MEHIKANCI ODOBRAVAJO GOSPODARSKO POLITIKO VLADE

" i« $»« ttimmt «n*=.<> •st«,
DCl PUE&tO VCtSIEftMQ
IHKMAUSHO IfttEftHACIOHAt
r J—1-- APRIL	
20 S Neza Mont.	
21N4. po Velik.	©
22 P Aleksander,	m.
23 T Vojteh	
24 S Jurij	
25 Č Marko	
26 P Peregrin	
27 S Cita, dev.	
28 N 5. po Velik.	
29 P Peter, muc.	«
30 T Katarina Sienj.	
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH^
ŠTEV. (NO.) 82.
CHICAGO, ILL., PETEK, 26. APRILA — FRIDAY, APRIL 26, 1940
LETNIK (VOL.) XLIX. i. .....—
Poročila o nadaljnjih koncentracijah nazijskih čet ob Šved-, <j< t JKJf . ski obali. — Med transportnimi ladjami so tudi ledo- ' JiVl
lomilci. — Hitler baje že izdal načrt za zasedbo. — Na Norveškem se bijejo srditi boji za "vrata" v Oslo.
Pariz, Francija. — Nadaljnja poročila o velikem premikanj nazijskih čet v bližini švedske obale so prihajale semkaj v sredo in francosko-angleški vrhovni vojni svet, ki že več dni zboruje tukaj, se je resno bavil z možnostjo, da utegne Nemčija v najkrajšem času napasti to drugo skandinavsko državo.
Kako trdijo vesti, je tako-rekoč ves južni kos Švedske obdan od nazijskih ladij, na katerih so vkrcani transporti vojaštva. Med temi ladjami so tudi ledolomilci, kakor pravijo, kar bi značilo, da nameravajo Nemci napasti tudi severno obal Švedske, v Baltiku. Tamkaj je namreč morje še vedno zamrzlo in bi bila plovba za navadne ladje nemogoča.
Možno je sicer,kakor se nekateri izražajo, da so ti transporti namenjeni za Norveško, kjer se pripravlja velika bitka na severu od Oslo, toda v tem slučaju bi bilo težko pojasniti, zakaj naj bi se zbiralo nazijske čete vzdolž celega južnega Baltika. Veliko bolj verjetno je,da preti neposredna nevarnost Švedski, in, kakor trdi neko poročilo, je Hitler baje že izdal ukaz in potrebni načrt za zasedbo te dežele. Po tem načrtu, katerega verodostojnost pa se ne more potrditi, bi imelo pet nemških divizij zasesti južni konec Švedske, dočim bi na severu vdrle vanjo istočasno Čete iz Norveške in bi tamkaj ostalo le toliko vojaštva, da
bi moglo voditi zasilno obram-„ bo-
Med tem, ko je usoda Švedske na ta način ogrožena, je Pa prišlo na Norveškem do bojev v velikem obsegu. Kakor kaže, se bo vršila kritična "bitka za takozvana "vrata" v Oslo, namreč blizu me sta Lillehammer, kjer se prične ozka dolina širiti proti jugu v planjavo. Angleške in norveške čete pritiskajo tamkaj od seveda, dočim branijo od juga nemške čete svoje zasedeno ozemlje. Istočasno se vrše srditi spopadi med ladjami in aeroplani tudi v Prelivu Skagerrak.ki leži med Dansko in Norveško.
VIDI ZMAGO ZANEMČIJO
Italijanski list se direktno zavzema za Nemčijo.
Rim, Italija. — V nekem tukajšnjem listu je izšel v sredo članek, v katerem se napoveduje, da bo v tej vojni zmagala Nemčija, tla po bo te zmage deležna tudi Italija. Clankar obdeluje vprašanje: "Ali naj se mi borimo za Nemčijo?" na katerega odgovarja, ako bo Italija stopila v vojn o, se ne bo borila
MANEVRI
Tujezemski opazovalici bodo izključeni.
Washington, D. C. — 10.
maja se. otvorijo največji vojaški manevri, kar jih je še imela armada Zed. držav. Vršili se bodo preko držav Texas in Louisiana ter bo pri njih udeleženih okrog 70,000 vojakov. Pozornost vzbujajo letošnje vojaške vaje posebno po tem, ker ne bodo k njim povabljeni vojaški izvedenci tujezemskih držav, kar je bilo pri vseh dosedanjih manevrih običajno. Kakor se u-gotavlja, se je to odredilo, 'da se ne izda taktika pri ravna-za nju z najnovejšim orožjem, s Nemčijo," marveč "poleg'katerim je opremljena arma-
Nemčije." Nadalje izvaja, da bo od izida te vojne Italija globoko prizadeta ter, da je naravnost v nje interesu, da Nemčija zmaga, ne toliko zaradi Nemčije same, marveč bolj, ker bo s tem tudi Italija zmagala.
-o-
V NEDELJO SE IZPREMENI ČAS
Prebivalci v Chicagi in v drugih mestih, kjer imajo u-peljan sistem takozvanega po-etnega časa (Daylight saving time), se opozarjajo, da se bo izprememba v novi čas izvršila to nedeljo zjutraj. Priporočati je torej vsakomur, da že v soboto zvečer pomakne kazalce na uri za eno uro naprej, cla ne bo zamudil nedeljskih opravil.
KATASTROFA NA PLESIŠČU
Natchez, Miss. — V sredini tukajšnjega mesta se je pripetila v torek zvečer katastrofalna nesreča, ko je nenaden Požar izpremenil v nekaj minutah prostor rajanja v smrtjo grobišče. Ogenj je izbruhnil v neki plesni dvorani, ka-nior je neki znameniti orkester, importiran iz Chicage Privabil množico okrog 1,100 vsi udeleženci so bili črnci ^neli so se okraski v dvorani kar se je ogenj hitro raz ^iril in, ker je bilo poslopj *eseno, so imeli plameni tako !ahko delo, cla so ga izpreme-nili v pogorišče v kratkih 15 Minutah. Dvorana je imela sa-
SLOVENSKI PIJONIR UMRL
Chicago, 111. — Zadnji torek je preminul znani slovenski pijonir Mr. Frank Černe. star 77 let. Bival je na naslovu 1410 E. 71st Place. Na mrtvaškem odru leži v Don-nallen zavodu na 77th Street in Jeffrey Blvd. Pogreb se bo vršil v petek dop. ob 9:30 uri iz cerkve sv. Lovrenca in potem na St. Mary's pokopališče. Pokojni je bil doma iz Grobelj pri Št. Jerneju. V Ameriko je prišel okrog leta 1890. V La Salle je prva leta vodil grocerijo, potem na severni strani, in v So. Chicago. Zadnja leta pa je bil v pokoju. Zapušča žalujočo vdovo, 3 sinovein 1 hčer. Vsem naše' sožalje, pokojniku pa R.I.P.
ANGLEŽ ZAHTEVA UNIČENJE NEMCEV
London, Anglija. — Med tem, ko so razne osebnosti v angleški vladi sami ponovno povdarjale, da se sedanja vojna ne vodi proti Nemčiji, kot taki, še manj pa proti nemškemu ljudstvu, marveč, da je namen Anglije samo ta, da stre hitlerizem, se pa slišijo tupatam glasovi, ki postavijo Anglijo v popolnoma drugačno luč. Tako je imel bivši lo»d admiralitete,Duff Cooper, zadnji torek govor pred nekim prominentnim društvom, v katerem je povdarjal, cla se morajo "zločini," ki se pripisujejo zdaj samo eni osebi, vreči na celi nemški narod. "Hitler pravi, cla stoji za njim celi nemški narod," je dejal govornik. "Vsaj jaz sem pripravljen, da ga primem za to besedo ... Mi moramo potolči nemški narod v bitki."
PO TELEFONU SKUŠAL USTVARITI MIR
New York, N. Y. — Oljni magnat A. Pickuš iz Cleve-landa je miroljuben mož in želi, da bi tudi svet prišel nazaj v mirno stanje. Kakor pravi, je od leta 1936 naprej potrošil $40,000, da bi ohranil svetu mir. Zadnji torek je dodal k temu še $83.80; toliko ga je namreč stalo, da je poklical po telefonu vodilne osebnosti v raznih državah sveta, hoteč jih povabiti k skupni konferenci, na kateri se naj bi sklepalo o miru. Uspeh pa je bil kaj majhen. Z Anglijo in Francijo sploh ni dobil stika, češ, da sprejemajo samo uradne klice. Klic na Japonsko se je izgubil nekje na morju. "V Italiji je dobil tajnika zun. ministra, na Nizozemskem pa tajnika kraljice Wilhelmine. Ko pa je temu povedal, da hoče sklicati konferenco Nemčije, Anglije in Italije, je dobil za odgovor le "O," in pogovor je bil končan.
NADALJNJE PREISKAVE
se
Preiskava proti nazijem kljub pritisku Nemčije nadaljuje. — Amerikancem priporočan odhod.
iz Jugoslavije
Važen govor predsednika vlade Cvetkoviča, ki je zlasti poudarjal, da je treba preureditev države izvesti do konca. — Težka nesreča železniškega delavca. — Smrtna kosa in drugo,
KRIŽEM
LE MALO PISEM UIDE CENZURI
Chicago, 111. — Kakor se je izrazil tukajšnji poštni ravna telj, se od vsakih 20 pisem poslanih iz Nemčije v Chica go, izogne angleški cenzuri po eno. Te male izjeme pridejo semkaj po nasprotni poti, namreč preko Rusije in Ja
—	Genoa, Italija. — Z neko ladjo se je odpeljalo od tukaj zadnji torek v južno Ameriko okrog 500 judovskih beguncev, ki so morali precej dolgo čakati, predno se jim je dovolilo potovanje.
