LETO XXI. — številka 93 Ustanovitelji: občinske konference SZD1 Jesenice. Kranj, Radovljica, Skorja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakcijo odgovoren Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVN KRANJ, sreda, 4. 12. 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Cd 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotab ZA GORENJSKO Urbanistični program radovljiške občine sprejet V sredo, 27. novembra, je bila v Radovljici skupna seja obeh zborov občinske skupščine. Na dnevnem redu je bila med drugim tudi razprava in sklepanje o urbanističnem programu radovljiške občine. Po razpravi sta oba zbora osvojila predlog sveta za urbanizem in sprejela urbanistični program. Predlog urbanističnega programa radovljiške občine je bil v razpravi od letošnje pomladi. Tako so o njem razpravljale: turistične organlza- 24 kranjskim občanom je odlikovanja izročil predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar — Foto: F. Perdan 24 odlikovancev za dan republike Predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar je rninuli četrtek popoldne v stavbi skupščine podelil 24 kranjskim občanom odlikovanja. Ob obletnici zgodovinskega zasedanja Avnoja jih je odlikoval predsednik republike Josip Broz Tito. Z redom zaslug za narod z zlatimi žarki je bila odlikovana Anica iMedja, z redom bratstva in enotnosti s srebrnim vencem Pa Anton Beton. Z redom dela z zlatim vencem so bili odlikovani: Alojz Bizjak, Jože Breznik in Franc Fortuna. Z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo: Jože Cej in Ivan Pintar. Z redom dela s srebrnim vencem: Tilka Bizjak, Janez Bre-zar, Tone Cundrič, Anton Fircdcr, Jože Kacin, Francka Kavčič, Miroslav Mihovcc, Jože Pintar, Jože Poljak, Anton Tron-kar in Stane Vidmar. Medaljo zaslug za narod je prejela Francka Kajzcr. Z medaljo dela pa so bili odlikovani: Franc Babnik, Franc Bajželj, Julijam Kikelj, Vera Kovač in Jože Trček. A. Z. ilJ11N ^ i n; i 1H M1111MIMI! u i: u i n 1 n 111M1M t: I n 11U11 i IH111U111M1111MIMIJ111M M111111T11UIH ? 1111H11MI! r Obletnica rojstva | I dr. Franceta Prešerna | S Včeraj je minilo 168 let, odkar se je v Vrbi na E I Gorenjskem rodil France Prešeren, veliki sin slovenske = g ga naroda. Avtorju Krsta pri Savici sreča ni bila na = § klonjena. Življenje so mu gicnili nasprotniki njegovih = § svobodoljubnih misli, sovražniki poezije, ki je mojstrsko = 3 bičala čas in tedanje razmere, a hkrati poveličevala E J lepoto ljubezni. Le malo je bilo ljudi, ki so znali cenili S g Prešernove stihe. Umrl je komaj 48 let star, od vseh = g zapušten in pozabljen. Njegove pesmi pa bodo za vedno = g ostale eden najdragocenejših biserov kulturne dediščine I g Slovencev. ^iiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii cije, gostinska podjetja, delovne organizacije in drugi. Prav tako je aprila letos o osnutku programa razpravljala občinska skupščina. Nazadnje pa je sredi novembra o tem razpravljal še svet za urbanizem, ki je upošteval pripombe in stališča prejšnjih razprav in predložil obema zboroma v potrditev odlok o urbanističnem programu. S sprejemom urbanističnega programa bo v prihodnje radovljiška občinska skupščina usmerjala urbanistično ureditev z urbanističnimi in zazidalnimi načrti ter urbanističnim redom. V odloku, sprejetem na zadnji seji občinske skupščine, je predvideno, da se z urbanističnim načrtom urejajo Bled, Bohinjska Bistrica in Lesce-Radovljica ter Begunje z okoliškimi kraji. Roki za izdelavo teh načrtov so že določeni. Tako je določeno, da bo urbanistični načrt za Bled gotov marca prihodnje leto, za Bohinjsko Bistrico aprila in za Lesce-Radovljico in Begunje decembra 1969. Ker je sprejet urbanistični program in so v izdelavi tudi že urbanistični načrti bo sedaj prenehala veljati dveletna zapora gradenj na Bledu. Sprejeti odlok nadalje določa, da se del naselij v radovljiški občini (Kamna gorica, Posavec itd.) ureja z zazidalnimi načrti, ostala naselja, ki se ne urejajo z urbanističnim ali zazidalnim načrtom, pa se urejajo z urbanističnim redom, med drugim tudi turistično rekreacijska območja (Jelovica, Pokljuka, Kobla, Vogel itd.). A. Ž. 500 ŽENSKIH IN MOŠKIH UR ZA KUPCE Veliko novoletno ust^rsidnovsak nakup prek 40 n din bo v dneh od 1. 12. 31. 12. 1968 prišel v štev za žrebanje, ki 6. 1. 1969. do po- bo žrebanje Spoštovani kupci! # Oddajte odrezke paragonskih blokov v skrinjice z napisom: NOVOLETNO ŽREBANJE • Kupujte v prodajalnah podjetja Kokra v Kranju, na Bledu, Jesenicah, v Škofji Loki, Gorenji vasi, Žireh. Metliki in Novem Sadu! m KRANJ Novoletno darilo Kokre — 500 ur je namenjeno tudi vam! V Kranju bo republiška revija glasbenih šol Glasbeno izobraževanje prek glasbenih šol postaja vedno bolj pomembno. Sodobni čas terja od človeka vedno več glasbenega znanja. Za pravilno tolmačenje in razumevanje glasbene umetnosti pa prav glasbene šole nudijo ustrezno glasbeno znanje in aktivirajo mladega človeka v aktivnega pou-stvarjalca glasbenih umetnin. Učenci glasbenih šol s svojimi solističnimi nastopi in sodelovanjem v instrumentalnih ansamblih ne prispevajo samo k svoji estotsiki O pripravah na kongres ZKS V torek, 3. decembra je bilo v Kranju 7. zasedanje občinske konference ZKS Kranj, ki je bilo v celoti posvečeno pripravam na 6. kongres ZKS. V uvodnem delu je sekretar komiteja občinske konference tov. Martin Košir poročal o izvajanju smernic predsedstva in IKCKZKJ ter komunikeja IK CK ZKJ na območju kranjske občine. Ugotovil je, da so bile na osnovi prizadevanj, ki so jih usmerjali ti dokumenti, uresničene mnoge naloge in rešeni številni problemi. Kljub temu pa je vendarle potrebno v prihodnje rešiti še nekatere druge. Posebej ^o aktualna vprašanja nekaterih nadaljnjih integracijskih procesov v občini na področju kovinske industrije, gostinstva, gradbene dejavnosti itd. Razpravljali so tudi o tezah za resolucijo 6. kongresa. Ugotovili so, da so posamezna področja družbenega življenja v njej zajeta zelo neenakomerno. Ko so govorili o predlogu statuta ZKS pa so predlagali nekatere spremembe. Na sestanku so predlagali za predsednika C K ZKS tovariša Franca Popita in za sekretarja sekretariata ing. Andreja Marinca. V torek, 3. decembra je bila v Radovljici seja občinske konference ZKS. Govorili so o družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih po objavi smernic in drugih dokumentov predsedstva in izvršnega komiteja CKZKJ. Ugotovili so, da so po uvedbi gospodarske reforme prišli do izraza strožji pogoji gospodarjenja in da je gospodarstvo v občini doseglo uspehe, ki so pogoj, da bodo izpolnjena tudi predvidevanja z družbenim planom. vzgoji, temveč posredujejo a svojimi javnimi nastopi glasbene dobrine najširšemu krogu občanov. Široka mreža glasbenih šol v Sloveniji daje nadvse vidine rezultate pri instrumentalni vzgoji naše glasbeno nadarjene mladine. Vidni rezuLtati glasbeno vzgojnega dela glasbenih pedagogov na glasbenih šolah se izražajo na javnih nastopih učencev glasbenih šol na njihovem področju in na vsakoletnih republiških revijah glasbenih šol, katere organizira društvo glasbenih pedagogov Slovenije. Zaradi velikega števila prijavljenih učencev za nastop na