaradi okvare na kolesu odstopiti. Toda v trenutku okvare je že toliko zaostal, da verjetno ne bi mogel tanca odigrala v Sovjetski zvezi tri prezentančne tekme. Rusi bodo nosili vse stroške, ki bodo znašali preko 20.000 dolarjev. Sabljaška reprezentanca Italije je v Comu premagala Francijo z 9:7. V Nemčiji deluje trenutno cela vrsta avstrijskih nogometnih trenerjev, med njimi tudi nekaj nekdaj zelo znanih igralcev. Tako trenira Uridil Regensburg, Binder 1. FC NUrnberg, Hahnemann Fiirth, Wieser Bremer SV, Patek Karlsruhe, Macho Landau, Crha Schwennin-gen, Fruhwirth pa Schalke. Modrahova 170 cm v višino V nadaljevanju dvoboja med UDA (Praga) in Dinamom iz Berlina, v katerem so zmagali Čehi s 144:66, sta bila dosežena dva nova češka rekorda. Modrahova je skočila v višino 170 cm, kar je eden najboljših rezultatov na svetu, Sla-viček pa je pretekel 3000 m z zaprekami v času 8:58.4. Ostali boljši rezultati: 1500 m: Jungvirt 3:48.6, Zvolensky 3:49.2, daljina: Martinek 7.32, disk: Marta 51.24, kladivo: Maca 57.18. Na atletskem dvoboju med UDA (Praga) in Dinamom (Berlin) so bili doseženi naslednji boljši rezultati: 5000 m: Zatopek 14:04.6, 10 km hoja: Doležal 43:42.5, višina: Kovar 2.00. troskok: Rehak 15.15, krogla: Skobla 17.29. Ameriški tekač John Kelly iz Bostona ie pretekel 30 km v času 1;35:40, kar je drugi najboljši rezultat sploh, dosežen n.a tej progi. Svetovni rekord ima Emil Zatopek s časom 1:35:23.8. Svetovno prvenstvo K nev&Ktu>stC Po zadnjih vesteh iz Brazilije obstaja precejšnja nevarnost, da bodo morali Brazilci v zadnj«m trenutku odpovedati svetovno prvenstvo v košarki, ki bd moralo biti od 22. oktobra do 4. novembra. (Nadaljevanje in konec) Leto 1888 je dalo v zgodovini angleškega nogometnega pokala spet dva »rekorda«. Prvega je dosegla enajsterica Presto na, ki je porazila Hyde s 26:0. Ta »rekord« je še danes v veljavi, kajti višje zmage vse do današnjih časov ni doseglo nobeno moštvo. Drugi »rekord« pa je bil dosežen na igrišču Oval, nad katerim se je prvič v zgodovini nogometa iztegnila roka oblasti: policija je namreč na tem igrišču uradno zabranila prirejanje kakršnihkoli nogometnih tekem. Tri leta za tem, 1891, je bila v nogometu vpeljana najhujša kazen — enajstmetrovka. Isto leto so nogometna svetišča dobila tudi mreže, s čemer je bil konec sporov »ali le gol ali ni«. Proti koncu preteklega stoletja je tudi silno naraslo število gledalcev in obisko- itd. dotikalo na desttisoče rok, da je prepotovala z moštvi v vlakih in avtobusih več tisoč kilometrov, potem se ne smemo čuditi, da je v zadnjih letih svojega »življenja« mnogo izgubila na nekdanji lepoti. Tako je torej pokal izginil in še danes nihče ne ve ne kam, ne kdo ga je ukradel. Ali je to storil kak strasten in čudaški zbiralec znamenitosti in starin? Ali pa jo je izmaknil reven tatič, ki je mor- quetil (F) 140.3 km v 3;30:58, 2. Brankairt (B) zaostanek 23 sek., 3. Vitre (F) 3:33, 4 Bouvet (F) 3:35, 5. Siguenza (F) 5:12, 6 Lerda (F) 5:39. več ogroziti Anquetila. Rezultati: 1. An- Bivši predsednik Brazilije Vargas je namreč organizatorjem prvenstva zagotovil državno podporo v znesku 10 milijonov cruzeirosov, kar bi za organizacijo popolnoma zadostovalo. Novi predsednik V Parizu so se srečali skoraj vsd naj- Brazilije Filho pa o tej podpori noče ni-toda sama" igra je šla hitreje v boljši profesionalni dirkači sprinterji na £esar slišati, ker pravi, da je finančno oozabo kot okoliščine, ki so spremljale fe!u s svetovnim prvakom Harrisom in stanje države že Itak dovolj slabo. Or-1 - • • ■ i/an viio. ganlzatorjem je svetoval, naj se obrnejo na krajevne oblasti v Rio de JaneLru in slabo izkazal, saj ni prišel niti v polfi- gao Paolu za podporo. Organizatorji ni- vdrlo vse polno ljudi. Šele nekemu policaju na konju, ki je od takrat postal močno popularen, se je po dolgem času posrečilo očistiti igrišče. Bolton je zmagal 2:0, to ^srečanje Prišio’ je"celo do razprav v njegovim večnim nasprotnikom Van Vlie notranje ministerstvo je t°m- Tokrat se je svetovni prvak kaj parlamentu, uvedlo preiskavo. Od tedaj so število omejili^kooo ter odredili da se vstop- ; ®eyneyem nale. Zmagal je Van Vliet (Nizozemska) pa jo je izmaKnn reven rauc, ki je mor- r:d”at; r; dan teC (Francija) in Plattnerjem (Švica), da precenil vrednost tega pokala? Ugan- niče ne smejo več prodajah na dan tek ka bo za vedno ostala nerešena. Vsekakor je bil klub Aston Villa kaznovan s tem, da je moral iz lastnih sredstev nabaviti nov pokal, ki so ga izdelali točno po vzorcu starega. Novi pokal je stal le malo več od prejšnjega (25 funtov) in je bil prav tako kot stari iz srebra. Tik ob koncu preteklega stoletja (1899) je finalni pokalni tekmi na Igrišču Cry- me pri blagajnah, marveč izključno v AtI(k DrvenstVo Madžarske predprodaji. V vseh prostorih wembley- AlieiSKo prvenstvo HiaazarsKe skega stadiona pa so prevzeli rediteljsko Rezultati atletskega prvenstva Madžar-službo močni oddelki policije. Vse te sk, ki je bilo v Budimpešti: 100 m: Gol-ukrepe so storili zlasti glede na veliko dovanyi 10.5, 200 m: Goldovanyi 21.3, 400 katastrofo v Boltonu, kjer je ob priliki m: Adamik 47.8, 800 m: Szendgali 1:50.3, so izgubili še vsega upanja, kajti župan Rio de Janeira jim je že obljubil precej izdatno pomoč. V kolikor brazilska košarkarska zveza ne bo mogla zbrati dovolj sredstev, bo svetovno prvenstvo letos odpadlo, saj ga v tako kratkem času ne more organizirati nobena druga država. Sekretar mednarodne košarkarske zveze Johns pa je Brazilce že opozoril, finalne tekme v nepopdsni gneči izgubilo 1500 m: Iharos 3:49.6, Tabori 3:49.6, 5000 m: da se lahko pripravijo na hude sankcije, življenje 33 oseb, več sto pa jih je bilo Kovacs 14:15.0, 10.000 m: Kovacs 30:12.0, valcev nogometnih tekem. Medtem ko se stal palace prisostvovalo že 73.000 gjedal-je na pivi finalni tekmi 1. 1872 v Ova u cey IstQ ^ zbralu komaj 2000 gledalcev, jih je pmšio 20 let kasneje na otvoritev novega igrišča J Crystal Palace že 45.000! Torej, prav impozantna številka, katero še danes dosežejo le najpomembnejše mednarodne prireditve, svetovna prvenstva in olimpijske igre. lažje in težje ranjenih. Danes, po 82 letih, je tekmovanje za pokal Angleške nogometne federacije poleg ligaških tekem še vedno najbolj privlačna in popularna prireditev. Finalna tekma je vsako leto pravo ljudsko . . .... slavje, kateremu se lahko postavijo ob T.k pred prvo svetovno vojno je prvič bokJle naj)>olj znane športne prlreditve, HO m ovire: Csenger 15.0 400 m ovire: Bo- če bodo odpovedali prvenstvo. V prvem kolu košarkarskega prvenstva tar 52.6, steeple-chase: Rosznoi 8:53.4, De- Francije so bili doseženi naslednji rezul- cev. Isto leto se je za pokal potegovalo 2500 vagonov cementa hTŠEl bridge, ^el^re^konTske" Srk^Derb^ heny 8:57.4, Jeszensky 8:59.6, višina: Kiss 189, daljina: F61dossy 7.51, troskok: Bo-lyki 14.80, palica: Hommonay 4.30, krogla: Mihalyfi 15.20, disk: Klics 52.81 Szecsenyi 52.16, kopje: Krasznai 63.87, kladivo: Cser-mak 59.85. tati: skupina A: Mulhouse : Nantes 65:59, PUC : Caraman 69:55, Cabourg : Racing 44:36, Montferrand : Le Ha vre 79:56, skupina B: Marly : Auboue 54:65, Fougeres : Tours 71:59, Bellegarde : Roanne 76:61, Villeurbanne : Monaco 62:58. Pokal je ukraden Leta 1895 si je pokal FA priborila enaj-storica Aston Villa z zmago nad West Bromvvichen. S ponosom so zmagovalci odnesli svojo trofejo domov v Birmingham ter jo razstavili v izložbenem oknu ^ itd. Vstopnice za to prireditev vedno raz- čudovali pokal številni pristaši tega kluba. Toda ne dolgo. Nekega jutra je v {-sttsrjzjrsss.ir lista, ostali klubi pa procentuelno število. Tudi dohodki finalne tekme, ki so prav čedni (redno okoli 40.000 funtov!) se razdele med vse klube, ki se udeleže tega tekmovanja. Zadnja leta se tega tekmovanja udeležuje več tisoč klubov, in sicer tako, da Prvi Slovenec vrgel preko 15 m vile k temu tekmovanju. Potem pa je prišla svetovna vojna. Leta 1915 je v zadnji finalni tekmi zmagal Sheffiled United s 3:0, nato pa so bite igrišča 5 let , v , , zaprta. Šele leta 1920 so se spet pričele 1U. “ tekme za pokal Angleške nogometne fe- Ljubljana, 26. sept. Danes dopoldne je bilo na igrišču Ljubljane v Šiški finale republiške atletske lige za ženske. Nastopile so atletinje Ljubljane, Svobode in Jesenic, Litij-čanke pa se tekmovanja niso udeležile. Naslov republiškega prvaka so kronikah zTd- ^ jf deracije. Dve leti kasneje so pričeli v izložbenem oknu zijala praznina - pokal ^ najPreJ tekmujejo med seboj .mali« in vedbe, pokal je izginil, kot bi se udrl zemljo. Seveda je bite ta velika, srebrna trofeja, ki so jo nabavili za ceno cije je zapisano, da so za izgradnjo tega ogromnega objekta porabili 2500 vagonov 2l> fundov, za varovana. Toda kdo 0^ -menta;J500 tonjek*. 