—	Berlin, Nemčija.— Nemški poslanik v Rimu, von Mackensen, je prispel zadnji torek semkaj. Kakor pravi neki list, ni obisk važnega pomena, marveč se je izvršil le v svrho običajnih razgovorov o tekočih dogodkih.
—	Hongkong. —1 Tukajšnje angleške oblasti so dovolile, da je v torek odplulo od tukaj 32 norveških trgovskih ladij. Podrobnosti se niso ob javile.
OBISK IZ KANADE
Warm Springs, Ga.— Pred sednika Roosevelta, ki se začasno mudi tukaj, je obiskal zadnji torek kanadski min. predsednik M. King. Predsed-
Belgrad, Jugoslavija. —Koraki, ki jih,je podvzela jugoslovanska vlada zadnje dni, da zatre v notranjosti države nazijsko gibanje v prid Nemčiji, in, ki so dosegli svoj višek v aretaciji bivšega min. presednika Stojadinoviča, so nazijsko vlado pripravili v dokajšnjo nevoljo, kajti sma trala jih je brez dvoma kot naperjene direktno proti sebi Pritisk iz Berlina je moral biti precej znaten, kar se razvidi iz objave, ki jo je izdala zadnji torek vlada glede teh dogodkov. V njem je namreč povdarila, da je bila aretacija in internacija Stojadinoviča notranja zadeva, ki se je podvzela v varnost države, in ni bila izvršena iz zunanjepolitičnih vzrokov.
Kljub vsemu temu pa vodi vlada še nadaljnjo preiskavo, da izsledi ostale pristaše Sto-jadinovičeve. Tako je med drugim odredila hišni zapor za bivšega notranjega ministra Acimoviča in ga bo naj-orž tudi internirala kje v kaki mali vasi. O Stojadinoviču se je vladni podpredsednik, Vlad. Maček, izrazil, da je ta najbrž dobival direktno podporo iz Nemčije, vendar pa se ne more tega natančno ugotoviti. Pač pa je gotovo, je dejal, da je brez podpisa izdajal pamflete, v katerih je napadal vlado.
Nadaljnjo nevoljo nazijev si utegne Jugoslavija nakopati s tem, ko namerava v kratkem izdati prepoved za izvoz jajc, mesa in divjačine,izvzemši za gotovino. To blago se izvaža zdaj največ v Nemčijo in sicer po zamenjevalni trgovini. Amerikancem v Jugoslaviji pa so v sredo izdala ameriška zastopstva v Belgradu in Zagrebu priporočilo, naj se izselijo, ako niso tukaj neobhodno potrebni.
Predsednik vlade za ureditev notranjih razmer
Beograd, 2. aprila. — Predsednik vlade Cvetkovič je včeraj imel obsežen politični govor na sestanku senatorjev JRZ. Sestanka se je udeležilo tudi pet ministrov in 45 senatorjev. Po začetnih besedah predsednika dr. Antona Korošca je povzel besedo Cvetkovič in med drugim dejal, da hoče senatorje seznaniti z glavnimi črtami državne politike zaradi pravilne presoje. V zadnjih desetih letih sta v naših politiki važni razdobji od 6. januarja 1929 do smrti kralja Aleksandra, potem pa vlada dr. Stojadinoviča. . Ta vlada naj bi odpravila diktatorski red in rešila hrvatsko vprašanje. To je poudaril tudi drv.Stojadinovič v nastopni izjavi.
Toda dr. Stojadinovič je potem krenil od te naloge in u bral pot proti fašizmu. Po decembrskih volitvah 1938 je zaradi tega, ker ni hotel iti za Stojadinovičem in zaradi notranje politike, stopil iz vlade dr. Korošec. Navzlic volitvam, ki so dale Stojadinoviču večino, je volilni izid pomenil, da je v državi zmagala misel o sporazumu s Hrvati. Dr. Stojadinovič tega ni mai*al videti* in je pripravljal razne ukrepe o preganjanju neljubih političnih osebnosti. Hrvati so bili vsi proti njegovi politiki, tako da je bilo treba hrvatsko vprašanje najprej rešiti. Ta naloga je bila zaupana Cvetkoviču, ki je sklenil sporazum in s tem odprl pot za demokratizacijo države in ureditev vseh notranjih vprašanj. Hrvati so dobili svo-ozemlje in pravico, da na
da ne sme samo obljubljati, marveč bo svoje obljube tudi držala.
-o-
nik je povdaril, da obisk ni ma nikake značilne važnosti. 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
Nasprotniki store in žrtvujejo vse za svoje zmote; kaj ti kot katoličan storiš za šitši upliv svojega prepričanja?
mo en izhod in tisti, ki so priredili ples, so z deskami zabili okna, da bi nihče ne mogel zunaj godbe poslušati. Kakor navadno v takih slučajih, je tudi tukaj zavladala strahovita panika in vse se zagnalo proti vratom, kar je h katastrofi še pripomoglo. Posledica je bila, da so v pogorišču izgubile življenje 211 oseb, večina od njih stara po 15 in 16 let.
V Mexico City so ljudske množice nedavno vprizorile manifestacijske obhode, da izrazijo odobritev vladnemu u_krepu, s katerim so se razlastili ameriški oljni vrelci. Napis v ospredju se glasi: "Mehika je prijateljica ljudstva in vlade Zed. držav, ne pa mednarodnih imperijalistov."
njem gospodarijo. Vse, kar so Hrvati dobili, ni nič okrnilo moči celotne države. Moč in veličina države ne bi bila trpela, če bi bili šli po tej poti naprej in preuredili še druge pokrajine v državi. Ta preureditev se mora izvesti. Greh je misliti, da nas notranje meje ločijo, kajti vse te meje so v okviru skupne domovine. Ko bo notranja preureditev izvedena do konca, bo imela država popolnoma drugo sliko.
Do temelja bomo spremenili našo notranjo ureditev in si cer na boljše. Ta prizadevanja podpirajo tudi najvišja mesta.
Delo vlade je v sedanjih razmerah zelo težko, ker je treba ohraniti navzlic tuji propagandi strogo nevtralnost. S sodelovanjem dr. Mačka je bilo veliko storjenega za državno brambo. Zaradi težkega zunanjega položaja je morala sprejeti nekatere važne gospodarske ukrepe, ki so potrebni zaradi izpopolnitve državne obrambe. Poglavitna naloga vlade pa je vseeno u-redjti notranje razmere. Vla-
Vlak ga je povozil
Kresnice, 1. aprila. — Snoči se je na postaji Jevnica zgodila železniška nesreča, ki bi skoro zahtevala smrtno žrtev. 30 letni železniški delavec Jože Zavrl, doma iz Kresniških poljan, se je okrog pol 10 pripeljal z vlakom, nato pa krenil ob progi proti domu. Ko je bil nekaj sto metrov iz postaje, je pripeljal za njim tovorni vlak. Zavrl vlaka naj-brže ni slišal ali pa se ni znal v trenutku znajti. Vlak ga je zgrabil, ga vrgel in mu odrezal desno nogo nad gležnjem in jo zlomil še pod kolenom. Kmalu nato je prišel železniški čuvaj, ki je našel ponesrečenca in poklical ljudi, da so Zavrla obvezali. Ponoči so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Čuden slučaj je, da je pred približno 10 leti skoro na istem mestu vlak povozil delavca Antona Rusa iz Jev-nice.
-o-
Obešenec
Žc zgodaj zjutraj dne 2. aprila so potniki naleteli na Večni poti pod Rožnikom v Ljubljani na moškega obešen-ca, v katerem so spoznali 25 letnega Adolfa Mrzlikarja. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano.
Smrtna kosa
V Planini pri Sevnici je umrl Ivan Poljane, visokošolec veterinar star 30 let. — V Ljubljani je umrl Ivan Skočir,sprevodnik električne cestne železnice v pokoju. — V ljubljanski bolnici je podlegel hudim poškodbam ki jih je dobil v Kranju, pri pekarni Bohorič zaposleni pekovski pomočnik Ivan Kralj.
-o-
Ribe izumirajo
Kot piše neki ljubljanski list, je v vodah na Slovenskem vsako leto manj rib "sulcev". Glavna krivda tega izumiranja je v prvi vrsti industrija, tekstilna, papirna in kemična, ki nima dovolj modro urejenih čistilnih naprav in se razni kemični izcedki izlivajo v reke, kjer zastrupljajo vodo. Nadalje je temu kriva tudi nekontrolirana in brezvestna prodaja mladih ribic v tujino. Oblastva izdajajo najemnikom na njihovo prošnjo, da rabijo toliko in toliko sulee-vih ikeraic za vlaganje v domače vode, pa gredo mlade ribice brez kontrole v tujino in to le prvovrstno blago, dočim ostanejo slabiči za domače vode.
Prireditve, ki so oglašane v "Am. Slovencu" so vedno uspešne.
EBYI SLOVENSKI UST S3 XMEREO
0F«*ir. te vera In **roA — »« fratiao in resam — 9& boje, do tmafl
'GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORXX1 CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
'(Official Organ of four Slovenian OrganizationsX
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
UNITED' FEATURE BYNDICAYK, Tni

"Rjsnica jc. d'a l>i ftek'ateri i'zmed nas padli v boju," pravi dalje Tarzan, "toda m notri bi si s tem priborili zlato prostost. Meni se vidi, da bi bilo le dobro začeti.'Nocoj, ponoči, ko boste v barakah,-'KOvwi o tem previdno z • črnimi, katerim lahko zaupaš in pozneje se bolno že kaj pomenili."