republiški reviji bodo letos, kakor tudi že v preteklem letu, tri republiške revije. Prva bo v Kranju v sredo, 4. decembra 1963, ob 17. uri v koncertni dvorani delavskega doma. Na tej reviji bodo nastopili mladi reproduktiv-ci Akademije za glasbo v Ljubljani, učenci glasbene šole Domžale, Jesenice, Kranj in Tržič, ter Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani nižje in srednje stopnje. Poleg solistov in komornega ansambla z Jesenic nastopala na reviji tudi godalna orkestra glasbene šole iz Domžal in Kranja. Vstopnice za republiško revijo solistov in ansamb'ov glasbenih šol Slovenije so že v prodaji v Glasbeni šol; v Kranju. P. Lip ar 70 novih članov ZK v Radovljici V četrtek, 28. novembra, je komite občinske konference zveze komunistov v Radovljici pripravil svečan sprejem 70 novim članom ZK. Na sprejemu, ki so se ga udeležili tudi predstavniki občine ln družbenopolitičnih organizacij ter sekretarji organizacij ZK, so članom podelili Izkaznice in knjige. Letos so v radovljiški občini sprejeli v zvezo komunistov 77 novih članov; 21 žensk in 56 moških. Od teh pa jih je kar 70 starih do 25 let. Tako letošnji sprejem novih članov v zvezo komunistov v radovljiški občini ne pomeni le številčno največji sprejem v zadnjih letih, marveč tudi precejšnjo pomladitev organizacije zveze komunistov v občini. Sprejem novih članov v ZK oziroma četrtkovo podelitev izkaznic so združili tudi s praznovanjem 25. obletnice drugega zasedanja Avnoja v Jajcu. A. Ž. Na Jesenicah iščejo nove prostore za muzejski oddelek NOB Zgodovina delavskega gibanja in socialnih bojev ter narodnoosvobodilne borbe je na območju, ki ga zajema današnja jeseniška občina, izredno pestra in tesno povezana z zgodovino železarstva. Jeseniški delavec je prihajal na delo iz Bohinja, Zgornjesavske doline, okolice Radovljice in Bleda. Vse to je narekovalo, da sp v okviru železarne ustanovili tehniški muzej, ki je po svoji funkcionalni ureditvi resnično lahko ponos jeseniškemu delavcu. V okviru tehniškega muzeja pa so na pobudo in s pomočjo občinske organizacije zveze borcev uredili stalno razstavo, ki prikazuje razmah osvobodilne fronte na jeseniškem področju. Potrebo po posebnem oddelku NOB v okviru tehniškega muzeja je narekovalo dejstvo, da je bilo iz jeseniške občine 1850 partizanov (poleg številnih aktivistov in sodelavcev na terenu), oa jih je od tega 400 padlo. Nadalje je bilo 2100 občanov zaprtih ali mterni-ranih, 154 ustreljenih na raznih krajih za represalije itn. Iz jeseniške občine je bilo tudi 16 španskih borcev. Razstavni prostor v okviru tehniškega muzeja pa je premajhen za primeren prikaz udeležbe jeseniškega delavca v revoluciji. Muzejski delavci so v zadnjih letih zbrali 1000 eksponatov (predmetov), 30.000 dokumentov in 8000 fotografij. Da ljudje kažejo razumevanje za muzejski oddelek NOB, pove podatek, da je v zadnjih šestih letih 416 oseb odstopilo shranjeno gradivo muzeju. Odddelek najtesneje sodeluje z Gorenjskim muzejem v Kranju, muzejem revolucije v Ljubljani, knkor tudi z institutom za zgodovino delavskega gibanja in NOV. Muzejski delavci so na željo občanov in tistih, ki so odstopih grr.divo, organizirali več razstav. V zadnjih treh letih je bilo v raznih krajih občine 11 razstav posvečenih spoznavanju razmaha osvobodilne berbe, na teh razstavah pa je bilo prek 20.000 oblikovalcev. Za nadaljnji razvoj oddelka NOB pri tehniškem muzeju pa bo potrebno čimprej določiti status oddelka. Čeprav železarna kaže, in je kazala, veliko razumevanje za razvoj tega oddelka, pa je to le v okviru tehniškega oddelka postranska dejavnost. Človek se ne more znebiti vtisa, da prav zaradi tega tudi drugi odgovorni činitelji na zgodovinski pomen zbiranja in prikaza tega gradiva gledajo kot na drugorazredno dejavnost. Drugi problem so prostori. Sedanji razstavni prostor obsega samo 85 m2, poleg tega pa tudi ni na kraju, ki bi privabil večje število obiskovalcev. Muzejski delavci in občinski odbor ZZB NOV že več let »raziskujejo« Jesenice, da bi našli primernejše prostore. Veliko zgodovinskega gradiva in podatkov je še vedno pri posameznikih, ki čakajo prav na to, kdaj bo jeseniška zbirka dobila ustreznejše prostore, da bi tako našli mesto tudi njihovi prispevki. Komisija za razvijanje tradicij pri občinskem odboru ZZB NOV Jesenice je pred kratkim predlagala občinski skupščini, da bi se oddelku NOB dodelili prostori v Kosovi graščini na Plavžu (kjer so bili prej prostori občinske uprave). Ce bo predlog ugodno rešen, bi za 100-letnieo železarne dobili na Jesenicah nov kulturni spomenik, pre-potreben za nas in generacijo, ki nam sledi. J. Vidic Danes seja konference ZK v Kamniku Komite občinske konference ZKS v Kamniku je za danes popoldne sklical redno sejo konference. Na seji bodo najprej razpravljali o tezah za resolucijo VI. kongresa ZKS, potem pa bodo kritično ocenili poročalo o gibanju članstva ZK v občini in sprejemanje mladih v /.vezo komunistov. Na koncu bodo člani občinske konference ZKS v Kamn.ku obravnavali še naloge na področju idejno — politične3a usposabljanja in izobraževanja komunistov. vg V četrtek popoldne je sekretar komiteja občinske konference ZK Radovljica Ferdinand Bem izročil Izkaznice 70 novim članom občinske organizacije zveze komunistov — Foto: F. Pcrdan Občni zbori sindikalnih organizacij Medtem ko te dni v organizacijah zveze komunistov v kranjski občini razpravljajo o delovanju in vlogi komunistov v sindikalnih organizacijah in o pripravah na občne zbore sindikalnih organizacij, pa so se v le-teh občni zbori že začeli. Do sedaj je v kranjski občini končanih že dobra petina občnih zborov. Tako so biti ta in minuli teden med drugim občni zbori tudi v tovarni Planika, osnovni šoli France Prešeren in gostinskem podjetju Central. Prve ocene kažejo, da je bila večina dosedanjih občnih zborov tako organizacijsko kot vsebinsko zelo dobro pripravljenih. Na občnem zboru v tovarni Planika so med drugim ugotovili, da obveščanje v tem kolektivu ni najboljše. Poudarili so tudi, da modernizacija nekaterih delovnih oddelkov ne sme povzročil t i odpuščanja delavcev, marveč je ob takih prilikah treba zagotoviti druga ustrezna dc-bovna mesta v tovarni. Prav tako pa so se zavzeli, da se mora v podjetju čimprej določiti višina najnižjih osebnih dohodkov. V osnovni šoli France Prešeren so razpravljali o materialnem in stanovanjskem vprašanju zaposlenih ter nazadnje ugotovili, da je izobrazbeni oziroma strokovni sestav zapos.lonih na tej šoli med najboljšimi v občini. Na občnem zboru v gostinskem podjetju Central pa so govorili o finančnih problemih podjetja, osebnih dohodkih itd. Predlagali so, da bi nokatere delovne enote v podjetju lahko modernizirali tudi s posojilom zaposlenih V podjetju. A. 2. db GORENJSKA KREDITNA BANKA KRANJ ••t : : dne 14. 8.1968 in 14. 2.1969 s poslovnimi enotami KRANJ, JESENICE, RADOVLJICA, SKOFJA LOKA, TRŽIČ RAZPISUJE ZA SVOJE VARČEVALCE dve veliki nagradni žrebanji SKUPNO 200 NAGRAD v vrednosti NAD 82.000.— N DIN Prvi nagradi sta: DVA OSEBNA AVTOMOBILA ZNAMKE SKODA Za vlagatelje, ki bodo od 1.1.1968 do 31.1.1969 vezali dinarske ali devizne prihranke v višini 2.000.— N din za dobo nad 1 leto ali 1.000.