500,00 vijakov del, koliko je bila vredna ta velika posoda, ki je 23 let služite svojemu name- nu in bila — po izjavah očividcev — pred svojim nenadnim izginotjem vse prej kot ter prekopali 250.000 ton zemlje. 33 mrtvih, več sto ranjenih Dne 28. aprila 1923 je napočil slavno- feprezentančna. Na vseh koncih In krajih stnl dan — prva težko pričakovana file bila obtolčena In obdrgnjena, morala nalna tekma v novem wembleyskem stale kdo ve kolikokrat pasti na tla. Ce k dionu. V častni loži je sedel kralj Jurij V,, temu dodamo, da je v teh 23 letih Iz nje ogromna množica — 120.000 gledalcev — na tisoče in tisoče ust popilo nekaj hek- se je nagnetla na tribunah In stojiščih, bi to tekmovanje v bližnji bodočnosti toMtrov šampanjca, da se jo je na raz- Obe moštvi, West Ham in Bolton, nista stavah, izložbah, galerijah, v prenočiščih mogli pričeti z Igro, kajti na igrišče je seboj^ tudi moštva »težjega kalibra«. Zad- gotovo zelo lep U&peh, saj SO šele nje čase pa se »mah« Precej upirajo le- pre(j p0| jeja zagele z vadbo. Tudi mu sistemu, ker želijo, da bi tudi »veli- »_, » kani« takoj spočetka šli v bitko. Pri tem 'l10'* posameznicami so bile seveda manjši klubi računajo, da bi več »veli- domače tekmovaiike najiw.pesn_ejse. kih« odpadlo že v prvih kolih in bi čim Pohvaliti je treba zlasti. Požarjevo, več »malih« dobilo možnost, da se kar Rozmanovo in Jenšterlejevo, ki so najbolj približajo odločujočim tekmam, se uvrstile že med najboljše slo-Toda »velikaši« niso za te predloge prav venske atletinje. Na tekmovanju so nič navdušeni kajti termini so jim za- nask>pili tudi člani Svobode in Ljub- ru“ sss r&sss « !t<\" usp»h t -s*; bi to tekmovanje v bližnji bodočnosti ('1 RiGtflkjC Igor Penko, ki je kot doživelo kakšne pomembnejše izpre- prvi Slovenec strnil kroglo preko mambe. 15 metrov. Kar dvakrat zaporedoma je izboljšal slovenski rekord, ki ga je imel doslej Golc s 14.72 m. Penko se je danes postavil z •odlično serijo: 14.48, 14.49, 14.52, 14.60, 14.81 in 15.09 metra! Tehnični rezultat: ženske — 60 m: Požar (L) 8.3, Šušteršič (S) 8.5, Pristavec (L) 8.5, 600 m Pivk (L) 1:51.2, 4 X m: Ljubljana 33.8. Svoboda 35,0, višina: Rozman (L) 141, daljina: Rozman (L) 4.36, krogla: Jensterle (L) 10.10, Prohinar (L) 9.63, moški — 100 m: Šoba (L) 11.4, Vukovič (L) 11.4, 500 m: Juvan 1:09.0, 800 m Kramar (S) 2:01.4. Djordjevič (L) 2:02.4, 3000 m: Repič (S) 9:55.6, krogla: France (S) 10.66, olimpijska štafeta: Ljubljana 3:42.8. Naročajte se na „POLET" H IZ OBEANIZJCU fivdteah letesnangoiaiiišport prispevek k rešitvi tega vprašanja Vprašanje odnosa mca delom društev, ki se imenujejo telesno-vzgojna, in društev, ki se imenujejo športna, ni novo niti v svetu niti pri nas. Nastalo je iz raznih zgodovinskih pogojev, v katerih se je telesna vzgoja razvijala oz. nastajala, o čemer pa ne nameravam razpravljati. Dejstvo je, da so ta problem nekje že rešili, popolnoma ali pa vsaj deloma, ter našli oblike možnosti sodelovanja, kar velja zlasti za Nemčijo, kjer je bil ta problem tudi najostrejši. Pri nas pa to vprašanje ne samo, Oa čaka na rešitev, temveč se razlike v gledanju marsikje celo zaostrujejo. Vsekakor pa smo velik korak nazaj pri reševanju tega vprašanja napravili takrat, ko smo enotno organizacijo, ki je združevala obe smeri, razbili na dva dela in s tem tudi v organizaciji dali poudarka razlikam, ki naj bi vladale med telesno vzgojo in športom. Medtem pa se le pojavljajo glasovi, da je treba to vprašanje končno rešiti in med nekaterimi se postavljajo trditve, da pravzaprav med telesno vzgojo in športom pod določenimi pogoji ni in ne more biti razlik. Ne bi hotel prejuditicirati kakršne koli rešitve, ugotavljam samo, da je rešitev tega vprašanja pri nas nujna, ker je v interesu pokreta. S tem v zvezi predlagam, da prvim poizkusom, ki žal niso bili uspešni, pridružimo še nadaljnje ter v oblki temeljite razprave ugotovimo kako in kaj. K dosedanjim razpravljanjem skušam prispevati nekaj točk, o katerih bi bilo treba razpravljati v upanju, da bomo po tej poti morda hitreje in uspešnejše prišli do cilja. Tako zveza za telesno vzgojo .Partizan« kot Zveza športov Slovenije z vključenimi športnimi zvezami si v svojih statutih postavljata iste naloge, eni kot drugi hočejo pomagati pri vzgoji novega socialističnega človeka. S tem v zvezi je treba ugotoviti, da so tudi sredstva, ki jih uporabljata eden kot drugi, ista. Razlike naj bi obstojale v tem, da jih ena organizacija uporablja bolj vzgojno, kot trdi, medtem ko druga ni zadovoljna z ugotovitvijo, da športni način vadbe ne bi imel vzgojnega učinka. Praksa pa kaže, da obe organizaciji že uporabljata oba načina in da se športniki, tam kjer se šport pravilno izvaja, v veliki meri poslužujejo načina izvajanja vaj, kot to dela »Partizan«, medtem ko partizanska društva v svoje vrste uvajajo šport. V zvezi s tem bo treba temeljiteje razčleniti in pojasniti nekatere izraze, ki jih na tem področju .uporabljamo. Precej je k temfl že prispeval tov. Trček, sodim pa da bo treba na tem področju razpravljati še več in upoštevati pri tem tudi mnenja ostalih, ki tudi delajo na tem pod-ročju.S tem v zvezi moramo razčistiti predvsem pojem telesne vzgoje. Pri nas pojmujemo to stvar preveč enostransko in pozabljamo, da je vzgoja človeka nedeljiva in enotna, le sredstva, ki jih pri tem uporabljamo, so različna in jih v glavnem delimo na tako imenovane umske predmete in telesne vaje. O prvih ne bom govoril, pač pa si je treba o drugih biti na jasnem zakaj gre. S pomočjo telesnih vaj ne vzgajamo samo zdravja in zdrave rasti, ne povečamo samo obrambne sposobnosti in storilnosti, gre za neprimerno več. Danes vemo, da s pomočjo telesnih vaj, pravilno in pravočasno uporabljenih, odločilno vplivamo na moralno rast človeka, ter mu privzgajamo vrsto lastnosti, bistveno potrebnih socialističnemu človeku: samozavest, odločnost, vztrajnost, poštenost, tovarištvo itd. Na kratko lahko rečemo, da lahko s pomočjo telesnih vaj ogromno vplivamo na duševni razvoj človeka, pri čemer je v glavnem treba rešiti le metodično vprašanje, kako in kdaj uporabljati posamezne vaje v določenih starostnih dobah-. To vprašanje moramo rešiti po svoje tako, kot to nam najbolje odgovarja pri čemer ne smemo slepo posnemati inozemstva. Poudarjam pa še enkrat, da pojem telesne vzgoje ne pomeni samo vzgoje mišic, zato dejavnost bolje odgovarja pojem vzgajanja s pomočjo telesnih vaj. Tem ugotovitvam primer: - moramo odrediti naloge telesnovzgoj-nim in športnim društvom. Cesto uporabljamo besede telovadba in šport. Stane Trček ju je že skušal razčleniti in se z njegovo razlago deloma stinjam. Sodim pa, da je preozek pri razčlenjevanju pojma šport. Šport je od začetka do danes doživel bistvene izpre-membe tako glede" na izvajanje kot na moralno vsebino. Od prvotne zabave se je preko stremljenja za rekordi razširil in izpopolnil toliko, da danes upravičeno lahko govorimo o etiki v športu in o pozitivnem vplivu na splošno vzgojo človeka, seveda pod pogojem, da je pravilno izvajan. Šport je nastal v buržoaziji in je imel ter še ima tam svojo vsebino in svoje dobre in slabe strani. V naši stvarnosti mu je treba postaviti našim raz meram primerno vsebino in iz njega izluščiti vse tisto, kar je dobro, odstraniti pa seveda vse tisto kar je slabega. Isto bi veljalo v določen; meri za tista telesnovzgojna društva, ki še delujejo na stari način, ki je veljal v glavnem v nekdanjih telovadnih društvih. Z vsem tem v zvezi se bo treba odločiti ali za borbo proti športu kot takemu ali pa za borbo proti napakam, ki se ponekod bolj, ponekod manj pojavljajo. Razčistiti bo treba pojem vse-stranosti in enostranosti prav tako v zvezi z napakami, ki jih očitajo športu. Odločiti se bo treba nato, ali lahko, recimo, nogometaša ob pravilnem treningu vzgajamo vse-strasko ali ne. Treba bo vzeti v račun dejstvo, da je vsak človek tako umsko kot telesno vedno nadarjen V Čem fe tkjUMiast • p d 9 i ? Na evropskem prvenstvu v Torinu smo videli, da je tehnika plavanja v vseh slogih sKoraj izpremenjena v vseh slogih skoraj neizpremenje-na (z izjemo delfina v metuljčku) in da plavajo vsi »vrhovi« evropskega plavanja tako kot mi doma. Torej v tem grmu ne tiči zajec. Morda bo kdo mislil, da so ti prvaki ljudje z izrednimi telesnimi prednostmi, da so to orjaki, ki s svojo ogromno silo dosegajo take uspehe. Tisti, ki bi tako sodil, bi se zelo zmotil. Prav vsi zmagovalci letošnjega prvenstva (Tumpek, Bo-zon, Nyeki, Csordas, Jutta Lange-nau itd.) so popolnoma »normalni« ljudje, da, videl sem n. pr. sijajnega madžarskega plavalca Vordsa, ki na eno nogo celo nekoliko šepa. Nihče ni večji od 1.80 m, nobene pretirane muskulature, . skratka, marsikdo bi bil razočaran, če bi mu na cesti dejal: »Vidiš, tole pa je Tumpek, najhitrejši plavalec metuljčkovega sloga na svetu.