Paznik jc prihajal od desne in tedaj je Tarzan kaj hitro bil zopet na svojem prostoru, predno je paznik kaj nc-rodnefta opazil. V njegovih mislih se je porajal gačrt. Če se mu posreči zanetiti upe* in če pride še pomoč Ratho-rijatlcev, potem z lahkoto premagajo svoje tlačitelje . . ,
... Tarzan je imel že svoj načrt, a pri tem tudi upal na uspeh D'Arnota in Ukah-a, katera je bil poslal proti mestu Rathor, da pripeljeta pomoč. To bilo. seveda dobro mišljeno in Ukah sc je tega dobro zavedal ter je s svojim tovarišem, ki mu ga je bil dal Tarzan, hitel skozi džunglo.
Aroerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj", ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Iždaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Za celo leto Za pol leta
Naročnina:
..$5.00 _ 2.50 _ 1.50
Za četrt leta ___________________
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za cclo leto________________$6.00
Za pol leta_________3.00
Za četrt leta ___________________________ 1.75
Posamezna številka _____________________ 3.c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ___________________________$5.00
For half a year__________________2.50
For three months _________________ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year_____________$6.00
For half a year__________3.00
For three months_____1,75
Single copy_______________________________ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo rsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
do in obkolitev Nemčije. To je njeno glavno orožje. Povzročiti gospodarsko stisko v Nemčiji in iz nje se bo rodila politična kriza, ki naj v cloglednem času izpodmakne temelje disciplini in vsemu redu v Nemčiji. To pa je mogoče le, če se okrne nemški uvoz.
Borba zna trajati še dolgo. Nemčija zna izvojevati še marsikatero zmago v tej vojni, če bo pa tudi končno zmagala, to je pa dvomljivo. Bržkone ne bo. Kakor hitro pa doživi poraz Hitlerjev nazizem v Nemčiji, prav takrat se bo začel rušiti tudi Mussolinijev fašizem v Italiji. Takrat pa bo dobila pravična demokracija v Evropi novo priložnost, da prevzame vodilno vlogo med masami in da napravi nov boljši gospodarski in političen red v Evropi.
Angleška vojna politika
IZ NAŠE PRETEKLOSTI
Angliji se v tej vojni z Nemčijo prav malo mudi. Tudi Franciji ne. Glavna politika se plete v Londonu. Gospodarsko in politično sta pa v tej vojni Anglija in Francija povezani in se lahko reče, da gre v vseh zadevah paralelno za interese obeh.
V začetku vojne so Francozi kazali nekaj podjetnosti ob Siegfriedovi liniji. Pozneje so stopili v neko rezervira-nost in na francosko-nemški meji ni skoro nikakih bojev. So pa bili vroči spopadi med Angleži in Nemci v zraku in na morju. Drugače pa doslej Anglija posveča vso pozornost največ svoji blokadi, katero smotreno zožuje okrog Nemčije, v kolikor ji razmere dopuščajo.
Hitlerjev udar na Skandinavijo je imel dva namena. Prvič zagotoviti popolno kontrolo nad dovozom rude iz Norveške in Švedske ter drugič, upostaviti strategične zrakoplovne postajanke na norveški obali, iz katerih bi nemška letala nadlegovala angleško plovbo v severnem morju in deloma v Atlantiku okrog Anglije. Ta udar je mislil Hitler izvesti prikrito in naglo. Deloma se je v začetku posrečil, izid pa kakor zgleda bo klaveren. Angleže pa to ni vrglo iz ravnotežja. Naravnost čudno je, da Angleži tega vpada v Norveško niso preprečili, ker Angleži s tolikim brodovjem, kakor razpolagajo, v enem dnevu prepeljejo par divizij in bi jih pod ognjem svojih velikih bojnih ladij tudi lahko izkrcali. Pa se jim prve dni ni kar nič mudilo. Zgledalo je, da so le bolj debelo gledali in bili presenečeni. Tako bi sodil stranski opazovalec, ki zvitih in premetenih Angležev ne pozna. V resnici pa Angleži kar nekam radi vidijo, da Hitler udira v nevtralne države iz razloga, ker to daje Nemcem vedno več in več posla in obenem se njihove fronte iz dneva v dan širijo. To pa nazadnje cepi nemško moč in koliko več front bodo imeli Nemci za braniti, toliko slabša bo njihova glavna fronta. Angležem pa je nazadnje vseeno, če se tepo Nemci na lastnih nemških tleh, ali pa na tleh nevtralnih držav, samo, da bi to zmanjšavalo nemško moč in zagotovilo končno zmago Angliji. Iz tega razloga bi Anglija prav rada videla, da se Nemčija zaplete v vojno tudi na Balkanu. Nova fronta bi zahtevala mnogo nemškega vojaštva, obenem pa vsaka nevtralna država, na katero Nemčija udari postane sovražnica Nemčije in katera zadaja pri upravljanju in kontroliranju mnogo elela in sitnosti. Na Balkanu bi n. pr. vsaj Jugoslavija, Grčija in Turčija tvorile precejšen odpor proti nemškemu navalu. In če se vzame v poštev še precej številno armado, ki jo imajo pripravljeno zavezniki v Siriji, bi postala na Balkanu glavna fronta proti Nemčiji.
Angleži so zviti politiki. Po njihovem je Angliji v dobro s čim več državami in deželami se Nemčija zaplete v spor. Zato tudi tako počasi hodijo na pomoč svojim varovancem. Pri Poljski so mislili, da se bo branila vsaj kakega pol leta. Tam so računi Angležem vnesli. V Norveški pa Nemcem ne gre tako gladko. Zadržati jih pa le žele v Norveški in tudi zvabiti še več tja v norveška gorovja, da se s tem počepi in oslabi nemška moč.
Nevarno stališče zavzema v Sredozemlju Italija. Vendar se Italije ne Anglija ne Francija ne bojita preveč in zdi se, da se Italija tega zaveda, zato je na moč oprezna in ne sledi Hitlerjevemu vabilu v vojno. Rusija sicer Nemčiji pomaga z petrolejem, v drugem ne posebno in Moskvi se zadnje dni že gospodje v Londonu dobrikajo in ponujajo neko trgovsko pogodbo. Včeraj so Ruse preklinjali, danes jim že pomižkujejo. Taka je angleška politika. Kakor vreme je. Zvita je in mnogokrat vsem nam nerazumljiva in se razodene šele v bodočnosti, kaj je bil njen namen. Svet jo večkrat čisto drugače sodi, kakor zasluži. Hvali jo, ko bi jo moral grajati in jo graja, ko bi jo moral hvaliti. Posebna značilnost angleške politike pa je vedno ena in ista, namreč, da je v vsakem slučaju kramar-ska, zato tudi dela vse mogoče kompromise, tudi take, ki so ji večkrat v nečast. Danes izda enega izmed svojih zaveznikov, jutri drugega če potreba, samo, da se sama ohrani na površju in da je njeno gospodstvo v svetu na trdnih tleh.
Angleška vojna politika gre za tem, da zožuje bloka-
K BLIŽAJOČEMU SE PRAZ-NIKU NAŠIH MATER
Johnstown, Pa.
Skoro smo v mesecu majni-ku, ko se narava okrasi s prvim cvetjem in ves ameriški narod praznuje dan, ki je posvečen spominu mater. — Prav je tako, najlepši mesec celega leta, naj bo posvečen najlepšemu in najdražjemu bitju, ki ga ima človek na tem svetu — materi.
Mati! Kdo ne izgovarja te besede z ljubeznijo in častjo. Kajti, na celem svetu je le ena, ena sama mati vsakemu izmed nas. — Mati, veseli se sreče tvoje, v nesreči te ne zapusti; žrtvuje se za te čezmerno, v bolezni ti streže, pre-čuje noči, se vedno za tvoje
le vzgajati svojo mladino v duhu bratske ljubezni. V eni generaciji bi njih delo rodilo obilen sad. Potoke solza bi osušile dobre, bogaboječe matere sveta. To bi bila najuspešnejša mirovna armada, armada mater. Kar je mati otroku, to so matere narodu. Dobre zavedne matere, dober zaveden narod, močna država.
Pozdravljene slovenske katoliške matere ! Cast vam!
M. K.
IZ DOMOVINE
Nesreča pri podiranju bukev
Hudo se je ponesrečil pri življenje boji. — Odpušča ti! podiranju bukev 2<J letni Gra-
mati, ko žalil si jo, te brani, tolaži, z ljubeznijo vso; in tudi da svet te ves zapusti, ti mati še vedno ob strani stoji.
Neizmerna je ljubezen matere. Srečen, katere vzgaja ljubeča mati in trikrat srečen, kdor doraste pod skrbnim vodstvom dobre katoliške matere. — Mati, katera vcepi v dušo svojega malčka ljubezen do Boga, ljubezen do bratov in sester, tak otrok se ne bo zgubil v nižine človeštva, pač pa ostal materi, narodu, državi in vsemu človeštvu v ponos.