— N din za dobo nad 2 leti Vsakomesečno žrebanje od 1. junija 1968 dalje Dva srečna dobitnika bosta pri vsaki poslovni enoti vsak mesec nagrajena z lepo nagrado za varčevalce navadnih vlog, ki bodo povečali vlogo v mesecu vsaj za 100.— N din NAGRADE: 70 ročnih ur Darwil v vrednosti nad 14.000.— Žrebanje stanovanjskih varčevalcev Pripravljenih je 10 denarnih nagrad v vrednosti 5.100.— N din, ki se koristijo za nabavo gradbenega materiala ali opreme po izbiri. Za osebe, ki varčujejo za dobo 2 leti ali več. 9 i 26 Nova podružnica veletrgovine Loka Prebivalcem Sore in nekaterih drugih vasic se je uresničila velika želja Minulo nedeljo, 1. decembra, so v vasi Sora, ki leži ob cesti Škofja Loka-Medvode, slavnostno odprli novo, moderno prodajalno živil. Otvoritvi je poleg uglednih družbenopolitičnih delavcev iz občin Škof ja Loka in Šiška ter predstavnikov veletrgovine Loka (investitor) in podjetja Tehnik (graditelj) prisostvovala tudi množica domačinov. Ni čudno, saj se jim je končno uresničila velika želja — dobili so prepotrebno trgovino. Pogovarjali smo se s člani vaškega odbora, ki so ga vaščani izvolili iz svojih vršit. Ta je bil glavni pobudnik te akcije. Nemalo truda jih je stalo, preden so dela stekla. Velika trgovska podjetja danes namreč ni lahko pridobiti na svojo stran, zlasti ce gre za gradnjo potrošniških lokalov v manjših krajih, kjer je promet in zato tudi dobiček razmeroma majhen, investicije pa znatne. Toda pri veletrgovini Loka iz škofje Loke so končno le naleteli na razumevanje in v letu dni je vas dobila sodobno, 150 m2 veliko tirgovino. V njej bodo lahko postregli 1^00 kupcem. Namenjena je vasicam Sora, Govejek, To-Pol, Dol, Draga, Rakovnik in Trnovcc, ki skupno premorejo okrog 800 prebivalcev. Le-ti so se v posebni anketi, ledeni še pred začetkom gradnje, odločili za klasično trgovino, vendar je lokal narejen tako, da ga bo po potrebi čez čas moč preurediti v samopostrežbo. Celotni stroški postavitve novega objekta (gradbena in obrtniška dela, ki jih je opravil SGP Tehnik iz Škofje Lo-ke, ter oprema in ureditev notranjosti) so znašali 25 milijonov S din. Čeprav cenijo, da trgovina mesečno ne bo Unela več kot za 6 milijonov S din prometa, vendarle pomeni veliko pridobitev. Zamenjuje namreč stari, dotrajani in v vseh ozirih neprimerni lokal, ki ni več Ustrezal potrebam časa. Trgovina se ponaša tudi s Posebnim oddelkom za prodajo sekanega mesa. Le-tega so vaščani vsa lota po vojni •8fto pogrešali. Denar zanj pa ni prispevala veletrgovina Loka, ampak krajevna skupnost Sora. Zanimivo je, da prodajalna ne predstavlja samostojne Zgradbe, saj njeni prostori Sodijo v sklop velike, še nedokončane stavbe kulturnega doma, ki so jo pričeli graditi *e lota 1961. Mnogo ur pro-stov-uljnoga dela, časa, truda m denarja je prebivalstvo do danes vložilo vanj. Med dtru-Eim so ljudje zbirali sredstva *udi s samoprispevkom. Toda prvotna dokaj skromna zamisel je z le: i narasla, zato dom še ni gotov. Conijo, da b> /a njegovo dokončno izgradnjo potrebovali še približno 40 nulijoajiojv S din. Sedanji načrt namreč predvideva ureditev moderne telovadnice, dvorane za javne prireditve, kegljišča, bifeja in enega stanovanja. Vaški odbor, ki ima tudi tukaj glavno besedo, že išče sredstva. Računa na novi proračun občine Šiška, pod katero spada Sora. Morda se bo letos le našlo kaj denarja, ki bi pomagal uresničiti želje občanov. — ig Pogled na novo prodajalno v vasi Sora. Lokal, ki ga je zgradila veletrgovina Loka iz škofje Loke, je odprl predsednik skupščine občine Ljubljana-šiška Danilo Sbrizaj. — Foto F. Perd>" Obiskali smo podjetje ALPLES Železniki »Sedaj je čas, da nam družba vrne storjene usluge...« Zakaj v Selški dolini skoraj ni brezposelnih Selška dolina je predel občine Škofja Loka, kjer praktično ni brezposelnih. To smo zvedeli na zadnji seji skupščine med razpravo o nezaposlenosti. Novica, ki pomeni edino svetlo točko v kopici vznemirljivih ugotovitev, je pritegnila našo pozornost. Zakaj ravno na Selškem ni težav z zaposlovanjem? Je podatek odsev zgolj trenutnih ugodnih razmer, ali posledica načrtne politike, ki bi lahko rabila za vzor tudi drugod? Katera podjetja — ali podjetje — so največ pripomogla k takšnemu stanju? Odgovora na zadnje vprašanje ni bilo težko najti. Že iz pripomb številnih odbornikov smo namreč spoznali, da ima za zmanjšanje brezposelnosti v Selški dolini največ zaslug podjetje ALPLES Železniki (nekdanji LIP Češnji-ca). Le-tu je zadnja leta našlo kruh mnogo delavcev. Oktobra lotos so na primer sprejeli na delo že stotega, potrebovali pa bi jih še več. Direktor Janez Šter pravi o tem naslednje: »Po okoliških krajih ni več na voljo skoraj nobene proste delovne sile. Podatki govore o pelih brezposelnih, ki pa so bodisi zdravstveno ogroženi, bodisi da nočejo delati. V našem podjetju je trenutno prostora le še za enajst delavcev.« Sploh imajo v ALPLES U trenutno največ težav s pomanjkanjem prostora. Moderna proizvodnja in prodor na tuja tržišča zahtevala visoko produktivnost, ki brez dobre organizacije dola in sodobnih strojev ni mogoča. Vse to pa terja nove delovne površine, kjer bi bilo dovolj prostora tudi za ureditev modfazmiiih sklladišč tjer za sinhranizacijo proizvodnih linij. V upravi podjetja menijo, da bo prav kmalu treba zgraditi približno 5000 m2 novih površin, saj sedanji obrati ne zadoščajo več. »Kako smo zmogli zaposliti toliko nove delovne sile? To nam je omogočil predvsem prodor na ameriško tržišče,« meni direktor. »Glasbene omarice, enega od treh glavnih proizvodov, izvažamo le v ZDA. Ker so tamkaj sedaj prava modna muha, po-praševanje po njih celo presega naše zmogljivosti. Prav spričo tega nam je tudi uspelo v desetih mesecih dvigniti proizvodnjo za dobrih 32 odstotkov, torej za precej več, kot kateremu koli drugemu podjetju v občini.« Če vemo, da je lesna industrija v Jugoslaviji pravi pastorek (visoke zaščitne carine, ki varujejo na primer avtomobilsko, pa tudi druge industrije, so izredno majhne — le 23 odstotkov — zato si proizvajalci pohištva ne morejo privoščiti bistveno nižjo produktivnost od tiste v tujini), je uspeh podjetja ALPLES Železniki šc mnogo bolj razveseljiv. »Vse to smo dosegli z nemalo žrtvami. Osebni dohodki pri nas niso bili visoki, vsa sredstva so šla za investicije in za novo delovno silo. Od tega pa je imela največ koristi skupnost. Upam torej, da bo družba znala cenili naše usluge, kajti sedaj je čas za povračilo. Trg za izdelke imamo, povpraševanje ni bilo še nikdar tako veliko, zato potrebujemo novih kreditov. Le z njimi bo moč obdržati produktivnost dela na dovolj visoki ravni, saj je brez dodatnih prostorov, kamor bi lahko namestili nove stroje in ljudi, nemogoče obdržati korak s časom,« pravi Janez šter. Morda bi veljalo opozoriti še na neko značilnost. Poprečna starost ljudi v kolektivu podjetja ALPLES je namreč izredno nizka — le 29 let. Podatek, ki na eni strani kaže, da so za stroji selške tovarne pohilštva našli delo mnogi mladi ljudje, obenem tudi opozarja, da ob sedanjih 'pogojih tam lep čas ne bo več na razpolago kaj prida delovnih mest. Če naj tovarna še nadalje zaposluje nove ljudi — vsako leto jih pride iz šol okrog 60 — se mora razširiti in pove čati svoje zmogljivosti. Tudi zato bi ji bilo treba pomagati. Računajo, da bodo poleg kreditov, ki so jih dobili v Italiji (200 milijonov lir) in poleg lastnih sredstev, po'tr© bovaJi še približno 300 milijonov starih dinarjev. Za ta de nar nameravajo zaiprositi do mače banke. I. G. Anica Kovačič iz Dolenje vasi je stoti član delovnega kolektiva podjetja ALPLES Železniki. Za svoj stroj je prvič stopila 23. oktobra. Od tedaj pa do danes so v podjetju zaposlili še šest novih delavcev. — Foto: F. Perdan Družbena skrb za borce NOV v jeseniški občini ranama« ■■■■■■■■■■.......iiiii......