« Marsikdo si morda pod imenom Tumpek predstavlja orjaka, ki ga moraš gledati od spodaj navzgor, človeka bikovskih mišic in podobno. Torej, tudi tu nismo zadeli v črno. Kje pa potemtakem tiči skrivnost uspehov? Hitrost gibov, vzdržljivost in pa moč Še na predzadnji olimpiadi v Londonu sta se zlasti v cravvlu pojavili v glavnem dve tehniki plavanja, alternativna in sukcesivna. V Torinu sukcesivne tehnike dela rok skorajda nismo opazili. Ritem dela vseh udov je zelo hiter in drsanja po rokah (ki je za sukcesivno tehniko najbolj značilno) skoraj nismo v izraziti meri opazili pri nobenem plavalcu. Še eelo na najdaljši progi 1500 m prosto je bil ritem gibov pri vseh plavalcih zelo hiter. Prav nič drugače ni v ostalih sle- za neko določeno lastnost, v večji meri kot za ostale. Umske nadarjenosti vedno gojimo naprej, seveda ob primerni splošni izobrazbi, in odločiti se bo treba, kako bomo telesno nadarjenost izkoristili pravilno tako, da bomo človeka za stalno vključili v telesno dejavnost. Pri obravnavanju vseh teh vprašanj pa moramo biti previdni in vedno imeti pred očmi le cilj, ki ga zasledujemo. Ta cilj pa ne leži v nas samih, temveč v stvari, za katero se borimo. Ni važno, kdo zmaga, važno je samo to, da zmaga tisto, kar je dobro in prav. Upoštevati bomo morali najrazličnejša mnenja in vedno pošteno priznati vse argumente, pa naj jih iznaša kdorkoli. Prepričan sem, da bomo po temeljitem preudarku le lahko ugotovili, da gre v glavnem le za razlike v metodi, kar itak obe strani priznavata, in da se bomo tudi odločili, da je zopet treba pričeti borbo tako za organizacijsko kot vsebinsko zbližanje in združitev. Temeljito pa bomo morali izkoreniniti vse tisto, kar nas ovira, da telesnih vaj ne izkoriščamo v vzgojne namene toliko, kot bi jih lahko. gih, kjer je hitrost gibov prišla še bolj do izraza. V hrbtnem slogu so se zlasti prvi trije plavalci odlikovali z izrazito hitrim, neprekinjenim zaveslajem rok. V prsnem slogu, kot sem že omenil, je vsaj med prvimi prevladovala japonska tehnika, ki zahteva itak visok položaj telesa in hitro delo udov. Seveda zahteva taka tehnika plavanja izredno vzdržljivost pri plavalcu. Alternativna tehnika plavanja je prav gotovo efektnejša, vendar pa napornejša in za plavalca zahtevnejša. Plavalec mora imeti za to tehniko več vzdržljivosti in to prav v odločilnih trenutkih. V Torinu smo videli, da so se prav vse točke (z izjemo t500 m prosto, kjer je Csordas vodil od začetka do konca proge) odločevale v zadnjih metrih. In v teh zadnjih metrih mora imeti plavalec še toliko rezervne moči, da lahko vzdrži poslednji kritični finiš. Tretja karakteristika, ki je bila. značilna pri evropskih vrhovih plavanja, pa je moč. Daleč so danes časi, ko so plavalni strokovnjaki »pridigali«, da plavalec zaradi svoje specifičnosti ne sme biti močan. Danes nam je vsem jasno, da so krotke proge izrazito proge moči. Kdor je gledal Nyekija, kako je v zadnjih metrih kar poskočiliz »gneče«, ki je nastala 20 metrov pred ciljem, temu niso ušli njegovi krepki zaveslaji rok. Poganjal se je naprej kot bi imel pod seboj trdno podlago, od katere se lahko odrivajo njegove krepke roke. Zopet smo dobili potrdilo starega pravila, da so roke v crawlu 75 odst. faktor hitrosti. In te roke morajo biti krepke, sicer z njimi malo opraviš. Razdelitev proge Drugi važen element, ki je tudi odločilno vplival pri doseganju čim boljših rezultatov, je razdelitev hitrosti plavanja med celotno progo. Plavalne proge lahko razdelimo v dve skupini: prvo tvorijo 100-me-trske proge, drugo pa vse ostale. 100 m je proga sprinta. To je podaljšan sprint in še enkrat res samo sprint. Szoke, Wielema, Nyeki in Bozon so pokazali resnično model takega sprinta. Nyeki je n. pr. v finalu obrnil prvih 50 m v 27,0 sekundah in če odštejemo najmanj 2 sekundi za start, je preplaval drugih 50 m v 28.8! Torej, res podaljšan sprint. Na 200, 400 in 1500 m pa je prišla do izraza pravilna porazdelitev napora. Bilo pa je nekaj tekmovalcev (celo favoritov), k; so na to pozabili ali pa precenili svoje sposobnosti. Tako n. pr. Valerija Gyenge, ki je zmagala v Helsinkih na 400 m s 5:12.1 (2:54.2 prvih 200 m in 2:57.9 drugih 200 m), plavala v Torinu 5:16.3 (2:32.3 in 2:44.0!). Naeportno pa je zmagovalka Szebo preplavala na tej progi prvih 200 m v času 2:36.0, drugih pa v 2:38.4. Prav slično se je zgodilo olimpijskemu zmagovalcu Boiteuxu, ki si je progo razdelil takole: prvih 200 m 2:15.9, drugih 2:27.3 (4:43.2). Njegov tekmec Csordas pa je bil bolj racionalen (2:17.6 in 2:21.2) in zmagal v 4:38.8. Nočem sicer trditi, da je to aksiom, ki mora veljati za vse plavalce, toda vse kaže, da isti principi, ki že dalj časa veljajo za atlete, prehajajo danes tudi v plavanje. Trening in počitek In še najbolj skrivnostno vprašanje: kako ti prvaki trenirajo? Najbolj nas je seveda zanimal trening Madžarov, ki so po svoj h uspehih v Torinu najbolj izstopali. Madžari trenirajo 10 mesecev letno, dva meseca (januar in oktober) pa počivajo. Višek forme dosegajo plavalci dvakrat letno: decembra in avgusta. V dobi pripravljanja za tekmovanja preplavajo 8000 m dnevno, tako da trening razdelijo na tri dele. V dobi tekmovanj zmanjšajo trening na 2—3000 m dnevno, seveda pa pri tem povečajo ostrino treninga. Značilno je, da imajo v dobi aktivne sezone redno vsak teden, najmanj pa vsakih 14 dni tekmovanje. Veliko pozornost posvečajo tudi počitku, tako med treningom, zlasti pa pred tekmovanji, do tako imenovane pretreniranosti ne pride, kljub obilnemu treningu. Danes smo prišli v športu do take meje, da ne odločajo več talenti, temveč samo trdo, vztrajno in neprekinjeno delo. Videli pa smo, da je v plavanju lahko tako delo samo v zvezi z zimskimi bazeni. Naši plavalci so bili edini v evropski eliti, ki nimajo možnosti neprekinjenega treninga skozi vse leto. Za-to^smo lahko z njihovimi uspehi več kot zadovoljni. Iz vsega tega pa lahko resumira-mo le to, da bi bilo danes nesmiselno kopirati sistem treninga kot ga imajo Madžari, kajti oni delajo v popolnoma drugačnih pogojih kot mi. Zaenkrat, dokler so naši plavalci vezani na aktivno delo v vodi največ 4 mesece v letu, si moramo izdelati svojevrsten načrt treninga, ki bo pač odgovarjal našim razmeram. Ne morem se pa znebiti vtisa, da stopamo iz dneva v dan v bolj neenako borbo z vsemi evropskimi in svetovnim^ plavalci, ki prebijejo dvakrat daljšo dobo v svojem elementu kot naši tekmovalci. Za to pa je le ena rešitev: zimski bazeni. Mitja Prešern p .s /\. Ki j e Hov drsalni klub v Ljubljani ŽŠD Ljubljana, ki sistematično goji večino športnih panog, je že preteklo zimo pripravila ledeno ploskev in s tem ugodila želji mladine in vseh prebivalcev Šiške ter Bežigrada, ki so tam dobili prijetno in zdravo zabavo. V zvezi s tem bo društvo ustanovilo svoj drsalni klub, ki bo v svojih vrstah združeval drsalce ter igralce hokeja na ledu. Jutri, v ponedeljek, 27. t. m. bo ob 18.30 uri na stadionu v Šiški ustanovni občni zbor tega kluba, na katerega vabi društvo čitnveč ljubiteljev drsalnega športa BOŠTJAN potuje v inozemstvo Že precej dolgo je tega, ko me je 4-letni sosedov Janezek presenetil: iStlic Boštjan, a si ti as?