Težka, a vzvišena je naloga mater. One, lahko bi rekel, vstvarjajo bodočnosj; človeštva. Dobre matere, dober narod; in obratno. Da bi matere vsega sveta, vcepile v srca svojim otrokom le majhen del svoje materine ljubezni, ljubezni do bližnjega, naredile bi več za svetovni mir, kot vsi diplomati sveta. Matere imajo moč, da napravijo svet varen za demokracijo, da onemogočijo vojno. Mar si mislite, drage matere, da bi mogel obstati Hitler, Mussolini, ali kak drugi diktator, ako bi večina naroda sovražila vojno? Moral bi pripoznati sosednjim narodom enake pravice do življenja in priznati, da oblast nad življenjem in smrtjo ima le Bog. — Nobena mati ne pošilja rada svojega sina v smrt,pa bodisi nemška, slovanska, italijanska ali angleška.. Vsaka goji ljubezen do svojega otroka. Nič več bi ne imela posla, če bi se zavze-
hovič, usl^žben pri "Drvopro-metu" v Črnomlju. Bukev je padla nanj in ga nevarno poškodovala. — Prav tako se je težko ponesrečil Ivan Nagode iz Mokronoga, ki je spravljal drva iz gozda. Pritisnilo ga je ob voz drevo in mu zlomilo več reber. •— Oba so pripeljali v kandijsko bolnico v Novo mesto.
Spomenik bojevnikom
Na zagrebškem Mirogoju so nedavno odkrili spomenik bojevnikom zadnje svetovne vojne ob veliki udeležbi vojno preživelih bojevnikov. Prišli pa so na to slavnost ne samo delegati iz vseh večjih krajev Hrvatske, ampak tudi iz Slovenije. V grobnici so shranjene kosti 3288 vojakov, ki so bili v teku svetovne vojne pokopani v Zagrebu. Slavnost je otvoril odposlanec Nj. Vel. kralja Petra II. divizijski general Marko Mihajlovič in je potekala v najlepši slogi, posvečeni sporpinu padlim junakom.
Zmrznil je
V Turjaku nad Hrastnikom je zmrznil upokojeni rudar Miha Kandof. Odpravil se je bil od doma in se ni več vrnil. Ker je imel navado, da je iz-ostajal od doma po več dni, se domači niso zmenili za njegovo odsotnost. Ko pa se je to pot vračal, baje ponoči proti domu, je omagal v snegu. Našli so ga komaj kakih 100 metrov pod njegovo hišico zmrznjenega.
Slovensko ozemlje nekdaj in sedaj
Ozemlje, ki so ga Slovenci v 6. in 7. stol. naselili, je bilo prav obsežno. Res, da po večini ni bilo gosto naseljeno, res, da je po nekaterih krajih še stanovalo predsloven-sko prebivalstvo in da so bili mnogi predeli še povsem nenaseljeni. Strnjeno slovensko ozemlje v 9. stol., ko je bila slovenska ekspanzija največja, je obsegalo približno 70.-000 kv. kilometrov. Na zapa-du je segalo v Furlansko ravnino, do Karnskih Alp, izvirov Drave, Visokih Tur, Dach-steina in reke Traune, na severu do Donave in Dunajske kotline, na vzhodu do zapad-nega dela Prihinove in Koclje-ve kneževine, na jugovzhodu in jugu pa do črte, ki velja danes kot meja med Hrvati in Slovenci (reka Sotla in Kolpa). Obseg okoli 70.000 km. je nekoliko manjši od površine krajevine Srbije od končane balkanske vojne do končane svetovne vojne 1913—1918 (87.000 km) ali pa površine današnje Bavarske (75.000 km).
Danes zavzemajo Slovenci ozemlje, ki ga omejuje na za-padu Jadransko morje, potem reka Soča do Gorice, odtod proti zapadu do črte Krmin (Cormons) — Čedad (Civida-le) — Humin (Gemona) — Rezjuta — Kanin — Sv. Mohor na Žili (Hermagor), kjer je skrajna slovenska severo zapadna postojanka. Odtod gre severna slovenska jezikovna meja neprestano proti vzhodu, nekako po črti Sv. Mohor — Beljak — Vrbsko jezero — Celovec — Breitrie-gel nad Velikovcem — Labud — Špilje — Radgona do Mo-noštra, ki je skrajna severovzhodna točka slovenskega, o-zemlja. Od Monoštra gre dalje vzhodna slovenska meja naravnost proti jugu nekako po črti Monošter — Spodnja Lendava, odtod pa po Muri do njenega izliva v Dravo. Odtod teče južna slovenska jezikovna meja ob Dravi do nekdanje ogrsko-hrvaške-av-strijske meje (severno od Va-raždina), potem po nekdanji štajersko-hrvaški in kranjsko-hrvaški meji do istrske meje (severno od Reke), od tam pa nekako na Buzet (Pinguente)
v Istri in Piran (Pirano) ob Jadranskem morju. To strnjeno slovensko ozemlje meri nekaj nad 24.000 kv. kilometrov.
Bilanca slovenske zemlje v enem tisočletju njene zgodovine, od 9. do 10. stol., se torej glasi: izguba okoli 47.000 km, ali drugače povedano, danes bivajo Slovenci na ozemlju, ki je približno le eno tretjino površine, na kateri so se pred tisoč leti na široko razprostrli. — Kakšna je danes trdnost naših narodnih meja? Ali obroč, ki nas oklepa, danes miruje, ali pa še vedno zožuje našo zemljo? In ali je tega zoževanja res kriv samo "tuji meč"? (Beri: Milko Kos, Zgodovina Slovencev, od naselitve do reformacije, in: Fran Erjavec, Slovenci).
Dogodki
med Slovenci po Ameriki
Kdaj je bila slovniška sodni ja?
V Bleiweisovih "Novicah" se je leta 1855 pojavila' pravda o glagolu. Ta prepir je spomnil slovensko občinstvo na glasovito abecedno vojsko leta 1833. Tu in tam je bilo veliko krika, trme in učenj a-ške bahavosti, a zmešnjava in ■nedoslednost nista bili nič manjši. Zato je neki A. M. (katehet Andrej Marušič) na-svetoval višjo slovniško sodni-jo (akademijo), ki se naj bi sestavila iz učenjakov in bi bila pooblaščena, slovniške zadeve razsojevati iti razreševati. Premotrila naj bi vse članke za in proti. Predlog glede , slovniške sodnije (1855) je bil stavljen v pravem času.
Zopet dve družini manj
Calumet, Mich. —Te dni so zopet odpotovale dve družini iz Calumeta in sicer družina Mr. in Mrs. Frank Simonič, ki so se odselili v Milwaukee, Wis. in družina Mr. in Mrs. Mike Perko, ki so odšli v Jerome, država Arizona.— Težko je bilo slovo od prijateljev, s katerimi so preživeli že toliko let, a ker tu ni bilo zaslužka, so si ga morali poiskati drugje. Tako se naša naselbina, v kateri je nekoč cvetelo blagostanje, manjša iz leta v leto.
Zopet nov grob
Cleveland, O. — Nagloma je umrl te dni tukaj John M arsič, v starosti 50 let. Pokojni je bil doma iz Sodraži-ce, odkoder je prišel v Ameriko pred 34. leti. Zapušča dve sestrični Jennie Pucel,in Frances Petrič — pri slednji je stanoval; potem bratranca Joe Adamiča in več drugih sorodnikov. V starem kraju pa očeta, mater in eno sestro.
Smrtna kosa v Pennsylvaniji
Strabane, Pa. — Tukaj je umrl Joseph Novak, v starosti 74 let. Doma je bil iz Ko-ritnice, pri St. Petru na Krasu, v zasedenem ozemlju.
Po Slomškovem prizadevanju; so prestavljali takrat sveto j *?po lta" °per
^ ...	..	.. I .loirolanHii /. ne
pismo. Da bi to radi raznih prevajalcev ne kazalo preveč pisanega lica, so si mogli želeli slovniške sodnije. Neke vrste sodnija je bila že to, da je bil Slomšek določil pregle-dovalce rokopisov. Leta 1858 se je oglasil nov slovniški sodnik: Levstik, ki je izdal znamenite "Napake slovenskega pisanja," podprte z lepim številom značilnih zgledov.
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycle«.
Mr. Šubelj potuje z opero
Naš slovenski operni pevec Tone Šubelj je gostoval z Meno družbo v Cfevelandu. Z nekoliko zmanjšanim številom opernega osob-ja so nadalje gostovali v Dallas, državi Texas, potem v New Orleans, Louisiana in od tam naprej v Atlanta,Georgia.
ZANIMIV ROMAN
začne izhajati jutri v "Amer. Slovencu" pod imenom:
"Dogodek na Poganskem polju"
ki bo zanimal vsakega čitatelja. Opozarjamo na ta novi roman vse naše čitatelje, zlasti pa one naročnike, katerim je naročnina potekla, da jo pravočasno obnove, da se jim ne bo med tem zanimivim romanom ustavil list.
Jubilej
Cleveland, O. — Zadnjo soboto večer so prijatelji in sorodniki veselo presenetili splošno priljubljena zakonca Mr. in Mrs. Fred Jazbec z 222. ceste v Euclidu, ko sta ta dva slavila srebrni jubilej zakonskega življenja.
Rojenice
Milwaukee, Wis. — dobrosrčne vile rojenice so te dni obiskale družino Mr. in Mrs. John in Josephine Zainer na 5536 No. 34th Street ter jim prinesle za spomin luštnega fantička. — Castitke!
Smrt rojakinje
Hibbing, Minil. — Tukaj je preminula 8. aprila Margareta Šterk, v starosti 74 let. Pokojna je bila doma iz Pred-grada, fara Stari trg ob Kolpi. Njeno dekliško i m e je bilo Margareta Muhvič. Sem je prišla pred 31. leti. Zapušča soproga Marka Sterk in eno hčer, omoženo Trater ter šest vnukov. — Naj ji sveti večna luč, ostalim sožalje!
-o-
Vsak teden en dopis, naj bo •geslo vsake naselbine.