■■■■■■■■■.......uiiiniiiiii^imiiiaaaiKiiKi'i'ii"' >■ Razpisna komisija pri Kinematografskem podjetju \\ Jesenice razpisuje [■ po čl. 112 temeljnega zakona o volitvah v delavske :: :: svete in drugih organov upravljanja v delovnih or- \\ ganizacijah delovno mesto :: direktorja SS *; ii Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati iS še naslednje pogoje: II 1. da ima višjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri !» z najmanj 5 let prakse na področju reproduktivne ■> oz. distributivne kinematografije in da je delal na vodilnih delovnih mestih najmanj 5 let — ali ■S 2. da ima srednje strokovno izobrazbo z najmanj 10 let prakse na področju reproduktivne oz. di-stributivne kinematografije in da je delal na vodilnih delovnih mestih najmanj 8 let, 3. da ni bil kaznovan za kaznivo dejanje zoper ljudstva in države, zoper narodno gospodarstvo in :[ zoper uradno dolžnost, ter da mu ni s to tožbo :s oz. sodbo sodišča prepovedano opravljanje dolž-nosti direktorja. Poleg vloge morajo kandidati predložiti dokazila o strokovni izobrazbi, opis dosedanje zaposlitve, kratek življenjepis in potrdilo o nekaznovanju. i* Podjetje s stanovanjem ne razpolaga. Kandidati naj pošljejo svoje vloge na naslov: »Raz-:£ pisna komisija pri Kinematografskemu podjetju Jesenice« do vštetega 19. XII. 1968. I. zasedanje konference občinske organizacije ZM Kranj prekinjeno Kadar razpravljamo o socialni problematiki udeležencev NOV, seveda ne mislimo na vse, ki so sodelovali v revoluciji, temveč obravnavamo predvsem tisti del borcev, ki so zaradi različnih okoliščin postala potrebni splošne družbene pomoči in skrbi. To so predvsem tisti borci, ki zaradi bolezni, starosti ali drugih vzrokov niso zaposleni, ali pa zaradi nizkih osebnih dohodkov samostojno ne morejo uravnavati svojega materialnega in družbenega položaja. Širša družbena skupnost je tako v zveznem kakor tudi v republiškem merilu s svojimi zakoni in drugimi predpisi v marsičem ugodno rešila nekatera vprašanja materialnega položaja borcev. Med te predpise sodi zlasti pokojninska zakonodaja, ki je s svojimi novelami zagotovila borcem nekatere posebne pravice ob njihovi upokojitvi, z Izplačevanjem zveznega in republiškega dodatka za borce v primeru podpoprečnih osebnih dohodkov iz naslova delovnega razmerja itd. Po podatkih občinskega odbora ZZB NOV je bilo lani T jeseniški občini 2272 članov ZB, kar predstavlja 17,7 odstotka generacije stare nad 30 let. Od tega števila ima v občini priznano posebno dobo v dvojnem trajanju 686 borcev, v enojnem trajanju 298 borcev, medtem ko nekaj borcev posebne dobe ni uveljavljalo. Od 6000 jeseniških upokojencev je v občini 600 borcev, od tega 15 borcev iz leta 1941, 30 udeležencev iz 1912 leta, borcev pred devetim septembrom 1943. leta Je v občini 65. Poleg tega živi na območju jeseniške občine še okrog 100 bivših koroških borcev iz leta 1918/19. Invalidnino prejema 322 vojaških vojnih mvalidov, 25 vojaških mirnodobskih invalidov, ortopedski dodatek prejema 27 borcev, poleg teh je še 35 uživalcev splošnega invalidskega dodatka. Za namene celotnega invalidskega varstva je bilo v jeseniški občini v zadnjih treh letih porabljenih 150 milijonov S din. Po republiških podatkih Je v Sloveniji okrog 9000 družin padlih in po vojni umrlih borcev. V jeseniški občini je 320 takih družin. Na podlagi predpisov je v jeseniški občini v letu 1962 prejemalo še 27 otrok padlih borcev invalidski dcdatek. Od teh se jil je 26 že izšolalo in zaposlilo, le eden še letos prejema dajatve iz naslova invalidskega varstva, število nepreskrbljenih otrok padlih borcev se manjša, veča pa se število otrok po vojni umrlih borcev. So pa tudi drugi in ne samo finančni problemi. V jeseniški občini je 25 deklet, otrok po vojni umrlih ali še živečih borcev, brez zaposlitve. V občini je 54 otrok po vojni umrlih borcev, od katerih 45 obiskuje razne šole, ostali so zaposleni. Da bi se izboljšalo materialno stanje številnim udeležencem NOV, ki so zaposleni na takih delovnih mestih, kjer je njihov osebni dohodek pod poprečnimi osebnimi dohodki delavcev, je bdi že pred leti sprejet zvezni, nato pa še republiški zakon, o dodatku za zaposlene borce. Borci pred devetim septembrom 1943. leta, ki imajo 15 let delovne tn 10 let zavarovalne dobe dobijo dodatek, ki je enak razliki med osebnimi dohodki ne delovnem mestu in med določeno osnovo, ki jo za vsako leto posebej določi federacija oziroma republika. O upravičenosti do dodatka in o njegovi višini izda ustrezno odločbo občinski upravni organ, ki je pristojen za invalidsko varstvo. Letošnja osnova dodatka za borce v Slovenji znaša 99.300 S din (kdor ima manjši osebni dohodek je upravičen do dodatka). V jeseniški občini zvezni dodatek prejema 53, republiški pa 190 borcev (podatki za leto 1967). še nekaj podatkov o zdravstvenem varstvu borcev. Letos je tophško-klimatsko zdravljenje izkoristilo 29 vojnih invalidov. Posebne pravice do zdravstvenega varstva pa zagotavlja republiški zakon tudi kmetom-borcem. Le-ti so po predpisu od 1965. leta dalje glede obsega pravic do zdravstvenega varstva izenačeni z ostalimi zavarovanci. V občini je 224 kmetijskih proizvajalcev, ki so zavarovani po zakonu o kmetijskem zavarovanju; od teh je le 33 kmetov-borcev. Da bi se borcem zdravstveno stanje kar najbolj ohranilo, so bile urejene ustrezne kapacitete za njihovo zdravstveno letovanje. V ta namen je tudi jeseniška občina v sodelovanju z ostalimi občinami Gorenjske prispevala k ureditvi domov v Novigradu, na Vodiški plariini in v Strunjanu. Razen tega letujejo člani zveze borcev jeseniške občine tudi v počitniških domovih delovnih organizacij (npr. v počitniških domovih železarne v Biogradu in Crikvenici). V zadnjih treh letih je organizacija zveze borcev regresirala letovanje v teh domovih 134 borcem. J. Vidic Občinski komite zveze mladine v Kranju je v nedeljo, 24. novembra sklical prvo zasedanje občinske organizacije zveze mladine. Zasedanja so se udeležili delegati iz organizacij zveze mladine v občini ini predstavniki kranjskih občinskih družbenopolitičnih organizacij. Po izvolitvi delovnega predsedstva konference so bili med drugim na dnevnem redu tudi: referat predsednika, razprava o pravilih in spre- jem pravil, volitve predsedstva, predsednika, sekretarja in predsednikov komisij ter delegatov za republiško konferenco in razprava o neposrednem akcijskem programu. Dokaj široka razprava se je razvila šele po volitvah organov občinske organizacije zveze mladine. Tako so govorniki med drugim poudarili, da