* Ker mi je nepričakovano vprašanje zaprlo sapo, je kar mali nadaljeval, da bo on postal as, ko bo velik. Potem je še dodal, da bo zato as, da bo lahko odšel v inozemstvo in da si bo od tam prinesel cele gore čokolade in bonbonov, orglice, piščalke in podobno. Zraven se je še dvakrat pošteno pridušil in vsaj trikrat dodal >madona<. Pojasniti moram, da je okoliš, v katerem živiva z Janezkom, natrpan s športniki vsake baze, od katerih se je fantiček naučil izbrane športne govorice. Kes, Boštjan, čemu živiš, če še do danes nisi postal as, mi je od tistega dne šlo po glavi. In me je z elementarno silo pograbila bolezen, ki je že kronično razširjena med športniki vseh vrst: inozemitis. Bolezen, o kateri sem nekoč že pisal. Najbrž sem tako dolgo zdravil druge, da sem se je sam nalezel. Začel sem svoje športne sposobnosti ponujati nogometašem, boksarjem, košarkarjem, smučarjem in drugim, toda vse zaman. Večina me ni niti pogledala, vljudnejši so mi pokazali hrbet, temperamentnejši pa so mi pred nosom s treskom zaloputnili vrata. Uvidel sem, da z mojo asovsko kariero ne bo nič in sem sklenil obupati. Najprimernejši konec za razo-čaranega športnika je utopitev v vi- nu. Da pa ne bi bila stvar predraga, sem jo z desetlitrskim sodčkom ucvrl na Resljevo cesto, kjer baje točijo pristna dalmatinska vina, primerno zrahljana z vodo po zelo ugodnih cenah. Nakana pa se mi ni posrečila. Usoda mi je o osebi nečaka Dušana preprečila vstop v Hades. »O, stric Boštjan, kje pa tičiš toliko časa? In tako bled si? Čuj, ali bi hotel stopiti v naš balinarski klub sKozaklamf?* V inozemstvo bi radi, pa nam manjka še en as,* je šlo kar v eni sapi iz njega. Sreča, da je nečak pravočasno odskočil, sicer bi ga zadušil od veselja. I, seveda, saj sem bil svoje dni balinarski prvak na Savi. Le kako si mogla to pozabiti, ti bulica boštjan-skal Takoj sem podpisal prijavnico in že naslednji dan odšel na zdravniški pregled. Malo me je bilo strah zaradi srca. Včasih imam zoprn občutek, kakor da v nečem plava. No, pa je šlo kar lepo. Srce sicer letom primerno zamaščeno, toda še kar poskočno, želodec obilen, toda nepokvarjen, zobje še kar — samo 3 škrbine, 4 luknje in 5 plomb — krvni pritisk samo 1j0, teža superkatego-rijska 105 kg. Z eno besedo vse sijajno, razen jeter. s Ali vam je šlo kdaj kaj na jetra?* je zaskrbljeno vprašal zdravnik. »Ne bi rekel. Pač pa trdijo nogometaši, boksarji in košarkarji, da sem jim jaz šel na jetra.* *Aha, potem je pa to pri vas refleksno! No, ne bo nič hudega, samo v bodoče se izogibajte športnikov, ki ste jim šli na jetra.* Ko sem dobil črno na belem, da sem ttauglich* za prvenstveno tekmovanje, sem vseh 105 kg vrgel v trening. V kratkem je sKozaklamf* postala prvak vzhodne cone v Zeleni jami, jaz pa balinarski as. Toda če mislite, da je to lakeh poklic, se kruto varate. Da nisem imel Dušana, ne bi bilo verjetno nič iz mene. Že kar drugi dan me je napadel iz ofsajda: »Feš kaj, stric, oblačiš se pa res predpotopno. Če misliš z nami sodelovati, se boš pa že moral modernizirati. Kar nerodno mi je, ko gledam tele tvoje hlače iz prejšnjega stoletja in to nemogočo srajco brez šika.U Kaj sem hotel? Vzel sem 50 jurčkov posojila in se po strokovnih Dušanovih navodilih v najkrajšem času prelevil v prvorazrednega fra-jerja. Hlače spodaj lepo ozke s pedenj širokimi manšetami, sicer pa z robovi, da bi se urezal ob njih. Srajca iz prima kitajske svile italijanskega pridelka, kravata atomska itd., z eno besedo, ko sem se pred pošto postavil v asovsko pozo (prepričan sem bil, da sem neodoljiv, ko sem se izprsil, kakor sem to videl v flimu), so ljudje kar obstajali, dekleta pa so se mi čudovito nasmihala. Prevzel me je občutek ponosa v zavesti, da pomenim vsaj petkrat več kot prej. sStric, ne drži se vendar kot pustna šema, saj se ti vendar že vsi smejejo,* me je kakor s kladivom po glavi treščil izrnebes na pločnik moj strašni nečak Dušan. Preden sem se uspel od presenečenja sesesti na tla, me je nečak že odvlekel k Petričku. Tu sva imela dolgo debato, ki me je sicer veljala 400 dinarjev, ki pa je veliko pripomogla k temu, da sem danes športna veličina, ki ji je malo kdo kos. Da bo naša nadebudna športna mladina hitreje napredovala v ase, bom kar lepo napisal, kar me je Dušan nesebično naučil, kajti šele potem, ko mi je nečak odprl oči, sem bil zmožen videti to, mimo česar običajni smrtniki hodijo kot slepci — bogu bodi položeno. Najprej o drži. Že s telesno držo, pravi Dušan, moraš dati okolici čutiti, da ima opravka s športno veličino. Drža mora biti skrajno malomarna. Ramena povešana, roke čimbolj globoko v žepih, posebno kadar s kom govoriš ali če greš z dekletom. Pri hoji usločiš noge s trdimi koleni konveksno nazaj, stopala mečeš navzven in se kolikor mogoče dostojanstveno ziblji o ramenih. Ne smeš pogledati nikogar! Mimo znanca, ki si ga zagledal že na sto korakov daleč, greš kot da je zrak. Ko te ta vzhičen pozdravi, se tik ob njem iz- Mladi Korošci v Ljubljani Prihodnja nedelja, 3. oktobra, bo kar preplavljena z mednarodnimi nogometnimi tekmami. >Sladokusci« se bodo seveda bolj zanimali za reprezentančni tekmi med Avstrijo in Jugoslavijo na Dunaju in v Zagrebu ier marljivo sedeli ob radijskih sprejemnikih. Toda tudi Ljubljana bo prizorišče mednarodne mladinske nogometne tekme med reprezentancama Koroške in Slovenije. Ni dolgo tega, kar je NK Odred organiziral prav kvaliteten mladinski mednarodni turnir, na katerem sta sodelovali poleg domačih tudi 2 moštvi iz Avstrije. Tedaj smo videli, da je mladinski nogomet na prav zadovoljivi stopnji. Žal pa je bilo tedaj na igrišču Odreda le malo gledalcev. Tokrat bosta nastopili izbrani reprezentanci Koroške in Slovenije, sestavljeni iz najboljših mladih igralcev GAK, KAC in nekaterih drugih klubov ter Ljubljane, Kladivarja in Odreda. To bo namreč povratno srečanje, kajti reprezentanca Slovenije je letos julija igrala v Celovcu in se je tekma končala neodločeno z 2 : 2. Prav gotovo bo ta tekma — na stadionu Ljubljane v Šiški — zelo privlačna tudi za razvajene gledalce, saj je objektivno mnenje nekaterih ljubiteljev nogometa zelo laskavo za mlade nogo. metaše, ki mnogokrat pokažejo celo več spretnosti, kot marsikateri igralci prvih moštev. Tudi sestava reprezentanc bo dobra, saj so mladinci Ljubljane in Kladivarja v prav dobri formi, med njimi nekateri že uspešno nastopajo v slovenskih ligaških moštvih. Prihodnjo nedeljo ne bo na sporedu ligaških tekem, zato naj ljubitelji nogometa ne zamudijo lepe priložnosti, da bi si ne ogledali kvalitetne mladinske reprezentančne tekme. DROBIŽ Naš znani alpski vozač Janko Stefe, ki si je letos na Sari težko zlomil nogo, se je moral pred nekaj tedni podvreči ponovni operaciji. Te dni se je iz bolnišnice že vrnil domov in mu želimo, da bi bil čim-prej popolnoma trden in zdrav. Svet za kulturo in prosveto LRS bo tudi letos priredil večje število smučarskih tečajev, med njimi tudi več tečajev za učitelje v ljudskih šolah, ATLETIKA nojfc>oijši na 800 m Na atletskem tekmovanju v Celju je v četrtek mladi Kladivarjev srednjeprogaš Andrej Vipotnik zopet potrdil svojo odlično formo. V teku na 800 m je kljub temu, da je tekel pravzaprav brez konkurence (drugi je bil Urbajs z 1:58.5, tretji pa Male (ŽM) 1:58.1), dosegel s časom 1:51.7 nov slovenski rekord in najboljši letošnji čas v državi. S tem svojim rezultatom je izboljšal svoj dosedanji slovenski rekord za 7 desetink sekunde. Lestvica najboljših jugoslovanskih tekačev na 800 m v letu 1954 pa izgleda po Vipotnikovem rekordu takole: 1:51.7 Vipotnik (KI), 1:52— Mugo-ša (CZ), 1:52.4 Grujič (Voj), 1:52.9 Hočevar (P), 1:53.3 Sarič (P). 