TARZAN IN OGENJ V THORU
Prav po tiho je Tarzan potem šepetal Wailu.ku, svojemu tovarišu v suženjstvu, ki je bil Rathorijancc tako le: ''Ali bi se,ti boril za prostost, če bi ti bila za to (Jana prilika?'' "In še kaki, rad," odvrne Wailuk. "To bi pomenilo hitro smrt, medtem ko sedaj počasi umirgmo pod biči"
C O to
W
o
Stran 2_____AMERIKANSKI SLOVENEC____Petek, 26. aprila 1940
Petek, 26. aprila 1940
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
tooooooooooooooooooooooooooo^ooooooooooooooooooooooc
Družba
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Vstanovljena 29. novembra 1914.
v Zedinjenih Državah C-JpS. TftKpf 111 Inkorp. v drž lllinois Severne Amerike. ^©CtCZ. J Oil C i, ill. 14. maja 1915.
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: George Stonich, 429 N. Chicago St., Joliet, 111.
1.	podpredsednik: Joseph Klepec, 903 Woodruff Rd„ Joliet, 111.
2.	podpredsednik- Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet, 111. Zapisnikar: Paul Laurich, 414 No. Broadway St., Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1004 N. Broadway St., Joliet, I1L Duhovni vodja: Rev. Anzelm Murn, Willard, Wis. Načelnik publikacijske propagande DSD.: Rev. Aleksander Urankar,
OFM., 1852 W. 22nd Place, Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 452 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. Joseph L. Drasler, 1025 Wads worth Ave., North Chicago, 111. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St., Joliet, 111.
POROTNI ODBOR: Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111. John Nemanich, 650 N. Hickory St., Chicago, 111.
Predsednik Atlctičaega odseka: John Rolih, 528 Bluff St., Joliet, Illinois.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Ch.cago, 111.
Do dne 1. januarja je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam, ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin, ter bolniških podpor v znesku $191,663.22.
Sprejema se člane in članice od 16. do 55. leta. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. Izdajajo se različne certifikati "Whole Life", "Twenty Payment Life", in "Twenty Year Endowment". Vsaki certifikat nosi denarno vrednost, tudi Centralna bolniška podpora. Družba sv. Družine 113.53% solventna. Rojaki(inje)! Pristopite v njeno sredo.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na Glavni Urad — 301 Lime St., Joliet, Illinois.
XkKKKXXJOOOO O-OOO-OOOOOOOOO OOOOOO-O CK>0<K>O<h0<K>0<KKK><HKKK>^
KAMPANJSKO POROČILO
Marca meseca je pristopilo 21 novih članov in članic za svoto $10,150.00 zavarovalnine. Skupaj za dva meseca 32 novih članov (ic), za $14,850.00 zavarovalnine.
Od enih društev še ni nič glasu. Torej, ne čakati, zdaj je čas dela! Agitirajte! Srebrna kampanja mora doseči določeno kvoto! Dolžnost vsakega društva je, da gleda na to, da se bo določena kvota v resnici dosegla in sploh se to od vseh nas tudi pričakuje ! TOREJ, VSI NA DELO!
FRANK J. WEDIC, glavni tajnik.
IZ URADA GL. TAJNIKA D. S. D.
Bolniška podpora se je izplačala sledečim članom in članicam:
Dr. štev.	Name	March
1	Math Gasperich ..................	............$35.00
1	Anton Sraj, Sr., pol.............	............ 10.00
1	Catherine Judnich, pol.......	..........14.00
1	Mary Russ ..........................	....... 20.00
1	Katharine Sraj ..................	..... 12.25
1	Margaret Smrekar ............	.......... 8.75
1	Stephen Stanfel ..................	15.00
1	George Herbst ....................	............ 8.75
1	Jerry Pirc ..........................	............ 25.00
1	Mary Hulbert ....................	........... 15.00
1	John Barbich ...................	.......... 20.00
1	Mary Kukar .....................	............ 20.00
1	Anton Miklaucich .............	............ 10.00
3	Anna Kostelo .....................	............ 27.00
3	Tony Strukel .....................	............ 24.00
3	Frank Misjak ...................	............ 28.00
3		'....... 36.00
6		.......... 25.00
6	Anton Marincic .................	............. 26.00
8		..... 23.00
12	Francis Strle .....................	........ 25.00
12	Mary A. Korevec, pol........	............. 10.00
12	Barbara Vranesich ...........	. 30.00
12	Anna Nemanich.................	.... 14.00
12	Rose Bennett ...................	14.00
13	Louis Duller, pol................	..... 10.00
14	Anna Thomas (2) .............	50.00
14	Barbara Wracker .............	....... 15.00
14	Theresa Simunick ............	. 25.00
14		
	(Deceased Anna Spudic)	
21	Anton Golobitsh ..............	............. 10.00
21	Lee Strappazon ................	.........10.75
JUBILEJNA KAMPANJA .DSP
traja skozi vse leto 1940.
Zaključi se 31. decembra 1940
KVOTA JE $250,000.00 ALI EN ČETRT MILIJONA DOLARJEV ZAVAROVALNINE. TA KVOTA SE MORA DOSEČI, PREDNO SE BODO IZDALE POSEBNE NAGRADE.
VAŠA DOBRA VOLJA IN NEKOLIKO POŽRTVOVALNOSTI DO DRUŽBE SV. DRUŽINE, BOTE VAM PRIDOBILE TE NAGRADE:
1.	Prva nagrada je brezplačno potovanje v Florido za dve osebe. Ce
zmaga žena, lahko vzame moža s seboj; če zmaga mož, pa vzame lahko ženo s seboj.
2.	Druga nagrada je krasen Electric Refrigidere.
3.	Tretja nagrada je krasen R. C. A. Consulor Radio.
4.	Četrta nagrada je ženska ali moška ura (Wrist Watch).
5.'	Peta nagrada je Electric Mix Master.
6.	Šesta nagrada je lep bicikil, za dekleta ali pa za fanta.
—	Za slučaj da bi kdo mesto nagrad v blagu rajši gotovino, mu je ista na razpolago v znesku, kolikor bi blago stalo.
—	Za slučaj da dva dobita enako število, sta oba u-pravičena do ena-kih nagrad.
poročilo mesečnih računov društva, katere vam bodo poročali nadzorniki v vsej natančnosti. Nadalje se , prosi vse zaostale, ki dolgujejo na mesečnih asesmentih, da svoj dolg poravnajo na prihodnji seji. Sedaj že menda dobro veste pravila. Odbor se mora ravnati po pravilih in če se kateremu kaka nesreča pripeti, naj nikar ne krivi odbora, če bi ne bil ničesar deležen, ker se sam ni ravnal po pravilih. — Nadalje se prosi vsakega člana in članico, naj vsak poskuša pridobiti vsaj po enega novega člana ali članico za srebrni jubilej naše dič ne DSD. Obenem ne pozabite na ure, katere pomaknite za eno uro naprej že v soboto večer, najkasneje pa zgodaj zjutraj v nedeljo, cla ne bote prepozni za na sejo, ki se bo vršila po novem času. — V mesecih maj, junij, julij in avgust, se bodo seje vršile vsako četrto nedeljo v mesecu zjutraj od 9. do 10:30. — Vam udani tajnik
John Densa.
TO IN ONO
OBSODBA NAD SINOM QA PRIZADELA
Clarion, Ia. — Nenavadna tragedija se je pripetila v nekem tukajšnjem sodišču zadnji ponedeljek. Ker je vozil neki tuji avto brez lastnikovega dovoljenja, je bil 26 letni Aleks. Gabel obsojen na šest mesecev zapora. Izrek obsodbe pa je tako težko zadel navzočega 57 letnega fantovega očeta, da se je od kapi zadet na mestu zgrudil mrtev na tla. -o-
ANGLEŽI O NAZIJSKIH IZGUBAH
P. Kazimir Zakrajšek:
PO DVANAJSTIH LETIH
(Spomini iz mojega obiska Amerike.)
(Dalje)
Vsi smo v duhu še enkrat pre-
NA DELO IN PRIDOBIVAJTE NOVE ČLANE, DA ZMAGATE V JUBILEJNI KAMPANJI! PRILIKA JE VAM DANA!_
Ako rabile kakih navodil in pojasnil se obrnite na glavnega tajnika sobr. g. Franlca J. Wedica, ki jih bo vam z veseljem podal.
Jožefa. Sosestra je pa Mrs. Mary Kukar, ki je izdihnila svojo dušo v lepi starosti 80 let. Pokojni je bil doma iz Črnomlja, sosestra pa iz fare Semič v Beli Krajini. V' imenu moje družine in vsega članstva našega društva izrekam na tem mestu vsem ostalim globoko sožalje. Vsem našim sobratom in sosestram pa priporočam oba pokojnika v molitev in blag spomin. Naj jima sveti večna luč in naj se v miru odpočijejo od svojega truda!
K sklepu še opominjam vse one, kateri dolgujete društvu na mesečnih prispevkih, da bi to čimpreje poravnali, kajti v nasprotnem slučaju bote sami krivi, če vas zadene to, kar bi moralo slediti po pravilih, zaradi neplačanega asesmen-ta. Posebno se opozarja tiste, ki ste dobili opomin, da se oglasite pri tajniku.