je v primerjavi z zaposlenimi v kranjski občini še vedno premalo mladih v samoupravnih organih. Opozorili so tudi na pomanjkljivo izobrazbo mladih v delovnih organizacijah in menih, da bi delovne organizacije morale dajati več sredstev za izobraževanje kadrov. Najdlje pa so delegati in gostje na zasedanju konference posegli na področju ustrezne in pravilne kadrovske politike. Ko so govorili o teh vprašanjih, so nekateri govorniki menili, da bi morali biti zlasti skrbni tudi pri izbiri vodstva občinske organizacije zveze mladine. To in ugo tovitev, da volitve organov občinske organizacije niso bile tehnično v redu izvedene, je povzročilo, da so morali v drugem delu zasedanja del volitev ponoviti. Prav zaradi tega pa se jc zasedanje precej zavleklo in so ga prekinili. Tako bo drugi del zasedanja v petek, kjer bodo nadaljevali z razpravo o neposrednem akcijskem programu občinske organizacije zveze mladine. A. Zalar Armada republiki Novi kilometri cest, novi mostovi Vsako leto za dan republike inženirske enote naše armade končajo dela na desetinah kilometrov novih cest, večjemu številu mostov in drugih prometnih objektih. Tudi letos, pred jubilejno obletnico republike, se naši in-ženirci postavljajo z lepimi uspehi. 2e 11. oktobra, na dan vstaje makedonskega ljudstva, so izročili prometu 12 kilometrov asfaltnega cestišča od | Gostivara do Novega Sela. \ Spomladi se bodo dela nadaljevala proti Kičevu, kar bo skupaj 44 kilometrov nove ceste. Za prebivalstvo ob cesti od Nikšiča do Foče je bil pravi praznik, ko so odprli promet na mostu čez Pivo. Most je zgradila beograjska Mosto-gradnja, sredstva pa je prispeval državni sekretariat za narodno obrambo. S povezavo Foče in Nikšiča dobiva cesta od Foče do Plužina šele sedaj svoj pravi pomen. Prihodnje leto imalo inženircl v načrtu tudi skrajšanje poti med Sarajevom in Titogra-dom za celih 100 kilometrov. MOST PREK MORJA Pred dnevi je postal še en most krona prejšnjih podvigov inženirskih enot naše armade. Ta most povezuje otok Pag s kopnim, dolg je 304 metre, samo cesto do mostu pa je že lani zgradila armada. Letos so vojaki zgradili tudi 40 kilometrov ceste od Karlo-baga do Gospića ter povezali Zagreb z morjem tudi prek Plitvičkih Jezer. Tudi 34 kilometrov te ceste je zgradila armada. Vrsti novih asfaltnih cest se je pridružil še odsek od Vlasenlce do Drinjače na cesti Beograd—Zvornik—Vlase-nica—Kladanj—Sarajevo. Asfaltni trak so inženirci položili še na delu Ibarskc magistrale od Raške do Donje Kamenice, medtem ko bo celotna Iba-ska magistrala asfaltirana do dneva vstaje srbskega ljudstva — 7. julija prihodnjega leta. Tanjug — vg Kranjska občina najela posojilo za nakup stanovanj Na listi pričakovalcev stanovanj v kranjski občini je še vedno veliko takšnih, ki čakajo na ustrezno stanovanje. Med njimi je tudi precej takšnih, za katere jc dolžna preskrbeti stanovanje občina. Ker pa za reševanje teh problemov v občinskem proračunu ni dovolj sredstev, so odborniki obeh zborov kranjske občinske skupščine na zadnji seji (21. novembra) sprejeli pred lop sveta za finance, da občina najame posojilo za nakup stanovanj. Sklenili so, da se iz sklada republiške skup- nosti socialnega zavarovanja, ki je letos sprostil sredstva za nakup stanovanj za upokojenec, najame 90 milijonov starih dinarjev posojila. To posojilo bo občina vročila Gorenjski kreditni banki in si po 14 mesecih pridobila pravico še za dodatnih 45 milijonov starih dinarjev posojila. Tako bo kranjska občina konec prihodnjega leta razpolagala s 135 milijoni starih dinarjev kreditnih sredstev, s katerimi bo lahko kupila večje število manjših stanovanj za upokojence. A. Z. Rezultati potrjujejo pravilo Saj ni res, da se na kmetiji ne da živeti Janez Aljančič iz Križ je svojo proizvodnjo specializiral Križe so srednje velika vas blizu Tržiča. Včasih je bilo menda to precej zaostalo kmečko naselje, brez določene perspektive. Zadnja leta pa so tod ljudje precej napredovali. Pred 18. leti bi še težko napovedovali svojevrsten razvoj. Danes pa lahko ugotovimo, da je prav odločitev kmeta Janeza Aljančiča močno pripomogla k veliki preusmeritvi na področju kmetijske proizvodnje v tem delu tržiške občine. Dober mesec in pol bo tega, ko naju je s fotoreporte-rjem pot zanesla v Križe pri Tržiču. Oziraje se po stari šoli, ki jo bo v prihodnje (sedaj, ko se občani tržišče občine odločiLi za gradnjo novih šol) zamenjala nova, je najin pogled pritegnila velika njiva solate. Poprašala sva ljudi na njej, ki so jo nakladali na poltovorni avtomobil, kdo je lastnik tega pridelka. Bil jc Janez Aljančič, po domače Snarjev iz Križ. Pred kratkim sva ga obiskala in se zapletla v pogovor. »18 let bo tega, ko sem bil na razpotju. Treba se je bilo odločiti. Ali še nekaj časa nadaljevati s starim načinom kmetovanja in životariti, dokler ne bi kmetija shirala ali pa se specializirati. Čeprav brez posebnih izkušenj, sem se takrat odločil za specializacijo; za proizvodnjo zelenjave,« je pripovedoval v topli in prostorni »hiši«. (V današnjih novih stanovanjih bi temu rekli dnevna soba). Tako se je torej začelo. Janez Aljančič je potem veliko bral in poskušal, dokler ni uspel. Ljudje, ki so hodili mimo njegovih njiv, so se smejali, toda vztrajal je. In danes on ni edini v vasi. Dobršen del kmetovalcev se že ukvarja s podobno proizvodnjo. Spoznali so namreč, da se s starim načinom kmetovanja ne more daleč. In tako danes na njivah v okolici Križ ne raste ječmen, pšenica, rž itd., marveč cve-tača, koleraba zelje, rdeča pesa, zgodnji krompir, solata .. . »Včasih, takrat pred 18. leti, so ljudje pravili: Na kmetiji se ne da živeti. Tudi sam sem bil tiste čase enakega mnenja. Potem pa sem se Janez Aljančič odločil in danes vsakomur povem, da se na vsaki kmetiji da živeti, samo s pametjo je treba delati. Pa še to vam povem. Jaz sem samouk in se za to, kar danes proizvajam, nisem hodil učit k nobenemu vrtnarju. Sam sem poskušal in bral. In danes sem prepričan, da je na gorenjskih kmetijah tudi delo in zaslužek za mlade ljudi. Seveda pa je tudi res: Delati in učiti se pa je prav tako treba.« Zanimalo nas je, kako je pri tovrstni proizvodnji 6 kolobar j en jem. Klasični način kmetijske proizvodnje, če tako imenujemo proizvodnjo žita in drugih kmetijskih pridelkov, namreč zahteva tudi kolobarjenje. »Tudi tukaj je treba kolo-bariti. Seveda je kolobarjenje malo drugačno. Sicer pa potrebnejša in bolj pomembna je pravilna pognojitev zemlje. Prav zato sem dal zemljo v kemično analizo in danes sam vsako leto pripravljam gnoj za posamezne kulture.« Kam pa potem prodajate zelenjavo oziroma vrtnine? »Pred nekaj leti sem ves pridelek prodal še na Gorenjskem. Sedaj, ko so se tudi drugi odločili za tak-šno specializirano proizvodnjo, je gorenjsko tržišče že precej zasičeno. Vendar pa s prodajo zdaj vseeno ni posebnih težav, ker zelo dobro sodelujem z Veletrgovino živila v Kranju. Tako poleti solato in druge vrtnine prodajamo v Dalmacijo, ker jih med turistično sezono tamkaj primanjkuje, pozimi, ko je pri nas mrtva sezona za proizvodnjo, pa taiste proizvode dobivamo iz tistih krajev. Seveda s tem mislim podjetje Živila, ki s takšno trgovino zalaga dobršen del Gorenjske tudi z zelenjavo.