1:55.6 Cular (D), 1:53.9 Nalovič (P), 1:54.4 Murat (D), 1:54.5 Otenhajmer (P), 1:54.6 Krstič (P). Znani smučarski skakalec Janez Gorišek se nadvse marljivo pripravlja za letošnjo sezono. Obiskovalci telovadnice v partizanskem društvu v Zgornji Šiški ga vidijo redno trikrat tedensko v tem prostoru, kjer veča svoje fizične sposobnosti. Alpska vozača Tine Mulej in Matevž Lukane sta prebila svoj letni dopust v Rovinju. Oba tekmovalca sta prepričana, da bosta letos dosegla pomembnejše uspehe kot lani. To še posebej velja za Matevža Lukanca, ki je z velike voljo že lani proti koncu sezone toliko okreval, da smo ga videli že na smučeh. Matevž je o sebi takole prepričan: »Zdaj ali nikoliU V Ravnah na Koroškem gradijo veliko smučarsko središče in pri tem pomagajo vsi športniki brez izjeme. S Pece bo torej speljana ena najboljših alpskih prog za vožnjo v smuku. Pa tudi ostale zimsko - športne naprave so že danes v najboljšem stanju, tako da bodo smučarji v tem predelu naše Slovenije za letošnjo sezono vsestransko pripravljeni. Šport v Kozjem _ Preteklo nedeljo je partizansko društvo Iz Kozjega imelo v gosteh moštvo partizanskega društva iz Poljčan. V šahu so zmagali Kozjani s 6.5 :3.5, v namiznem tenisu prav tako domačini s 7:0, dočim so v odbojki in nogometu zmagali gostje z 2:0 (15:3, 15:5), odnosno 4:2 (2:1). Iz gornjega je razvidno, da je domače partizansko društvo prav agilno in večkrat preseneti občinstvo in članstvo s takšnimi celodnevnimi nastopi. * POPRAVEK Revizijska komisija je pri ponovnem pregledu »Poletovega« nagradnega natečaja — Odrezek št. 4 ugotovila, da ima 12 pravilnih rešitev tudi tov. Zupet Prane, Ljubljana, Zaloška 15. nenadiš: >Ah, ti sil Oprosti, nisem te opazil. Zelo me veseli.* In mu zviška rahlo pomoliš dva prsta. Nato se še dotakneš s kazalcem las (klobukov asi ne nosijo) in se ponosno odziblješ dalje. Tudi v razgovoru moraš pokazati, kdo in kaj si. O Mitiču, Bobeku, Baladi, Lorgerju se izražaš kar se da zaničljivo. Čez tebe ga sploh ni. Če ha j pripoveduješ, izpljuneš v petih minutah najmanj tridest >madon< in najmanj tolikrat zakolneš v kakšnem južnm narečju. Na trening prihajaš prepozno ali sploh ne. Trenerju moraš ugovarjati že iz principa. S tem dvigaš pri tovariših svoj ugled, obenem pa jim krepiš njihovo samo-zaoset. Na tekmi nastopiš le tedaj, če pridejo pote z avtomobilom. Sicer greš raje o kino ali k Petričku. UPOR IN PRIPRAVE ZA TURNEJO Po dobljenem pouku sem zelo hitro napredoval. Sam nisem vedel, da sem tak talent. Krog mojih občudovalcev in občudovalk je rasel iz dneva v ‘lan, meni pa je rasel greben. Z Dušanom sva začela, kot se za ase spodobi, kovati zaroto proti trenerju in upravi kluba. >Kaj bomo Poslušali to revo?* je razpihoval žerjavico Dušan. >Saj bi se moral °n od nas učiti.* Na trening soa Prišla, kadar se nama je zljubilo, sicer sva pa pridno oežbala do jutranjih ur po gostilnah in kavarnah, t^a to dviga športno sposobnost, soa najboljši dokaz midva z Dušanom, tmr ose odlično ukreneva po svoji Stavi in sva najboljša balinarja o Vzhodni coni Zelene jame Ko smo končali s prvenstvom, smo se nekega dne uprli, da ne igramo nobene igre več doma, dokler ne gremo v inozemstvo. Uprava kluba je hočeš nočeš poslala tja bombastične oglase in res smo kmalu dobili ponudbe za 5 gostovanj v Koromandiji in za 3 v Pingviniji. >No, to se že izplača,* je dejal Dušan. iKdo pa se bo za prazen nič doma gnal in tekmoval? Jaz že ne, saj nisem upiljen.* Seveda sem mu vneto pritrjeval, saj sem med tako napredno mladino tudi sam postal izredno napreden. >Nak, upiljeni pa nočemo biti, pa če uprava s trenerjem pred takoj odstopi,* smo eno-dušno sklenili. Uprava pa ni odstopila. Tudi trener ne. Pač pa smo skupno z upravo imeli >Pri veselem volu* kakšnih 10 tpanmundžomskih* sej. Tu smo se srdito borili okoli vprašanja, koliko spremljevalcev potrebuje na turneji vsak član balinarske ekipe. Dočim smo tekmovalci zakrknjeno branili Sing Man Rijevo tezo o čim večji samostojnosti, je uprava vztrajala v prepričanju, da brez široko oktroira-nega nadzorstva turneja ne bo uspešna. Ker je nastopila slednjič nevarnost, da pade turneja o vino — par-don o vodo — se mi je v trenutku trenutne treznosti porodil predlog zfifty-fifty*: kolikor tekmovalcev, loliko spremljevalcev. Moj predlog je bil sprejet z aklamacijo in pričele so se priprave za odhod. Najvažnejše je bilo vprašanje, koliko praznih kovčkov naj vsakdo vzame s seboj. -te- Horvat in Veselinovič sta veliko pripomogla k našemu uspehu S precejšnjim strahom s smo preteklo sredo pričakovali prvo srečanje naše nogometne reprezentance v novi sezoni. Večina reprezentantov v zadnjih prvenstvenih tekmah ni pokazala kakšne posebne forme, izbra no moštvo pa je moralo v Cardiff tudi nekoliko okrnejno, brez nekaterih stalnih reprezentantov. Prvi polčas tega drugega srečanja najboljših nogometašev Walesa in Jugoslavije bi skoraj potrdil bojazen pred tekmo. Reprezentanti Talesa so bili boljši in če ne bi imeli Jugoslovani v vratih Beare, ki je po izjavah mnogih očividcev dal doslej najboljšo partijo v svoji dosedanji nogometni karieri, bi prav lahko odšli na odmor z nekaj goli v mreži. Naše moštvo se v prvem delu igre kar ni znašlo in gledalcem ni uspelo prikazati »kontinentalnega« nogometa, kakršnega so pričakovali. V drugem polčasu, zlasti pa po prejetem golu, pa so Jugoslovani zaigrali kot prerojeni. Vse vrste moštva so odlično funkcionirale in napadalci so ustvarili VSEM OKRAJNIM ZVEZAM »PARTIZAN« »Partizan« Slovenije organizira od 11. do 20. okt. t. 1. v Ljubljani tečaj za vodnike in vodnice atletike. V tečaj se lahko prijavijo prvenstveno oni, Id so končali atletski tečaj v aprilu 1923, poleg teh Pa še okrajni ter društveni načelniki (ce), vodniki(ce) oddelkov ter tisti, ki so v okrajih ali društvih določeni za vadbo atletike. Prijavljeni morajo dopolniti vsaj 17 let Prijave pošljite na Zvezo do 4 okt. t. i. s temi podatki: 1. ime in priimek. 2. rojstni podatki, 3. društvo in funkcija v društvu ali okraju, 4. koliko je deloval v atletiki, 5. kratka splošna karakteristika. Prehrano in prenočišče plača Zveza, vožnjo pa društvo alt okraj. Prijavnina za tečajnika znaša 300 din. Zveza bo na osnovi prijav določila tečajnike(ce) in vas o tei» pravočasno obvestila. Tečajnlki(ce), ki bodo sprejeti v tečaj, se morajo zglasiti na Zvezi (Likozarjeva ul. 12) v ponedeljek, 11. okt. vsaj do 1». ure, ker se bo tečaj takoj nato začel. Prosimo vas, da o tem razpisu takoj obvestite vsa ona društva, ki bi za ta tečaj prišla v poštev. »Partizan« Slovenije 2PK Ljubljana prireja predavanje: O POPOTNIH IN STROKOVNIH VTISIH Z EVROPSKEGA PRVENSTVA V PLAVANJU Predavala bosta dr. Stojan Gala in Mitja Prešeren. Predavanje bo v sredo 29. t. m. ob 19. uri v sindikalni dvorani Direkcije železnic, Kolodvorska ni. Vabljeni vsi športniki in ljubitelji plavanja. Vstopnine ni. Avstrijci za tekmo z Jugoslavijo V zadnji številki smo objavili sestav avstrijske reprezentance za tekmo z Jugoslavijo, ki bo 3. oktobra na Dunaju. V zadnjih dneh pa je avstrijski zvezni kapetan VValter Nausch nekoliko spremenil svoj kader. Probst in Teinitzer sta bila začasno izločena zaradi izpadov na tekmi Rapid : ASK, Stotz pa je izpadel zaradi poškodbe. Namesto teh dveh igralcev so bili določeni Zechmeister (LASK), Schleger (Austria) in Ročki (Vienna). Bili so to težki dnevi pred našim odhodom. Vse asoosko preziranje okolice ni nič koristilo. Napadov — frontalnih in s kril — predvsem pa v krilih, je bilo toliko, da sem moral do odhoda svojo preveč slavno osebnost zapreti o sobo, kjer sem vsakemu obiskovalcu že skozi okno tulil, da sem umrl. V predsobi sem proti najhujšim vsiljivcem poslal težko haubico o osebi svoje žene. Navzlic tem obrambnim ukrepom pa sem bil poražen od treh presladkih znank in štirih nečakinj. Spisek daril, ki naj jih prinesem iz Koromandije, je narasel kot neplačan račun pri trgovcu z mešanim blagom. Zena je bila zelo skromna in je želela le nekaj malenkosti: tri ducate tub kreme, ki ohryani kožo večno mlado, lonec, ki sam kuha in peče, aparat za masažo, liter pristne francoske kolonjske vode, samo pol ducata najlone in še kakšnih dvajset drugih za življenje neobhodnih predmetov. Za znanke in nečakinje deset metrov prave kitajske svile, za nečake ... pa kaj bi našteval! Vzel sem s seboj dva velika in tri manjše prazne kovčke. Podobno so se opremili tudi ostali člani moštva. Da ne bi na dolgi vožnji izgubili kondicije, smo se založili s primerno količino iaque destilate* raznih solidnih domačih tvrdk. Če bo kaj teh *vodk* vzdržalo pot čez mejo, nam bodo pač o inozemstvu reklama za našo solidno robo. (Konec prihodnjičJ pred vrati Walesa vrsto nevarnih situacij. Jugoslovanskim napadalcem je r tej tekmi uspelo to, kar smo od njih že dolgo časa zaman pričakovali: doseči v eni tekmi več kot en gol. Mladi Veselinovič je dosegel hat-trick, s čimer se ne more pohvaliti ravno