Naprošeni ste vsi tisti, ki
Total........................................................................................$621.50
Izplačali za posmrtnine:
štev. 14. Za pok. Anna Spuclič, cert. 5866........................$250.00
Total..........................................................................$250.00
Izplačali za operacije:
Dr. štfev. 1. Theresa Gosak, cert. 5335, Goitor........................$ 75.00
N
Na zadnji mesečni seji dne 31. marca je članstvo del j časa razmotrivalo o naši tekoči kampanji in je slednjič prišlo do tega zaključka, ki se je vsem zborovalcem zdel najbolj umesten.— V našem glasilu "Amerikanski Slovenec" ste že čitali o lepih nagradah za one, ki pridobe več članstva v našo organizacijo DSD in se je kar vredno potruditi za temi lepimi nagradami. -Oni člani in članice, kateri bivajo izven društvenega sede ža, so tudi lahko naši organizatorji. Ce bi morda novopro silci ne mogli priti k seji za pristop, bi lahko prišli naši uradniki z društvenim zdravnikom tja k njim, da jih preišče o sposobnosti. Ce se dobi osem ali več prosilcev, se lahko ustanovi novo društvo, h kateremu bo mogli pristopiti tudi člani in članice od društva št. 11, DSD., Če bi hoteli. Sedaj, ko Družba plačuje bol
London, Anglija. — Glasom uradnega angleškega poročila je bilo tekom sedanje vojne poškodovanih ali pa potopljenih 24 nazijskih bojnih ladij. V to niso vključeni submarini, pravi poročilo.
-o--
DOBA POZABLJANJA "The Evening Standard" o-pozarja na posebnost današnje dobe, ki tako rada pozablja. Kot značilen primer pozabljanja navaja slučaj angleškega letalca Artura Whitten-Browna, ki je v družbi z Johnson Alockom leta 1919 preletel Atlantski ocean. Danes, dvajset let po tem dogodku, je Whitten-Brown docela pozabljen človek. Dobil je službo pri tehničnem oddelku Metropolitan Vickers in se zanima samo za tehnične zadeve, letanje pa je popolnoma opustil.
življali presrečne, takrat žalostne trenutke slovesa od domačih in domovine na Brezjah tam pod mogočnim Triglavom in solze so nam zalivali oči od hrepenenja po domu, po lepi slovenski zemlji. Toda vsi smo se pa čutili tu pri Mariji, dasi v tujini, tako varne; čutili smo se srečne, da smo ohranili ljubezen do Marije v dobi tolikih bojev in tolikih življenjskih preizkušenj, ko je toliko naših rojakov v tujini pozabilo na to Mater slovenskega naroda. M i p a smo si v srcu ohranili ljubezen do nje in ostali njeni zvesti otroci. O, kako mogočno je zato zaorila po cerkvi naša pesem v slovenskih petih lita-nijah po sv. maši! S kolikim srčnim navdušenjem in s kako mogočnimi srčnimi čutili nam je vzklila iz dna duše ti-/sta mogočna, večno lepa: Marija, k tebi uboge reve mi zapuščeni vpijemo!" V duhu smo se spominjali vseh velikih stoletij našega narodnega trpljenja, trpljenja v turških časih, v časih graščinske suž-nosti in drugih težkih dni naše narodne zgodovine. Naš u-bogi Slovenec je trpel in krvavel iz tisoč ran. Toda zaupal je v Marijo, svojo Mater, k nji klical za pomoč in varstvo in — se rešil. Tudi v prihodnje mora biti tako! Ameriški Slovenci hočejo tudi v tujini zapustiti svojim potomcem kot najdražjo svojo dediščino: ljubezen do Marije, ker vedo, da bodo tudi potomci izkusili isto, kar je slovenski narod skušal skozi tisoč let gorja in trpljenja, da človek, kristjan, ki ima Marijo za mater, ni sirota, je varen, in ohranil se bo.
svoje Kraljice in Matere, da ai ostal zvest njej, pod katero vodstvom in varstvom je izbojeval že toliko svojih narodnih zmag, preživel in prebil' srečno toliko in tako težkih in nevarnih dob svoje zgodovine, pa vsikdar zmagal in se ohranil.
Sicer noben narod na svetu ni tako miroljuben, da mu je vsaka vojna tako odvratna, vsaka osvojevalna politika tako tuja, kakor je naš. Da, še preveč je tak. Vendar pa se ni mogel izogniti stalnih notranjih in zunanjih bojev in vojn, .težkih in bojevitih dob, ko je bilo pa treba zgrabiti za obrambno orožje, katero so mu vsilili sosednji narodi, je šel pa v boj junaško in to vselej pod varstvom Marije.
Ker je tako miroljuben, se pa tudi ne prepira rad. Ko je prišel v Ameriko, se je zakopal pod zemljo v premogovnike in rudnike, šel v plavže in tovarne in tam garal in delal kot črna živina, in sicer pridno in pošteno kot noben drug narod na svetu. V svoji poštenosti ni razumel, da bi kdo mogel biti nepošten. Zato je zaupal vsakemu, preveč zaupal. Iskal je, kje je najbližja katoliška cerkev,kje bi mogel služiti tudi svojemu Bogu, katerega je prinesel s seboj v svojem srcu. Ustanovil si je svoj domek kakor je veclel in znal čimpreje. Kmalu mislil tudi na svoj "house," da bi ga kupil. Pridno je varčeval, pošiljal domov svoje žulje, morda zato celo sam stradal, sam trpel mraz, sam si pritrgoval.
(Dalje prih.) -o-
Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-roče!
ste na potnih listih, da v slu- niško podporo, ni nikakega
Za D. S. D.
•see
---—-r
Dopisi lokalnih društev
MUiiiimoMniBitiitimiiiMiiimiflniiatg 12 URADA DRUŠTVA SV.
DRUŽINE ŠT. 1, DSD.
Joliet, 111.
Vse naše članstvo je prijaz-1,0 vabljeno na prihodnjo se-•l0> katera se vrši v nedeljo 28. aprila ob eni uri popoldne v navadnih prostorih. Prosim Vas, da se te seje polnoštevil-udeležite, ker bo na tej nik
Total............................................ $ 75.00
FRANK J. WEDIC, glavni tajnik.
-O-
seji prečitamo trimesečno finančno poročilo. Vsakega mora zanimati, kako je društvo zadnje tri mesece poslovalo glede dohodkov in stroškov. Poleg tega bomo imeli še več drugih važnih točk na dnevnem redu.
Omeniti vam tudi moram,da je nemila smrt v kratkem pobrala kar dva od našega društva, enega sobrata in eno so sestro. Pokojni sobrat je Štefan Stanfel, stari pionir in so-ustanovnik KSKJ ter ustanov-naše slovenske fare sv.
čaju bolezni pošljete svoja bolniška izpričevala vsak mesec v tajnikov urad. Ce tega vam ni katerikrat mogoče storiti zaradi važnega slučaja, vas prosim, da mi naznanite, da bom vedel na društveni seji o tem članstvu poročati Prosim, da to upoštevale. — i sobratskim pozdravom!
John Barbie, tajnik
-o---
ČLANSTVU DRUŠTVA SV.
DRUŽINE ŠT. 11, DSD.
Pittsburgh, Pa.
Članstvu zgoraj omenjenega društva se tem potom na znanja, da se vrši v nedeljo 28. aprila zelo važna seja, na katero so vabljeni vsi člani in članice. Tako se bo na omenjeni seji izvolilo kampanjske organizatorje, kateri bodo ob iskali vse naše rojake, kateri še niso pri društvu sv. Druži ne ali pri DSD.
trahu,da bi maloštevilno društvo ne moglo obstati. — Za nadaljna pojasnila pišite na društveni odbor, ki vam bo na vsako vprašanje rade volje odgovoril. Vsi oni pa, ki stanujete v bližini, pridite na sejo v nedeljo 28. aprila!
Odbor
_—o——-IZ URADA DRUŠTVA SV. IVANA KRSTITELA ŠT. 13.
DSD.
Chicago, 111.
Prijazno se vabi vse članstvo našega društva na prihodnjo sejo v nedeljo 28. aprila ob 2. uri popoldne 1 navadnih prostorih. Asesmen se bo začel pobirati že ob 1:30 popoldne. — Na tej se ji imamo nekaj zelo važnih točk za rešiti, v korist društva in Družbe. Zato vas prosim, cla se udeležite te seje. Obenem bote tudi slišali na seji
Swmwww
!DENARNE i POŠILJATVE
se še dostavljajo v Jugoslavijo in Italijo. Prosimo pa pošiljatelje nakazil za start kraj, da pošiljajo v takih svotah, kakor tu navedene, namreč v ravnih svotah po sto, kot 100, 200, 300, 400 ali 500 j dinarjih. To radi praktičnosti izplačil.
Kdor želi poslati pošiljatev potom kabla (brzojavu), lahko sto-[ ri po znižani ceni za $1.00, kar je treba namreč dodati k cenam za gotove svote dinarjev. (Ta zniža-! na cena za kabeliranje velja le za Jugoslavijo.) Naše cene so zdaj: JUGOSLOVANSKI DINARJI:
Za $ 2.30.................... 100 Din
Za $ 4.40.................... 200 Din
Za $ 6.50.................... 300 Din
Za $ 8.45.................... 400 Din
Za $10.25.................... 500 Din
Za $20.00....................1000 Din
Za $39.00....................2000 Din
ITALIJANSKE LIRE:
Za $ 3.25...................... 50 lir
Za $ 5.90...................... 100 lir
Za $11.50...................... 200 lir
Za $17.00...................... 300 lir
Za $28.00...................... 500 lir
Nakazovati pošiljatve, da bi se izplačale v ameriških dolarjih zdaj ni mogoče. Vse pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL.