« Še bi lahko govorili o izkušnjah, uspehih in težavah Janeza Aljančiča oziroma spicializirani kmetijski proizvodnji na srednje velikih gorenjskih kmetijah. Vendar o tem kdaj drugič. 0j Tokrat povejmo le še to, 0) da rezultati Janeza Aljan- # čiča in drugih, ki so se # odločili za tovrstno proiz-0 vodnjo, potrjujejo pravi- # lo, da je tudi za gorenjsko 0) kmetijstvo perspektiva v 0) specializirani proizvodnji. 0) če se bomo tega zavedli, 0) potem ne drži, da se tudi # na srednje veliki gorenj-0) ski kmetiji ne da živeti. A. Žal ar V Cankarjevi ulici v Kranju so minuli četrtek odprli preurejeno slaščičarno — kavarno. — Foto: F. Perdan Preurejena slaščičarna v Kranju Slaščičarna-kavarna Kranj in Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo sta minuli četrtek v Cankarjevi ulici v Kranju odprla preurejeno slaščičarno in kavarno. Za preureditev se je kolektiv Slaščičarne-kavarne odločil, ker stari lokal sanitarno in higiensko ni ustrezal, pa tudi hitra in sodobna postrežba ni bila mogoča. V opremo preurejenega lokala je kolektiv Slaščičarne-kavarne vložil 11 milijonov starih dinarjev. Lokal sta Slaščičarna-kavarna in Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo preuredila s skupnim financiranjem. Tako je preurejeni lokal že 18. po vrsti, kar jih je Podjetje za stanovanjsko m komunalno gospodarstvo v Kranju zgradilo ali obnovilo v zadnjih treh letih. Za izgradnjo in obnovo vseh 18 lokalov je Podjetje porabilo prek 250 milijonov starih dinarjev, medtem ko so koristniki lokalov prispevali okrog milijon starih dinarjev. Podjetje za stanovanjsko} in komunalno gospodarstvo pa že pripravlja načrte za zgraditev novega potrošniškega centra v stanovanjski so* seski Vodovodni stolp. Predvideno je, da bo prodajna površina v tem lokalu prek 1000 kvadratnih metrov. Center pa bo zgrajen že prihodnje leto. S preureditvijo slaščičarna in kavarne v Cankarjevi ulici je tako tudi ta del mesta dobil sodoben lokal, ki je bil nedvomno potreben. Projekt tant preureditvenih del je bil inž. arh. Zaletel, izvajalec pa Servisno podjetje. A. 2. Janez Aljančič je z letošnjim pridelkom kar zadovoljen, čeprav je malo slabši od lanskega. — Foto: F. Perdan HS Voklo — prek 3000 prostovoljnih ur Akcija Leto krajevnih skupnosti se v kranjski občini bliža koncu. Trajala bo le še do konca tega meseca. Pred nedavnim smo zato na povabilo predsednika krajevne skupnosti Voklo obiskali ta kraj in se pogovarjali o uresničevanju njihovega delovnega programa. Krajevna skupnost Voklo danes zajema naselja Hrast je, Prebačevo in Voklo. Tako kot druge, se je tudi ta krajevna skupnost v kranjski občini vključila v akcijo Leto krajevnih skupnosti. Med obiskom smo ugotovili, da so prebivalci krajevne skupnosti uresničdi dobršen del zadanega delovnega programa. Tako so v Hrastju s prostovoljnim delom uredili okrog 60 metrov kanalizacije, na predlog odbornika občinske skupščine in Gorenjske turistične zveze v Kranju pa so v Prebačevem obnovili vaška znamenja. Razen tega pa so v Voklem obno. vil in dogradili stolp gasilskega doma. Pri slednjem so prebivalci naredili prek 2700 prostovoljnih delovnih ur. Za vsa dela pa so prebivalci krajevne skupnosti Voklo opravili prek 3000 prostovoljnih delovnih ur. Dve delovni akciji, ki so si jih v krajevni skupnosti zadali v programu akcije Leto KS, pa kaže, da prebivalci ne bodo mogli uresničiti letos. Tako bodo z gradnjo 560 metrov dolge kanalizacije v Voklem in avtobusnega postajališča v Hrastju začeli šele prihodnje leto. Gradnja teh dveh komunalnih objektov pa se je menda zavlekla med drugim tudi zaradi priprave gradiva za pridobitev ustreznih dovoljenj. Sicer pa v svetu krajevne skupnosti razmišljajo tudi o nekaterih drugih delovnih nalogah za prihodnje leto. Tako nameravajo polepšati naselja; za kar bodo razpisali tudi nagradno tekmovanje med prebivlci krajevne skupnosti. Pogovarjajo pa se tudi, da bi krajevna skupnost p*ihodr»je let© prevzela v Hrastju več vaških potov, ki bi jih petem vzdrž» vala. A. 2. V prazničnih dneh v radovljiški občini Manifestacija zborovskega petja Praznični koncert v Radovljici, 28. novembra je pomenil pravo manifestacijo zborovskega petja. V pestrem in bogatem sporedu so se vrstili zbori iz Bohinjske Bistrice, Podnarta, Radovljice in Krope, harmonikarski orkester radovljiške glasbene šole ter združeni moški zbor iz navedenih štirih krajev. Nastopala pa je tudi godba na pihala iz Gorij ter reclta-torji iz Radovljice in Bohinjske Bistrice. V prvem delu sporeda je nastopil mladinski mešani zbor iz Podnarta. Vodi ga novi dirigent profesor Karel Boštjančič iz Lesc. Zbor dela uspešno že več let in nastopa s samostojnimi kon- certi na skupnih prireditvah s sosednjimi zbori ter na slovesnostih in proslavah. Več kot tri leta ga je vodil profesor Matevž Fabjan, pred nedavnim pa je prevzel novo dolžnost pri radiu. Radovljiški komorni zbor pod vodstvom Antona Boleta je lani praznoval 15-letnico obstoja. Sestavljajo ga sami izkušeni pevci, ki imajo za seboj že vrsto samostojnih koncertov in nastopov v raznih krajih Gorenjske in drugod. Komorni zbor Stane Žagar iz Krope si je s svojo aktivnostjo ter kvaliteto pridobil že vrsto priznanj in pohval občinstva. Nastcpa prav tako zelo poj^sto, značilno za ta zbor pa je, da že vrsto let, Prešernove nagrade za vso Gorenjsko Kranjska občinska skupščina je dJ sedaj podeljevala Prešernove nagrade in Prešernove štipendije cbčanom kranjske občine kot primanje za njihovo kultu no d> lo, umetniško ustvar'anje i;i poustvarjanje ter ku'turno znanstveno d~Jo. Nagrada so podelili, če je bilo takšno delo kakor koli povezano z območjem kranjske občine. Ker pa je bila žirija za ocenitev del vsako Isto pr;d težjo odločitvijo, komu pede-liti tako nagrado (odlok o podelitvi Prešernovih na^r:.d je namreč zelo podoben predpisu, na podlagi katerega se podeljujejo Prešernove nagrade tudi v republiškem merilu), je bilo na skupnem srečanju predsednikov vseh gorenjskih občin dogovorjeno, da bi v prihodnje Prešernove nagrade podeljevali za območje vse Gorenjske. Na zadnji seji je kranjska občinska skupščina takšen odlok že sprejela, če bodo na prihodnjih sejah ta odlok sprejele tudi ostale občinske skupščine (Jesenice, Radovljica, škofja Loka in Tržič), bodo v prihodnje ob obletnici p> snikove smrti pode'ill nagrade za vso Gorenjsko. V odloku, ki ga je sprejela kranjska občinska skupščina je predlagana naslednja ure-ditev: Nagrade razpisuje svet za presveto, kulturo in telesno kulturo pri kranj ki obe jski skupščini, po pepiejšnj.m posveiu s ustreziimi sveti v drugih gorenjsk'h občinah. Kranjski svet izda (na poila-gi sklepov drugih svetov) odločbo o imenovanju žirije za ocenitev del in za izbor Prešernovih nagrajencev. O podelitvi Prešernove nagrade pa potem odloča skupščina, v kateri ima predlagani nagrajenec stalno bivališče oziroma na katero se predloženo delo nanaša. Občinska skup. ščina mora tudi zagotoviti sredstva za nagrado in plaketo, ki jo podeljuje. Sredstva za kritje stroškov razpisa in žirije pa zagotovijo vse občinske skupščine. Najbrž ni treba posebej razlagati, kaj bi pomenilo sprejetje takšnega odloka