mnogo jugoslovanskih reprezentantov. Poteka tekme ne bodo podrobno opisovali, zato se bomo raje nekoliko ustavili pri ocenah posameznikov. Beara ie, kot smo že rekli, branil v velikem stilu. Bil je najboljši mož na terenu. Po končani tekmi so navdušeni ljubitelji nogometa predrli policijske kordone predvsem zaradi Beare, da bi ga videli od blizu in dobili od njega avtogram. Trener Čirič pravi, da bi noben vratar na svetu ne branil Fordove bombe, ki jo je v 44. minuti poslal iz 12 m v sam zgornji kot. Toda Beara je uspel v sijajni paradi tudi to žogo odbiti. Glavni sodnih Horn je izjavil, da takšnega vratarja še ni videl. Branilca Stankovič in Zekovič sta dala solidno igro, morda je bil Zekovič nekoliko boljši, res pa je tudi, da se je Stankovič moral na svoji strani boriti z nekoliko nevarnejšimi nasprotniki. V krilski vrsti je bil najboljši Ivica Horvat, ki je bil po splošnem mnenju drugi najboljši mož v našem moštvu. Eden najboljših srednjih napadalcev na svetu, Ford, ob odlični igri Horvata ni prišel preveč do izraza. Od stranskih krilcev je bil boljši Boškov, pa tudi Man-tula je po nekoliko slabši igri v prvem delu v nadaljevanju zaigral povsem solidno. Od 6 napadalcev sta bila najboljša brez dvoma Vu-kas in Bobek. Vukas se je odliko- Nogomet z Nedavno so v Hajdukovem domu v Splitu imeli intimno proslavo jubileja 5 najbolj znanih Hajdukovih igralcev, ki so odigrali za svoj klub že po več sto tekem. NK Hajduk se jim je ob tej priliki oddolžil s spominskimi darili. Slavljenci so naslednji: Kokeza, ki je od 1. 1937 odigral 571 tekem, Luštica od 1. 1940 532 tekem, Vukas od 1947 333 tekem, Beara od 1946 309 tekem in Šenauer od 1947 306 tekem. PREDUJEM ZA NOGOMETNO TEKMO Kot je znano, bodo Nemci letos 1. decembra odigrali proti angleški nogometni reprezentanci uradno meddržavno tekmo, ki je pravzaprav po svetovnem prvenstvu najzanimivejši letošnji dogodek. Odigrana bo na stadionu Wembley. Posebna zanimivost tega srečanja pa je, da so si Angleži hoteli zagotoviti nastop Nemcev s tem, da so jim poslali »malenkosten« predujem 1000 funtov. VUKOSAVLJEVIČ NAJBOLJŠI »GOLGETER« Nekdanji igralec beograjske Cr-vene zvezde, Bane Vukosavljevič, ki že drugo leto igra pri švicarskem klubu Grasshoppers, je letos prevzel tudi dolžnost trenerja ligaškega moštva. Po rezultatih, ki jih je Grasshoppers dosegel na letošnjih tekmah, največ po zaslugi svojega novega trenerja, se nahaja *a čelu prvenstvene lestvice z odlično razliko v golih 18 : 0. Najboljši strelec pa je seveda Bane Vukosavljevič, ki je samo na zadnji tekmi proti Fribourgu dosegel 3 gole od vseh desetih. RADIJSKI PRENOS V Mostarju je prejšnjo nedeljo, ko je igral Velež v Ljubljani, nastalo veliko razburjenje. Okrog 18. ure se je namreč iz neke knjigarne zaslišal glas iz radio aparata: »Še 25 minut je do konca tekme, rezultat pa je 2:1 za Velež.« — »Kako to. da še igrajo, zakaj vendar toliko časa traja tekma, saj so začeli že ob štirih popoldne,« so komentirali Veleževi navijači, ki so z nestrpnostjo pričakovali končni izid tekme. »Ali v Ljubljani igrajo y mraku?« — »Ne, ne, v Sl« veniji je dan mnogo daljši kot pri nas,« so pojasnjevali drugi eksperti. No, končno je minilo tistih usodnih 25 minut in mnogi so si oddahnil. Te- JUGOSLAVIJA : WELES 3:1 (0:*) val zlasti v prvem delu, ko je poizkušal kolikor toliko urediti dokaj konfuzno igro našega napada. Bobek se je pokazal zlasti v drugem polčasu, ko je bil iniciator vrste nevarnih napadov in glavni dirigent napadalne peterke. Ko je Veselinovič zamenjal Dvorniča, je naš napad zaigral mnogo boljše, saj je mladi napadalec Vojvodine vnesel v napad mnogo življenja. Petakovič in Dvofnič ata bila precej slabša od ostalih, dočim se je Jocič zlasti v drugem polčasu precej popravil. Kot celota je dalo naše moštvo, posebno v drugem polčasu, gotovo eno svojih boljših iger, saj je igralo z nasprotnikom, katerega ne gre podcenjevati. Poznavalci angleškega nogometa pravijo, da Wales še nikoli ni postavil tako močne reprezentance kot v tekmi proti Jugoslaviji. Najboljšo igro pri domačinih je pokazala gotovo napadalna trojka Tepscott-Ford-Allchurcb, pa tudi trdna obramba je zadovoljila. Pripomniti pa je treba, da so reprezentanti vValesa igrali često preostro in »uspeli« poškodovati več naših igralcev, k sreči pa so vse poškodbe lažje narave. Sodnik Horn je vodil tekmo zelo dobro, mogoče je bil le nekoliko premil pri doso-janju prekrškov, in to predvsem s strani reprezentantov Walesa. Jugoslavija: Beara, Stankovič, Ze-kovič. Mantula, Horvat, Boškov, Petakovič, Jocič (Bobek), Vukas (Veselinovič), Bobek (Vukas), Dvornič (Veselinovič - Jocič); Wales: Kelsey (Arsenal), Barnes (Arsenal), Skerivood (Cardiff), Paul (Manchester City), Charles (Leeds), Bowen (Arsenal), Redd (Ipsvvich), Tepscott (Arsenal), Ford (Cardiff), AHchurch (Swansen), Clark (Manchester City). Strelci: AHchurch v 52. in Veselinovič v 62. (kazenski strel), 77. in 89. minuti. Sodnik Horn (Nizozemska). Ninian Park v Cardiffu, 50.000 gledalcev. vseh vetrov daj pa so tudi zvedeli, da to ni bil pravi prenos Radia Ljubljane, temveč posnetek na magnetofonski trak, ki ga je Radio Ljubljana posredoval po končani tekmi. KDO BO ZVEZNI KAPETAN? Na zadnji seji upravnega odbora NZJ so predlagali, da je treba takoj izbrati zveznega kapetana že pred odhodom državne nogometne reprezentance v Cardiff, Saarbriik-ken in na Dunaj. Predlog pa ni bil sprejet, pač pa so sklenili, da bodo na prihodnji seji izbrali zveznega kapetana in tedaj razpustili komisijo za sestavo državne reprezentance. Kandidati so naslednji: Tir-naaič, Bane Sekulič, Wolfl, med njimi pa je tudi neko novo ime. To je Dragoslav Tošič, zelo aktiven nogometni funkcionar v komisiji za mladino. Tošič je bil namreč nekdaj reprezentant, pred vojno pa je igral desnega branilca v BSK. DVOREZNI NOŽ, ALI KAJ? V beograjskem »Futbalu« smo že drugič zasledili članek, ki govori o nedoslednosti sekretarja NZS in člana Upravnega odbora ter Komisije za prošnje in pritožbe NZJ tov. Staneta Lavriča, češ da je glasoval za zaupnico disciplinskemu sodišču in nato tudi v komisiji za prošnje in pritožbe glasoval za odločbo glede Odreda, nato pa na izredni skupščini NK Odred spremenil svoje mišljenje. Upravni odbor NZJ ga namerava zarada tega klicati na odgovornost in mu očita nedoslednost. Zal tov. Lavriča nismo mogla vprašati, na kaieri strani je resnica, vendar pa je vse to povzročilo med ljubitelji nogometa precejšnje dvome. TRDA GLAVA Znano je, da imajo nekateri nogometaša tako močan strel, da lahko žoga podere vratarja, prebije mrežo ali pa celo knockoutira sodnika — kot se je to že zgodilo našemu reprezentantu Čajkovskemu. Toda na tekmi med belgijskim prvakom Anderlechtom in pariškim Racingom se je zgodil verjetno edinstven primer v zgodovini nogometnega športa. Bruseljski srednji krilec De Coster je s tako silo odbil z glavo oster strel žoge, da je slednja takoj eksplodirala. Toda »trdoglavemu« Belgijcu se ni zgodilo nič drugega, kot da se mu je pokvarila frizura... Tudi v Sk#gi! ju nič uspdha Prvenstvo Slovenije v nogometu PreseitettiiMa zmaga Grafičapa (Nadaljevanje s 1. strani) jo je Markovski rn dosegel drugi gol v korist domačih, s tem pa rezultat polčasa. V II. polčasu je Odred še povečal svojo premoč in izsiljeval kot za kotom, napadalci so bili stalno pred vrati Rabotniokega, ni pa bilo nikogar, ki bi znal izkoristiti priložnost za dosego gola. Šele v 76. minuti je Odred dosegel edini gol. Berginc je preigral 4 nasprotne igralce, podat 'žogo Krginu, ta naprej Jurišiču, ki je iz razdalje 16 m streljal v desni spodnji kot ter dosegel rezultat 2:1. 