Po cerkveni pobožnosti se je razvila pod hribom ob naših avtomobilih prisrčna zabava, ko so naše gospodinje začele odpirati svoje košare in skladati njih bogastvo raznih kuharskih dobrin pred nas, da nas okrepčajo.
Le prehitro je prišel čas, da smo se morali posloviti od Marije in drug od drugega, si segli prijateljsko v roke in se odpeljali vsak na svojo stran.
,0, lepo, lepo je, če se v tu-jiifl, daleč od doma najdejo skupaj Slovenci pri takih le priložnostih, skupaj pokram-ljajo, se pogovore in zapojo. Kar srce me je bolelo, ko sem gledal zlasti mladino, ki bo tako kmalu utonila v tujem morju amerikanizacije. O, naj bi nesla s seboj vsaj eno lepo slovensko dediščino, ljubezen in zvestobo do Marije! Ce ne bo vzdržala valov tujine in bo na njih jezikih utihnila sladka slovenska govorica, naj vsaj v njih srcih ostane slovenska ljubezen do Marije:
In za tole sem se boril vseh edenindvajset let svojega a-meriškega življenja, da bi naš narod v Ameriki ne pozabil
' t
Road, J
\
lAlAL^KkAU^^ A Ali i.
NA PRODAJ FARMA
40 akrov, vse obdelano. Tri krave, ena telica, svinje, veliko kokoši, vsa mašinerija. Hiša v najboljšem stanju, z elektriko. Cena samo $2,500. Prvo plačilo' $500. Farma .leži blizu velikega mesta. Vprašajte: Anton Jordan, 2622 So. Harding ave„ Chicago. Tel. LAWndale 7182.
NA PRODAJ JE
—	zidana hiša s šest stanovanji, centralna kurjava. Najemnina clonaša na leto $2000. Gotovine treba $1000;
—	zidana hiša 12 stanovanj. Najemnina na leto $4,200. Cena f,l 1,500;
—	hiša treh stanovanj po šest sob; zidana; blizu 26. ceste in Harding, Cena $7000;
—	hiša dveh stanovanj po štiri sobe. Cena $4,600;
—	"cottage" pet sob, zidan; kurjava na vročo vodo. Cena $3,500;
—	več hiš v okolici Lawn-dale in 26. ceste.
Obrnite se na: Anton Jordan, 2622 So. Harding a ve., Chicago.Tel. LAWndale 7182.
SLOVENE PEOPLE OF CHICAGO!
An enjoyable evening is assured to you by attending
The 1st Annual Spring Dance
mm^pu^MMMni—M—...........................................................................................i............ " "■ — "
Sponsored by the
Cer-Wood Social Club
SATURDAY, APRIL 27, 1940 AT ST. STEPHEN'S BALLROOM
Corner Cermak Rd. & Wolcott ave. Music by
EDDIE'S BOB-CATS Entree 8:00 P. M.	Price 25 cents
I
L
AMERIKANSKI SLOVENEC
_ __________ .. .
Petek, 26. aprila 1940
Deseti brat
.....m.......—gbnti'm iiihtm'—'—
IZVIREN ROMAN
W'
(Konec)
Ako bi ga jaz še enkrat v pest dobil, ko bi mi pred oči prišel, jaz bi ga pomikastil in pretrl in pretepel, kakor se snop pretepe. V vodo bi ga vrgel, v globoko vodo, ali pa še ozmerjal bi ga, da bi me pomnil."
"Ali bi ga poznal, ko bi zdaj k tebi prišel, Krjavel?"
"O kaj pak! Kakor srebrn groš, tako bi ga poznal. Tolikšen je ko vi in tak, ves tak, samo brade nima take volčje podobe kot vi. Pravijo nekateri, da mu je Marijan, ta, ki se je tukaj na Stavnik, dve uri od tod, preselil in zdravnikovo hčer za že-10 vzel, Polesek dal, zastonj, prav zastonj. Jaz pa tega ne verujem, zakaj dobro vem, !a Marijan ni tako neumen, da bi kaj takega zastonj dal. Posebno pa takemu ma-opridnežu ne, kakor je ta. Mar naj bi dal leni kaj ali pa komu drugemu, če ima reveč."
"Ali pa veš, da je tisti šolmošter, kakor ui praviš, tako malopriden, Krjavelj?"
"Vem, vem. Pa čigav ste pa vi in od kod e, da mene po imenu poznate?" vpraša rjavel j zvesto.
"Iz Dunaja prihajam."
"Kaj me tam poznajo? Glej si no! To nn pa pri Bučarju povedal drevi na pre-. I, lahko je, da, je že tako! Slišali so enda tudi na Dunaju, da sem jaz tisti rjavelj, ki je bil pomorski vojščak in je idiča razklal, na dva kosa razklal. Kaj 3 da? Glejte, glejte! Bog zna, ali tudi ce-ir ve zame ali ne? Kakšen je neki cesar? li sta kaj govorila kdaj?"
Lovre se nasmehi j a. Da more tudi Kr-ivelj svoje slave — to se ve, da žalibog i namišljene — vesel biti, tega ni vedel.
"Kako vam je pa ime, gospod? Rad bi edel, da bom znal povedati," pravi Kr-avelj.
"Lovre Kvas mi je ime in oni Polesek e moj."
Krjavelj debelo pogleda, ustavi se s svojo kozo, debelo in velikansko roko dene Kvasu na ramo in pravi ves v veselju: :<0, kaj ste res vi? Ste že vi! Ste že! O! Bolj sem vas vesel, kakor da bi svojo raj-nico Urško videl, ki sem jo rad imel. Bog vam daj zdravje! Raca na vodi, konjska smrt, hudiča ne videl, — zmerom sem dobro o vas govoril in hvalil sem vas, kamor sem prišel, pri Bučarju in Obrščaku in v hosti pri smreki, ko sem smolo drl."
"Ali nisi popred, ko me nisi poznal, drugače govoril?"
"Kaj? Jaz slabo govoril, grdo govoril? Ni res! Kdo pravi? Vprašajte, kogar hočete, vsak bo vam povedal, da sem vas hvalil. Kaj ne, da mi boste pustili po vaši hosti kako smreko zasekati, da bo raj-ša smolo cedila. Saj nočem tako zastonj. Ampak čevlje vam bom zakrpal zato in 'dobro vam je bom zašil. Če je treba še tako velik županec ali zaplato nanje prišiti, jaz znam. Glejte, kako sem svoje dobro pkrpal."
Še več takega je Krjavelj pravil, preden Sta prišla do razpotja, kjer se je Kvas
obrnil proti Slemenicam, Krjavelj pa proti hosti domu s svojo zopet najdeno kozo, katero je iz gole ljubezni zdaj pa zdaj lopnil po boku.
Kolikor bliže je Kvas gradu prišel, toliko počasneje je korakal. Raznovrstni čuti so ga premagovali. Srce mu je bilo polno. Zdelo se mu je, kakor bi bil šele včeraj tod hodil. Vsak grmiček, vsak jarek ga je domišljal, kaj je nekdaj tod sprehajaje se mislil in čutil. Hrepenenje, da bi videl njo, pospeševalo mu je stopinjo, pa zopet je koračil počasi in zdelo se mu je, kakor da bi ga nekaj težilo.
Gospod Benjamin je bil z njive zagledal tujega gospoda iti proti gradu. Šel je tedaj k potu in gostu nasproti. Ko sta se sešla, spoznal ga je brž. Vesel ga je pozdravil in mu pomolil roko.
Spraševal ga je po prvem srčnem pozdravi jen ju to in ono in zvedel, da je svoje učenje srečno prestal, da je zdrav, da je poslednje pismo prejel itd.
"Gospod doktor, pojdite gori na dom. Manica je doma in mati. Jaz imam še ne-[ kaj svojim ljudem povedati, potem pa I koj pridem in pomenili se bomo na drob-■ no in več," dejal je graščak.
V gradu je Lovre zvedel, da je Manica v svoji sobi. Deklica je sedela pri neki knjigi, ko je Lovre stopil prednjo. Ko ga je zagledala, vstala, je s stola, vzkliknila, podala mu roko, oko je govorilo, kipeče veselje ji je zvezalo jezik, izgovorila je samo njegovo ime in v tem imenu je bilo povedano vse, vse! Šele ko so pritekle po lepem, bledem licu bleščeče, vroče solze, oznanjevavke nečesa neizrekljivega, prišle so besede, vpraševanje in odgovarjanje.
In pol leta, pol dolgega leta pozneje je poštenjak Krjavelj sedel sredi vaških otrok in beračev na Slemenicah v družinski izbi in se dobro mastil v jedi in pijači. Zakaj bila je svatovščina, na katero so bili povabljeni Marijan s svojo ženo, Venc-ljevo hčerjo, in veliko drugih ljudi, Krjavelj pak se je bil povabil za prežarja sam. In dobro se je možu godilo; dejal je, da je v malih nebesih. Doletela ga je celo proti večeru čast, da je bil poklican v gosposko sobo, kjer sta ženin in nevesta, dr. Kvas Poleščan in Manica iz Slemenic, skupaj ■ede-la sredi gospode, in je Krjavelj moral povedati, kako je hudiča presekal in kako se mu za rajnico spreljubo Urško toži, s katero sta korenje zasadila, da ga je bila vsaka luknja polna, s katero sta od sv. Kozmeka do vseh svetih v božjem strahu živela in gledala, kako so drugi pogačo rezali. Celo s spominom o desetem bratu se je'bil ta dan zlepa spravil, ko je slišal, da sta mu gospoda Marijan in Kvas postavila lep spomenik iz rezanega kamena na grob, kateri je svetu oznanjal, da tukaj počiva: deseti brat.