v vseh gorenjskih občinah. Poudariti želimo le, da je pobuda za sprejetje takšnega odloka oziroma odločitve najbrž vredna vse pohvale. A. Z pravzaprav že od ustanovitve pred šestimi leti dela zelo sistematično in brez presledka. Prav zato so koncerti tega zbora vedno zanimivi, saj uvajajo v spored vedno novo naštudirane pesmi. Vodi ga dirigent profesor Egi Gašperšič. Na koncertu so nastopili tudi pevci iz Bohinja, in sicer v dveh sestavih, kot mešani in moški zbor. Oboje je vodil zborovodja Janez Grm iz Boh. Bistrice. V zboru pojejo večinoma pevci iz Bohinjske Bistrice pa tudi iz zgornje Bohinjske doline. V svojem sestavu ima večinoma starejše izkušene pevce, ki nekako prenašajo pevsko tradicijo na mlajšo generacijo. Navedeni zbori so na prazničnem koncertu nastopali s samostojnimi programi, posebej pa se je predstavil tudi združeni moški zbor z orkestrom glasbene šole. Orkester pa je nastopil utdi sastojao pod vodstvom profesorja Ažmana. Združenim zborom pa je dirigiral Egi Gašperšič. V vsebinskem sporedu so bile najbolj zastopane borbene, revolucionarne, partizanske pesmi ter pesmi dela. Izbor je bil zeio bogat in pester, ceiolni spored pa je učinkoval praznično in slovesno. Po množičnosti nastopajočih je bil koncert pravo glasbeno srečanje, saj je nastopalo več kot sto pevcev ter instinimentalistov. Pihalni orkester iz Gorij pod vodstvom Julija Sorga je z interpretacijo na novo naštudiranega programa posebej za to slovesnost tudi to pot potrdil svojo kvaliteto. V prazničnih dneh so imeli podobne proslave v naslednjih krajih v občini Radovljica: Na Bledu, v Bohinjski Bistrici, v Gorjah, v Kropi in Podnartu, Begunjah in drugod. Posebej slovesno pa so počastili dan republike po vseh šolah, koder so tudi počastila najmlajše s sprejemom v pionirsko organizacijo. J. B. Ob 50. obletnici bojev za severno mejo jc občinska organizacija zveze združenj borcev NOV Jesenice v prostorih trgovskega podjetja Zarja pripravita razstavo dokumentarnega gradiva — Foto F. Perdan Otvoritev sezone v gledališču Tone Čnfar Zaradi tehničnih ovir se je gledališka sezona na Jesenicah začela šele proti koncu novembra. Prvo delo, s katerim se je gledališki ansambel v soboto in nedeljo predstavil jeseniškemu občinstvu je komedija Mary-Mary, ki je doživela svojo premiero že v prejšnji sezoni in je zato rednim obiskovalcem gledališča znano delo. Gledališče je s komedijo sodelovalo tudi na XI. srečanju amaterskih gledaliških skupin na Jesenicah. Zgodba sama je povsem preprosta in pripovedujejo o dveh zakoncih, ki se po devetih mesecih ločenega življenja spet srečata in se kljub nekaterim prijtnim spominom na leta skupnega življenja, na dobre stare navade spuščata v divje, razdražljive in viharne pogovore. Pisateljica Jean Ker-rova je komedijo postavila v današnji čas. Tatjanca Koširjeva je s svojim simpatičnim in prikupnim nastopom, in velikim smislom za igro odigrala naslovno vlogo naravnost imenitno in je vseskozi dajala komediji čar in svežino. Mary-Mary je režirala Stanka Geršakova, v ostalih vlogah pa so nastopili še Gerdej, Mandič, Lipicar in drugi. Komedija Mary-Mary se je uspela zaradi svoje preproste vsebine, sedanjem času dogajanja, komičnih situacij in smešne besedne igre prikupiti gledalcem, ki so se v dveh urah pošteno nasmejali in odhajali nadvse zadovoljni. D. Sedej Finžgarjeva rojstna hiša, naš kulturni spomenik Na nedavnem sestanku odbora za odkup in ureditev Finžgarjeve rojstne hiše je Janez Svoljšak, predsednik, obvestil člane odbora, da je bila letos avgusta Finžgarjeva rojstna hiša odkupljena za 6 milijonov S din. Jože Knafelj, lastnik hiše, se je pogodbeno zavezal, da bo do 31. julija 1969. leta izpraznil hišo. Na sestanku je tovariš Svoljšak dejal, da Knafelj zadovoljivo izpolnjuje svojo obveznost. Seplembra je bila nova Knafeljnova hiša že pod streho. Vse kaže, da z izse-litvenim rokom ne bo posebnih težav. S tem je praktično končana prva etapa na potj preureditve Finžgarjeve domačije v slovenski kulturni spomenik. Ce so bili doslej napori odbora usmerjeni k zbiranju denarja za odkup hiše, je zdaj na vrsti druga naloga, ki terja sodelovanje strokovnjakov in nadaljevanje zbiranja denarja, potrebnega za obnovitvena dela na no'.ranji in zunanji ureditvi Finžgarjeve domačije. Težko je reči, ali smo lahko z akcijo zbiranja denarja zadovoljni. Doslej je bilo zbranega 6.533.723 S din, od tega je bilo 6 milijonov porabljenega za odkup hiše. Svoje prispevke je poslalo 102 osnovni šoli, 33 srednjih in poklicnih šol, 22 delovnih organizacij, 20 družbeno-po-litičnih organizacij in društev ter 71 posameznikov. Delež osnovnih šol pri zbranem denarju je res velik, saj so učenci zbrali 50 odstotkov vsega doslej zbranega denarja. Morda je zanimiv podatek, da šole na Primorskem razen rednih osnovnih šol, sploh niiso pripravljene začeti z akcijo, čeprav smo za Gregorčičevo rojstno hišo samo v jeseniški in radovljiški občini zbrali na šolah 600.000 S din. Obenem z akcijo zbiranja denarja pa je odbor začel široka posvetovanja s strokovnjaki in zainteresiranimi in* stitucijami, kako urediti Finžgarjevo hišo. Sestanka v Ljubljani na sedežu društva slovenskih pisateljev so se udeležili poleg Janeza Svolj-ška za slovensko akademijo znanosti in umetnosti akademika prof. dr. France Štele in prof. dr. France Koblar; za etnografski muzej Ljubljana ravnatelj dr. Boris Kuhar in kustos muzeja Fanči Sarf; za zavod za spomeniško varstvo Kranj inž. arh. Peter Fister in kustos muzeja Anka Novak ter Janez Bogataj, študent etnologije, sicer pa pranečak pisatelja Finžgarja. Na presenečenje prisotnih je inž. arh. Fister obvestil navzoče, da je bil že 1964. lela izdelan zelo dober načrt ureditve Finžgarjeve hiše. Anka Novak, Fanči Šarf in Janez Bogataj so izdelali naslednji predlog: v podpri-tličnih prostorih hiše bo galerijski prikaz Finžgarja — pisatelja; v pritličnih prostorih zgoraj bo čim venejši prikaz življenjskega okolja, iz katerega je izšel Finžgar! ureditev skednja, kozolca in okolice hiše. Takšen načrt so soglasno sprejeli. Dr. France Koblar je sprejel dolžnost, da bo izdal prikaz pisateljevega življenja in dela. Preveč bi bilo, če bi tokrat naštevali vse naloge. La'iko zapišem samo to: dela napredujejo. Ce beda sklepi uresničeni, bomo že drugo h-* to ob koncu leta lahko izročili Finžgarjevo rojstno hišo BW menu. Zato ponovno poz varno Gorenjce, naj s skronv ■tlmj sredstvi podprejo uresničitev te prepotrebne naloge, saj je končno to naš dolg velikemu pisatelju, ki je pred vojno tako vnelo urejeval Prešernovo rojstno hi* šo v Vrbi. J. Vidic Te dni po svetu BEOGRAD, 30. novembra — Ves svetovni tisk je ob dnevu republike posvetil veliko pozornosti zapisom o Jugoslaviji in o njenem razvoju. Večina listov poudarja mesto naše države v mednarodni politiki, zlasti pa še naša zavzemanja za suverenost sleherne države. Tako je čilski časopis »Clarin« med drugim zapisal, da Jugoslovani že leta 1948 niso Pustili, da bi jih spremenili v kmete na svetovni šahovnici. PRAGA, 30. novembra — Češkoslovaška vlada je od 3. decembra dalje prepovedala vsa zasebna potovanja češkoslovaških državljanov v Sovjetsko zvezo. Ta prepoved zlasti velja za