3 minute kasneje je imel Krgin najlepšo priložnost za dosego gola. Prebil se je v kazenski prostor, nad njim je bil storjen prekršek, sodnik pa je upošteval prednost, Krgin je streljal, pa se je žoga odbila vratarju od nog. Štiri minute kasneje je bil Krgin ponovno zrušen v kazenskem prostoru, vendar sodnik ni prisodil enajstmetrovke. Minuto pred koncem tekme je vratar Kostovsiki v paradi branil močno streljano žogo, ki se je odbila Krginu na noge, ta pa je streljal čez vratnico v out. Kot rečeno, je Odred imel spet pobudo v svojih rokah, pa je zaradi neodločnosti napada ni znal izkoristiti. Pokazala se je stara bolezen, ki spremlja Odredovo moštvo že ves čas letošnjega tekmovanja in je za ta poraz največ kriv neodločen napad. V moštvu se je najbolj trudil in bil sploh najboljši na igrišču Berginc, ki je mnogokrat žel priznanje domačih gledalcev. V napadu je bil do poškodbe zelo dober Zumbar, ki pa je ves drugi polčas statiral na levem krilu, razen njega pa še Krgin, medtem ko so povsem odpovedali Smole, Cuban in Zdravkov ič. Smole je kriv obeh golov, prvega pa tudi vratar Grče-vič. Po mnenju gledalcev je Odred igral lepo, toda nekoristno. Nasprotno pa je Rabotnički znal izkoristiti dve ugodni priložnosti in zasluženo zmagal. Najboljši pri domačih je bil Dimitrovski, odlikovala pa sta se še Radevski in vratar Rostovski, ki pa je imel pri posredovanju precej sreče. Napredak : Mačva 3:1 (IH)) Zenica : Lovčen 2:0 (1:0) Metalac : Budučnost 2:1 (1:1) Bokelj : Velež 1:6 (1:2) Velež 4 4 0 0 14:2 8 Napredak 4 3 1 0 10:4 7 Zenica 4 2 1 1 11:5 5 Metalac 4 2 1 1 6:4 5 Mačva 4 2 1 1 6:6 5 Budučnost 3 1 0 2 6:8 2 Lovčen 4 1 0 3 5:8 2 Odred 5 1 0 4 5:11 2 Rabotnički 3 1 0 2 2:7 2 Bokelj 5 1 0 4 4:14 2 Začelo in končalo se je s »ftorcido* (Nadaljevanje s 1. strani) Že v prvi minuti je Železničar izvedel hud napad po desnem krilu, toda strel Sosijanovskega je šel mimo vrat. V tretji minuti je streljal Vidic iz razdalje kakih 30 m, vendar je bil Najmiler na mestu. Osma minuta pa je prinesla Branikovcem prvi uspeh. Posavec je centriral točno na enajstmetrsko točko, Fišer je hotel posredovati, a je v dvoboju s Plaznikom izgubil žogo. Dobil jo je Petek in porinil v prazna vrata. — 1:0 za Branik. V protinapadu Kuzmilj ni bil uspešen, ker je Najmiler v lepem skoku rešil svoja vrata. Lepo priložnosti so imeli Železničarji v 16. minuti, ko je igral Slana na meji kazenskega Moška republiška rokometna liga Moštva odstopajo Zaradi odstopa Drave iz Ptuja, ki je odstopila zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, so ostala v prvi skupini 11. republiške rokometne lige le tri moštva »Partizana«: Rače, Ravne in Velenje. Prav tako bi morala biti danes prvenstvena rokometna tekma med Svobodo iz Ljubljane in Celja, vendar tekme ni bilo, ker je Celje odpovedalo srečanje. Kot smo izvedeli, Celjani ne bodo sodelovali v letošnjem tekmovanju. Seveda to predstavlja veliko presenečenje, kajti Celjani so osemkrat po vojni osvojili naslov republiškega prvaka. Kje so vzroki? Branik : Rudar »neodločeno« Maribor, 26. sept. Danes sta bili na igrišču v Ljudskem vrtu dve prvenstveni rokometni tekmi I. kola jesenskega dela republiške lige. V prvi tekmi je igralkam trboveljskega Rudarja uspelo po enakovredni borbi premagati igralke Branika s 4:3 (0:1). Mnogo bolj zanimiva pa je bila tekma moških, katere lepota pa je zelo trpela zaradi razmočenega in slabega terena. Gostje so prvi prišli v vodstvo, nato pa so Branikovci izenačili, menjavali so se napadi, dokler ni Pelicon dosegel odločilnega gola in zmago za Branik 9:8 (4:4). Na tekmo bo vložil Rudar protest. Odred : Proletarec 8:5 (4:4) Zagorje, 26. septembra. V prvenstveni rokometni tekmi sta se na razmočenem igrišču srečala Odred in domači Proletarec. V prvih minutah igre je kazalo, da bo Proletarec odšel z igrišča visoko poražen, vendar se je položaj kasneje močno spremenil. Po vodstvu gostov s 4:1 so domačini v prvem polčasu izenačili ter pravilne rešitve odrezka št. 5 Med 2873 udeleženci »Poletovega nagradnega natečaja« z odrezkom št. 5 imajo 9 pravilnih rešitev naslednji udeleženci: Kiferle Ciril, Veselova 11 Ljubljana (4-krat), Fabjan Mladen, Cankarjeva 22 Maribor, Štampar Branko, Cesta zmage 18 Maribor, Podgoršek Vladimir, Poljanska 28 Ljubljana, Jošov Štefan, Galjevica 222 Ljubljana, Rojc Vinko, Berbičeva 1 Ljubljana, Mosbruker Marjan, Muzejski trg 7 Celje, Grozdnik Srečko, Rimske toplice železniška postaja, Jurečič Vinko, Okrajni trg 9 Trbovlje, Trefalt Mito, Primskova 16 Kranj, Košnik Stane, Jenkova 1 Kranj, Krašovec Vinko, Trg 1. maja 1 Tolmin, Lupine Karl, Lendavska c. 78 Murska Sobota, Pezdic Marjan, Črnomelj 152, Jarc Janez, Okiškega 2 Ljubljana, Veber Božo, Rimska 23 Ljubljana. Vsak prejme po 526 dinarjev. Hajduk : Dinamo — Lokomotiva : Radnički 1 Crvena zvezda : BSK — Rabotnički : Odred 1 Kladivar : Ljubljana 1 Železničar (M) : Branik 2 Korotan : Grafičar 2 Krim : Piran 1 Branik (S) : železničar (NG) 2 Rudar (T) : Proletarec — Aluminij : Drava 1 Rudar (V) : Kovinar (M) 1 Opomba: 1. in 2. reprezentančna nogometna tekma na Dunaju, 3. tekma v Zagrebu, 4. mladinska nogometna tekma v Ljubljani, 5. tekma moških ekip slovenske rokometne lige, 6. moška zvezna odbojkarska liga, 7. ženska zvezna odbojkarska liga, 8.—12 III. kolo italijanskega nogometnega prvenstva. v drugem polčasu prišli celo v vodstvo. Kasneje so gostje uredili svoje vrste in z lepo igro premagali domačine. Sum Republiška ženska rokometna liga SVOBODA (Lj) : DRAVA 6:2 (4:1) Ptuj, 26. septembra. Na igrišču Drave sta se v prvi prvenstveni tekmi republiške rokometne lige srečali ženski ekipi Svobode iz Ljubljane in Drave. Gostje so igrale mnogo boljše, predvsem pa se je odlikoval napad. V obramb: je bila najboljša vratarka .medtem ko se je videlo pri domačinkah, da so še prave začetnice. Potočnik L republiška košarkarska liga ODRED : RUDAR 85:81 (44:39) Trbovlje, 26. septembra. Včeraj zvečer sta se v prvenstveni tekmi prve republiške košarkarske lige srečali moštvi Odreda in domačega Rudarja. Tekma je bila zelo zanimiva ter razburljiva, zmaga pa je zasluženo pripadla gostom iz Ljubljane z rezultatom 85:81 (44: 39). Najboljši pri domačih je bil Jelen, pri Odredu pa Bothe. Kranj : Domžale 59:53 (35:29) Kranj, 26. septembra. Derby tekma II. košarkarske lige med domačim in domžalskim »Partizanom« je bila razburljiva In ne preveč lepa. Zmago so osvojili domačini ter se tako najbolj približali osvojitvi naslova prvaka. Največ košev sta dala za Kranjčane Petrič II. 31, za Domžalčane pa Orehek ID. Štempihar ZENSKA ZVEZNA KOŠARKARSKA LIGA Crvena zvezda : Split 72:51 (34:12) ZSD CELJE : DOBRNA 3:2 (2:2) Proletarec : Partizan (Hrast.) 46:25 (22:15) Svoboda (Kisovec) : Konjice 3:2 (0:0) Prvenstvo Gorenjske v nogometu Ločan : 2elezničar (Hrušica) 12:0 Mladina — Ločan : Korotan 7:1 Pionirji — Ločan : Korotan 2:1 prostora z roko. Dosojeni prosti strel je izvedel Božič, toda poslal je žogo tik nad prečko. Osemnajsta minuta je bila verjetno najbolj razburljiva. Plaznik je z žogo prodiral proti nasprotnim vratom in ostro streljal, a žoga se je odbila od vratnice, zadela se je ob Fišerja ter se od njega odbila v gnečo, ponovni strel pa je zopet zadel v vratnico. Že v naslednji minuti so imeli belo-črni ponovno idealno priložnost. Petek je izbil z glavo žogo Fišerju iz rok, toda njegov strel iz razdalje kakih 2 m je šel preko vrat. še nadalje so imeli Branikovci terensko premoč ter v 29. minuti dosegli drugi gol. Slana je centriral s približno 46 m. Žoga se je odbila od Norkoviča počasi v mrežo. Fišer je bil nemočen. Železničarji so nato pritisnili, do konca polčasa pa se rezultat ni izpreme-nil. Drugi polčas se je začel z veliko ofenzivo Železničarja. Modri so sicer izsilili zaporedoma tri kote, ki pa so ostali neizkoriščeni. V 59. minuti je Križan v kazenskem prostoru lepo podal Vidicu, ta pa je iz kakih 8 m dosegel prvi gol za Železničarja. Ta je dal Železničarjem več poleta in so nato zaigrali z običajno borbenostjo. Tekmo pa je odločil Plaznik. V 83. minuti ga je Norkovič lepo zaposlil in Plaznik je iz težke pozicije prevaril Fišerja. Že v naslednjem trenutku pa je dosegel Božič gol z nenadnim strelom iz razdalje kakih 20 m. Pri Braniku je bil najboljši Že-lezinger, kj je bil res odličen. Tudi ostala obramba je zadovoljila. V napadu je bil najboljši Petrovič, dober pa je bil tudi Plaznik, medtem ko je bil Posavec danes zelo nerazpoložen. Pri Železničarju sta se zelo potrudila Kreačič in Rajninger, Brajdič pa danes ni igral kot običajno. Vidic se je znašel šele v drugem polčasu, medtem ko je Božič vso tekmo »garal«. Grafičar : Korotan 4:3 (3:1) Kranj, 87. septembra. Grafičar je v današnji tekmi pobral nepričakovano ves izkupiček In je zasluženo zmagal. Kar pa so maloštevilni gledalci videl i na tej tekmi, ni pohvalno niti za igralce obeh moštev, še manj pa za sodnika, ki je v