"Amerikanski Slovenec" in "Novi Svet" sta lista, brez katerih bi ne smela biti nobena slovenska družina!
Velik junak. — Drago: "Veš,)pn.jntelj, vi-<mao>sem jih svoji |eni enkrat pošteno povedal. Izvedela je vse.kar mislim o njej." — Rado: "Ej, /
pa ona, kaj je naredila s te-j'ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
boj?" — Drago: "Sprva j? bila nekoliko, razburjena, Nai-to se je pa umirila 'in mi čestitala na moji hrabrosti."

Slovenci v Chicagi in okolici
prav prijazno vabljeni na
Zabavo in plesno
VESELICO
ki jo priredi
Slovenska Ženska Zveza
v nedeljo2SS. aprila
V ŠOLSKI DVORANI SV. ŠTEFANA
Zabavni program se otvori ob šesti uri zvečer.
SPORED:
POZDRAVNI GOVOR: Karoltna Pichman, stoloravnateljica PETJE: Harriet Wencel GOVOR: Father Edward Gabrenja, župnik PETJE: Prešernov kvartet GOVOR: Marie Prisland, predsednica SŽZ. GOVOR: Josephine Erjavec, tajnica SŽZ. KUPLET: Predvajajo Joseph Fa j far, Anton Krapenc in Joe Gomilar
Po programu, približno ob 7. uri, sledi
^s^ PLES
IGRALA BO FOYSOVA GODBA — Vstopnina 25 centov —
Iskreno vabljeni vsi, da se udeležite tega" zabavnega večera.
ŠMARNICE
ki jih priporočamo čč. gg. duhovnikom, družinam in posameznikom za mesec majnik:
1.	EVHARISTIČNE ŠMARNICE ........................................$1.50
2.	MARIJA V PREDPODOBAH in PODOBAH,
Jože Vole .............................................................................$1-00
3.	SVETA MAR. MARIJA ALALOK, Blaž Dvoršak......$1.00
4.	LAVRETANSKE ŠMARNICE, J. Jerše..........................$1.00
5.	MARIJA VRTNARICA NAŠEGA SRCA........................$1.00
6.	MARIJA VZOR KRŠČANSKEGA ŽIVLJENJA,
Fr. Kruljc ................................................................................$1.00
7.	NA SV. GORO, M. Brumat ................................................$100
8.	MARIJINA BOŽJA POTA V EVROPI, Jos. Lavtižar $1.50
9.	POZDRAVLJENA KRALJICA, J. Jerše ........................$1.00
10.	ŠMARNICE MARIJE POMOČNICE, Fr. Knific,
Broš............................................................................................$0.75
11.	ŠMARNICE ARSKEGA ŽUPNIKA ...............................$1.00
12.	ZNAMENJA NA NEBU, Jos. Jerše ................................$1-00
13.	RIMSKE ŠMARNICE, Dr. Mihael Opeka....................$1.00"
14.	LEPA SI, LEPA SI, ROŽA MARIJA............................$1.00
Naročila je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Germak Road, Chicago, Illinois

E^S
I
zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni.
Poskusite in prepričajte se!

1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS
KRASEN KRIŽ
kateri tvori pripravo, ki se rabi ob času pre-videvanja bolnikov.
Narejen je po novem praktičnem načinu iz tako zvanega "Wood Fiber" materiala. Visok blizu 11 in-čev. Narejen tako, da se vsa priprava, kot svečke, flaška za blagoslovljeno vodo, bata, prtič, žličke zloži v križ. Nato se načelna stran križa zapre kot pokrov in imate krasen križ za obesiti na steno. Narejen je v lepi orehovi barvi. Križ je vlit iz lepe svetle medenine.
Te križe so začeli izdelovati pred kratkem kot posebno no-veliteto in se radi praktičnosti zelo prodajajo.
STANE S POŠTNINO: $2.50
Znesek je poslati v Money ordru ali čeku z naročilom na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Germak Road, Chicago, Illinois
m,
Pisano polje
J. M. Trunk
(Konec)
Važno in najbolj važno za vsakega človeka pa je drugo. Russell uči in trdi in poučuje amerikanske študente, da ni prav nobenih naravnih zakonov, vse skupaj, kar imenujemo zakon, r e d, enotnost... so le gole človeške iznajdbe, izmišljotine. Postojmo in poglejmo.
Naša amerikanska ustava, na katero moramo biti opravičeno ponosni, govori o človeških naravnih pravicah, o enakih pravicah vseh, o enotnosti človeškega rodu (unity), o pravicah, kakršne ima enako vsak brez izjeme. Ako je Russell na pravem, je naša listava le prazno govoričenje, ker takih pravic ni, so le izmišljotine ljudi. Ako si na a-merikansko ustavo ponosen,je to sicer tvoja zadeva, ampak precej — zabit si, ako si ponosen, če je Russell na pravem.
Ves svet govori danes o de mokraciji. Vsi, ki so za demokracijo, poudarjajo važnost naravnih pravic do demokracije. Ali si za demokracijo? Seve sem, praviš in se postavljaš, Dobro. Ce je pa Russell
saj Russell uči in trdi, da je vse skupaj le — katalog sestavljen po ljudeh.
Ampak Russell je le kerlc, se ti dozdeva in ponosno morda dvigaš glavo, ker- smatraš za poniževalno, da bi capljal le za drugimi in se držal nekega reda. Nisi sam, če se ponosno dvigaš. Do 2000 študentov in študentk je hrupno in ponosno demonstriralo za Rus-sella. "Kaj< nam pa morejo...?". Takim mladim študentom in študentkam je posebno nadležen "red": "Ne prešestuj. . ." in ponosno kričijo, .proč s tem "redom," saj je le izmišljotina, dajte nam, pustite nam Russella, in od študentov se razlije in razliva ta ponos v najširše sloje, in praktično že zdaj zahtevajo miljoni Russella, dasi morda o njem niti niso slišali in v Nemčiji ropota na radiju Goering da ponosni Nemec ne sme se ukloniti (krščanskemu) redu, ko je to umazano, in ta-ko so kričali in še kričijo v Rusiji.
Ali te res ne briga angleški lord Russell? Kaj pa potem praviš o Hitleru, Stalinu?? Ali misliš, da samole v Ameriki ne bo takih, ki ti bodo še-
pn tem kar dopoveduje na- ... . ...	, ,
t.	v...vv .,	petah vrlo prijetno na uho',
sim vseuciliscnikom na pravem, si zopet hudo zabit, če si za take pravice in za demokracijo, ker takih pravic po Russellu ni, so le gole izmišljotine.
Ali vidiš, kaj hoče ta angleški lord našim amerikanskim študentom dopovedati?
Ampak vse to še ni vse. Morda se ne brigaš za ameri-kansko ustavo, še manj morda za kako demokracijo. Je tvoja zadeva. Ampak živiš, in ker živiš, se hočeš moraš držati nekega 1'eda. Ne smeš se prejesti, niti prenapiti, ne smeš špegati za ženo drugega, ne smeš imeti predolgih prstov ne smeš krasti, ubijati. . .držati se moraš toraj nekega reda, da te ne zgrabi policist. Ali se držiš tega reda?. (Prav, če se, ampak neumen, zabit in omejen si, ako je Russell na pravem, ker ves ta red je le gola izmišljotina, nek katalog, neka enciklopedija, kakršno si ljudje po mili volji sami sestavljajo, $n če se držiš tega sestavljenega reda, si duševen revček brez hrbtenice, ker brez možganov ko ovca capljaš le za drugimi, se daš od drugih voditi za nos,
da baje ni naravnih zakonov, je vse le izmišljotina, pa ti bodo z železno pestjo, z riei-novim oljem, s koncentracijskimi tabori, z bičem vsiljevali — svoj red?
Morda si priprost delavec, ki to čitaš o Russellu, morda te izžema kapitalist, da mu moraš garati ko suženj.. .misli na tega Russella, in če mu pritrdiš, ko uči, da ni naravnih zakonov in pravic, potem se ne pritožuj, če ti zdaj in zdaj kdo izžme še zadnjo kapljico krvi. Prijetno se sliši, hrupno demonstrirajo, dvigajo ponosno glave, v življenju in praksi je pa strahovito. -o-
Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec!"
ROJAKI SLOVENCI!
Kadar želite ©-krasiti grobove svo-jih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lasnega rojaka.
Postavljam in izdeljujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam!
Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kairien, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street,
JOLIET, ILL.
Telefon 2-4787
NA PRODAJ JE
dvonadstropna zidana hiša s štirimi renti in v ozadju še pet-, sobna lesena hiša. V dobrem stanju. Cena nizka. Naslov: 2043 W. 22nd Place, Chicago. Vprašajte osebno ali pa telefonirajte samo ob večerih Canal 2944.
HIŠA NA PRODAJ,
vsa zidana, v dobrem stanju ; sedem sob in podstrešje; ce-mentirana klet; "furnes" kurjava. Cena zelo nizka, namreč samo $1,200. Vprašajte pri L. Mohar, 2048 W. 21 st St., Chicago.
DR. J. E.
ZDRAVNIK in KIRURG
Urada:
1901 West Cermak Road
1—3 in 7—8 P. M. razun ob sredah. Tel. Canal 4918
3925 West*~26th Street
4—6 P. M. in po dogovoru. Tel. Lawndale 6287 CHICAGO
Rezidenčni tel.: La Grange 3966

W-
Učite se angleščine
iz Dr. Kemovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena	A A
in stane samo:
Naročila spred ema
h Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road, dhicago, Illinois