II. polčasu izgubil vsak pregled nad igro, kar je privedlo do surovosti, medsebojnih obračunavanj in končno do izključitve dveh igtralcev Grafičarja in Korotana. Štempihar Krim : Piran 7:0 (6:0) Ljubljana, 26. sept. Krtmova enajsterica je danes v tekmi s Piranom pokazala eno naj lepših iger v letošnjem letu. Domači so povsem prekašali goste, ki so se ves čas le branili in samo enkrat prišli na polovico Krima. Gole so dosegli Nagode 3, Pokorn 2 ter Božič in Gabrovšek. N. D. Železničar (NG) : Branik 6;1 Nova Gorica, 26. sept. V današnji teikmi se je sicer pokazala velika premoč domačinov, vendar je pohvalili požrtvovanost Branike ve enajstorice. Po stanju 5:0 se je gostom v 66. minuti posrečilo doseči časten gol. Pri Braniku se je odlikoval zlasti Dega-no, pri Železničarju pa Kuzmin. Postojna : Aurora 1:2 (0:1) Postojna, 26. sept. Y današnji tekmi so v prvem polčasu prevladovali gostje, ki so v 44. minuti dosegli tudi prvi gol, v 47. minuti pa povišali na 2:0. Od tega trenutka dalje pa so prevzeli iniciativo domačini in v 50. minuti dosegli po Martinova prvi uspeh. Premoč domačih se odraža tudi v petih kotih. Izola : Slovan 0:1 (0:0) Krim 3 3 0 0 16: 1 6 Železu. (NG) 3 3 0 0 20: 2 6 Grafičar 3 2 0 1 11: 8 4 Slovan 3 2 0 1 4: 7 4 Aurora 2 1 0 1 2: 4 2 Postojna 3 1 0 2 3: 7 2 Izola 3 1 0 2 4:10 2 Piran 3 1 0 2 3: 9 2 Korotan 3 0 0 3 4:12 0 Branik (S) 2 0 0 2 1: 8 0 Nafta : Bratstvo 1:1 (0:1) Rudar (V) : Kovinar (M) 3:1 Kovinar (Š) : Sobota 2:0 Aluminij : Drava 1:0 Kovinar (S Sobota Aluminij Rudar (V) Bratstvo Nafta Proletarec Kovinar fM) Rudar (T) Drava 6:2 7:3 6:3 6:8 6:5 5:6 5:4 5:7 3:6 0:6 Zvezna odbojkarska liga BRANIKA Maribor, 26. sept. Odbojkarji mariborskega Branika so se v soboto pomerili v tekmi zvezne odbojkarske lige z beograjskiim Železničarjem. Po izredno napeti tekmi so zmagali s 3:2 (11:15, 10:15, 15:1, 15:10, f6:14). V prvih dveh nizih so bili Branikovci skoraj ves čas v vodstvu, kljub temu pa so oba niza izgubili (nihče v moštvu z izjemo morda Skrbinoka ni zadovoljil). V tretjem nizu pa co Mariborčani povsem razbili goste ter z lahkoto dobili niz in še četrti niz. V petem nizu so gostje vodili že z 8:5 in 11:8, nakar je bila tekma zaradi teme za nekaj časa prekinjena. Ko so končno nad igriščem zasvetili reflektorji, so Beograjčani nadaljevali z uspešno igro ter imeli pri stanju 14:11 že zaključno žogo in vendar so domači osvojili še pet točk ter končno zmagali s 16:14. Tekmo je pred 1100 gledalci sodil Moran. To je že f5 zaporedna zmaga Branika, če pri tem računamo še uspehe z gostovanja v Turčiji in pa v jesenskem delu tekmovanja. V predtekmi je mladinsko moštvo Branika premagalo moštvo Partizana iz Slovenske Bistrice z 2:1. ŽOK LJUBLJANA (MRB) 3:0 (15:6, ŽELEZNIČAR 15:9, 15:12) ■c oš/vrei*>v Ljubljana t Virtus (Bologna) 72:70 (41:37) Zmagata fe večga borbenost Celje, 26. sept. Danes je bila pred 1000 gledalci na igrišču na Glaziji prvenstvena nogometna tekma hrvatsko-sloven-ske lige med Ljubljano in Kladivarjem, ki so jo domačini s požrtvovalnostjo odločili v svojo korist z rezultatom 2:0. Kladivar : Ljubljana 2:0 (1:0) Ljubljana: Jereb, Leban, Čretnik, Gruden, Sočan, Mužijevič, Pandur, Dolenc, Razbornik, Perbarič, Cebo-hin. Kladivar: Klajnšek, Vodeb, Hojnik, Mahkovec, Cater, Kokotec, Po-sinek, Marinček, Pavlič, Dobrajc, Sodnik: Kukanja iz Mur. Sobote. Takoj po sodnikovem žvižgu so Ljubljančani začeli s poletno igro Poletov nagradni natečaj ODREZEK št 6 1. Avstrija A : Jugosl. A (I. polč.) 2. Avstrija A : Jugosl. A (konč. r.) 3. Jugoslavija B : Avstrija B Počen naslov pošiljatelja: Priimek: 4. Slovenija : Koroška 5. Odred : Rudar Ime: 6. Partizan : Branik 7. Partizan : Branik 8. Bologna : Napoli Kraj: 9. Lazio : Fiorentina 10. Novara : Juventus Ulica in hišna številka: tl. Torino : Inter 12. Triestina : Sampdoria ter deset minut prevladovali na igrišču. V tem času se je izkazala solidna obramba Kladi var j a, na čelu z odličnim Cater jem, ki je po daljšem presledku zapet oblekel društveni dres. Obramba je včasih reševala res brezupne situacije. Kasneje so se pa domačini zbrali ter v 13. minuti po Pavliču dosegli prvi uspeh. Prosti strel je izvedel Dobratc. Pavlič pa je iz neposredne bližine potresel mrežo gostov — 1:0 za Kladivar. Nato je igra valovila iz polja v polje ter se je v njej zlasti uveljavljal odlični Perbarič, dočim so napadi Celjanov predstavljali večjo nevarnost v kazenskem prostoru. Kladivar je danes pokazal odličen nogomet, kljub temu, da je bil teren blaten. Obramba in kril-s.ka vrsta sta pošiljali napadu uporabne žoge. Ljubljančani so poika-zali tehnično boljše znanje, vendar so se preveč spuščali v neučinkovito igro kratkih pasov, ki jim ni prinesla uspeha. 'V 25. minuti je bila ponovno gneča pred vrati gostov, v kateri se je znašel Marinček, se dokopal do žoge ter iz gneče nizko streljal v desni kot. Vratar Jereb je moral že drugič pobrati žogo iz mreže. V drugem polčasu so Ljubljančani začeli z močno ofenzivo, ki pa se je razbila v kazenskem prostoru Kladivarja ob odlični obrambi. Kot v prvem polčasu, tako so tudi sedaj imeli iniciativo prvih petnajstih minut, potem pa so pobudo prevzeli domači, tako da je izvrstni Sočan imel mnogo dela. Blatni teren in neprestani dež sta tako ovirala igralce, da je tempo igre sredi drugega polčasa naglo popustil. Moštvo Kladivarja je danes nastopilo okrepljeno z rutiniranimi igralci Catarjem, Dobrajcem in Po-sinekom, ter je povsem zasluženo zmagalo. Današnja zmaga je bila rezultat izredne požrtvovalnosti in borbenosti vseh igralcev, ki so se borili za vsako žogo do poslednje minute. Najboljši je bil Catar, ki II. zvezna odbojkarska liga — X. in XI. kolo Lokomotiva : Ilirija 3:0 Ilirija : Grafičar 3:1 Varaždin : Ljubljana 3:1 Novo mesto : Kamnik 3:2 Ljubljana : Ilirija 3:0 Borovo : Varaždin 3:0 Grafičar : Ljubljana 3:2 Lokomotiva : Ljubljana 3:2 Partizan (N.m.) : Tekstilac (V) 3:0 (15:6, 15:12, 15:3) Novo mesto, 26. sept. Tekstilac se je požrtvovalno upiral domačemu »Partizanu« samo v drugem setu. »Partizan« je bil danes odlično razpoložen in je dal eno svojih najlepših iger. Posebno so se odlikovali mlajši igralci Modic, Šonc in Lapajne. Tekmo je gledalo nad 200 gledalcev. KAMNIK : BOROVO 3:2 KAMNIK : POŠTAR (Lj) 3:0 Kamnik, 26. sept. S to zmago so si Kamničanke močno povečale »zgled za osvojitev prvega mesta v republiški ligi. Okrajno odbojkarsko prvenstvo v Tržiču Tržič, 26. septembra. Danes je bil po daljšem presledku v Tiržiču zopet dan, ki je bdi zaseden s športno-telovadnim programom. Zjutraj je rosilo, kar je že kar tradicija v Tržiču, ko je telovadni nastop. Čim je dopoldne prenehal dež, so se začele tekme v odbojki, v katerih so se pomerila med seboj najagilnejša partizanska društva Kranja, Tržiča in Škofje Loke. Nastopili so samo mladinci Tržiča. V odbojki je zasedlo prvo mesto moštvo »Partizana« iz Kranja, temu pa slede Tržič, Loka, Tržič II (mladinci) in Stražišče. Popoldne je bil na telovadišču zelo uspel nastop, ki je pokazal letošnje delo partizanskega društva. V nastopu so sodelovala tudi društva iz okolice. L zvezna nogometna liga LOKOMOTIVA : RADNIČKI 2:0 (1:0) ZAGREB : ŽELJEZNIČAR (SAR) 2:1 (1:0) Pion. Domžale : Tolmin 3:1 (1:0) Mlad. Domžale : Sooboda (Lj) 2:7 (0:4) Namizni tenis Branik : Železničar (Mrb) 12:4 mu je uspelo ustvariti odlično obrambo, a tudi napad Kladivarja je pokazal, da zna zaigrati, če hoče, saj je pri mnogih strelih na vrata Ljubljane dvakrat le zadel v črno. Ljubljančani so pokazali odlično tehnično znanje ter v mnogočem prekašali domačine. Vse sijajno zasnovane akcije pa so se razbile v obrambnem prostoru Kladivarja. Ljubljančani so igro preveč razvlekli na širino ter niso znali izkoristiti dobrih žog. Tekma je bila tipično prvenstvena, igra pa izred-no fair. K temu je tudi pripomogel odlični sodnik Kukanja iz Sobote. Vodstvo Ljubljane bo kljub temu Jug. vložilo protest. Šibenik : Uljanik 2:1 Borovo : Segest: a 2:0 Split : Trešnjevka 3:2 Rijeka : Tekstilac 0:0 Rijeka 4 3 1 0 6:2 7 Trešnjevka 4 3 0 1 13:4 6 Branik 4 3 0 1 11:6 6 Borovo 4 3 0 1 6:5 6 Tekstilac 4 2 1 1 3:5 5 Split 4 2 0 2 5:5 4 Sagesta 4 2 0 2 3:6 4 Železničar 4 1 0 3 8:8 2 Ljubljana 4 1 0 3 5:6 2 Uljanik 4 1 0 3 3:5 2 Šibenik 4 1 0 3 2:4 2 Kladivar 4 1 0 3 4:13 2