potovanja z avtomobili. SAIGON, 30. novembra — Poveljstvo FNO je ukazalo vsem svojim enotam, da povsod začno napade proti četam saigonskega režima. Sklep o tej ofenzivi so sprejeli že 25. novembra. BERN, 30. novembra — V švicarskem glavnem mestu so podpisali sporazum med Jugoslavijo in Švico o ukinitvi vizumov. Po tem sporazumu, veljal bo od 28. decembra naprej, bodo lahko jugoslovanski državljani potovali v Švico in Liichtenstein brez vizumov in se tu mudili tri mesece. Za bivanje, daljše od treh mesecev, pa bo še vedno potreben vizum. SAIGON, 1. decembra — Južnovietnamska vlada je za vodjo svoje delegacije na Pariških mirovnih pogajanjih o Vietnamu imenovala veleposlanika Pham Dang Lama, ki jc bil doslej šef opazovalne misije saigonskega režima v Parizu. JERUZALEM, 1. decembra '— Izraelski zunanji minister Aba Eban je odpotoval na Ciner, kjer se bo sesital s posrednikom OZN na Srednjem vzhodu Gunnarjem Jarringom. Ta sestanek naj bi pospešil mirno rešitev krize v tem delu sveta. CAPE KENNEDY, 1. decembra — Ameriški vesoljci so začeli z zadnjimi pripravami na polet okoli Lune. Polet predvidevajo v drugi polovici tega meseca. BEOGRAD. 2. decembra — Na enajsti soji CK ZKJ so sklenili, da bo deveti kongres Zveze komunistov Jugoslavije 11. marca prihodnje leto v Beogradu. Politični referat bo imel predsednik ZKJ tovariš Tito, sam kongres pa se bo začel s slavnostno sejo, posvečeno 50-let-ndci KPJ. Ljudje Titova tiskovna konferenca Predsednik Tito je imel v Jajcu ob 25-letnici AVNO-JA tiskovno konferenco, na njej je sodelovalo 114 tujih in 107 domačih dopisnikov. V ospredju razgovora so bila vprašanja vojne in miru, odnosov med narodi in neodvisnosti, številne novinarje pa so zanimale tudi predsednikove ocene našega notranjega razvoja. Takoj na začetku je predsednik Tito poudaril: »Naj napad na našo deželo pride od koderkoli, na pomoč ne bomo klicali nikogar. Imamo armado in ljudstvo, ki je enotno v volji, da brani svoje neodvisnost.« Novinarji so med drugim želeli tudi Titovo oceno nedavnega zasedanja NATA v Bruslju in izjav ameriškega zunanjega ministra Ruska, ko je Jugoslavijo vključil v interesno sfero Atlantskega pakta. »Naše stališče je docela nasprotno Ruskovim izjavam,« je dejal tovariš Tito in nadaljeval, »mi že od leta 1943 ne priznamo nobenih interesnih sfer, niti sivih ali drugačnih con. Interesne sfere se na naši meji nehajo. Jugoslavija je svetla cona, ne siva.« »Ali predsednik Tito v prihodnje pričakuje popuščanje napetosti v svetu?« je zani- malo predstavnika francoske televizije. »Upam, čeprav človeka vendarle rahlo navdaja pesimizem, da prihodnost pelje k pomiritvi. Ogromna večina ljudi na svetu hoče danes mir in spopad v svetovnem obsegu je nemogoč, saj se tisti, ki imajo jedrsko orožje dobro z /edajo, da bi to pomenilo katastrofo. Zato takšno stanje v Evropi ne more trajati, temveč ga bo treba z dogovarjanjem uredi-ti.« Ko je predsednik Tito odgovarjal na vprašanje o bolgarskih napadih na Jugoslavijo, je dejal: »Zadnje čase teče v bolgarskem tisku do-ločena polemika in res ne vem, zakaj so izvlekli na dan San Stefansko pogodbo. če Makedoncem ne priznavajo nacionalnosti, je jasno, da so nezadovoljni, in če so Makedonci del naše federacije, so deležni podpore vseh naših narodov. Bolgari naj te stare stvari opustijo in naj raje vnašajo elemente, ki prispevajo k miru na Balkanu. Mi jim ponujamo roko.« Na vprašanja o konferenci neuvrščenih je predsednik Tito odgovoril, da bo določenega zastoja ni prišlo zaradi nesoglasij med Indijo in ZAR, ki zaradi svojih odnosov s SZ nista obsodili intervencije na Češkoslovaškem, temveč na nasvet naše države, ki sodi, da današnji položaj ni tak, da bi sestanek na vrhu v tem trenutku lahko koristil ciljem neuvrščenosti. O notranjem razvoju naše države je tovariš Tito dejal: »Naši pogledi na nacionalno vprašanje so jasno formulirani v ustavi in raznih dokumentih ... Izhajamo iz načela suverene osebnosti in ga razvijamo naprej, tja do federacije. Kar pa zadeva to, kar se je zgodilo na Kosme-tu, mislim, da se stvari malce dramatizirajo. Vemo, da so tam elementi starega, kajti tista generacija, s katero smo v preteklosti imeli dosti težav, posebno med vojno, se še ni poslovila, še zmeraj so tam balisti in drugi sovražniki. Po drugi plati pa se vmešavajo na Kosmetu tudi od zunaj. Kljub temu je b:l3 le majhna skupina, ki je ha-hujskala manjši del mladine in. študentov, ki so šli poiem razbijat izložbe, kot jih razbijajo na zahodu ali skoraj povsod drugod. Saj skoraj ni dežele, kjer podobnih primerov ne bi poznali. Zakaj potem dramatizirati ta dogodek? Vodstvo na Kosmetu, v katerem imajo ob Srbih in Črnogorcih Albanci večino, je znalo zadevo urediti in to ne s silo, temveč s pojasnjevanjem. Zato velika večina Iju- Prvi avtomobil pri Valvasorjevi koči Avgusta so v Žirovnico prišli vojaki in začeli delati cesto od Završnice do Valvasorjeve koče v Karavankah. Takrat smo zapisali, da bomo verjetno že letos videli pri avtomobil pri Valvasorju. Vojaki so sredi septembra prekinili delo, prišli pa bodo zopet drugo leto (vsaj tako so obljubili). Z buldožerjem so se prebili do graničarske karavle, ki je nad Valvasorjevo kočo. Nekaj dni po reportaži v Glasu o graditeljih ceste je jeseniški železarski muzej posredoval uredništvu Železar-ja fotografijo, s katere se jasno vidi, da so bili z avto- mobilom pri Valvasorju že pred vojno. Urednik Zelezar-ja je k podpisu slike napisal, naj bralci nikar ne mislijo, da je to prvoaprilska potegavščina. Uredništvo Železarja nam je odstopilo fotografijo, naš sodelavec Jože Vidic pa je skušal ugotoviti, kdo so osebe na sliki. Na sliki je prva Valvasorjeva koča, ki je takrat že razpadala, in so jo kasneje Prvi avtomobil, ki je pripeljal do koče. di na Kosmetu dogodke obsoja.« Predsednik republike je ocenil tudi vse večje vključevanje mladine v zvezo komunistov: »Mladina je kritična, teda zaupam ji in dali jim bomo vse, da bodo lahko študirali in delali, hkrati pa si ob starejših pridobivali izkušnje za odgovorno delo. Naša mladina ni apolitična, dobro ve, da je njena prihodnost v našem samoupravnem socialističnem sistemu in ga zato sprejema .. .« Na zaključku tiskovne konference so predsednika vprašali, če se mu ne zdi, da je mladina nemirna in nezadovoljna zaradi tega, ker s« nekateri vodilni ljudje že predolgo v vodstvu in postajajo malce zastareli. Tovariš Tito je odgovoril: »Jaz sem tu vsekakor najdalj. Pa vendarle mi problemov z mladino nimamo toliko. In potemtakem to ne bo poglavitno vprašanje. Pač pa je res, da stari prepočasi reagirajo na zahteve in potrebe mladih. Mladi v kapitalističnem sistema ne vidijo perspektiv za svojo prihodnost, zato si želijo sprememb, čeprav še ne vedo natanko kakšnih; v socialistični družbi pa zahteve mlađih kažejo, da je treba tudi našo družbo spreminjati in posodobi jati« V. G. in dogodki podrli. V desnem vogalu slike se vidi zid nove koče, ki je bila požgana med vojno. Avtomobil, ki ga vidite na sliki, je bil prvi avtomobil, ki je pripeljal do koče. Bilo je to pred vojno. Pripeljal je štedilnik za novo stavbo. Ženska s kitaro je Adela Koprive s Koroške Bele. Zraven nje je pokojna Ela Mcdvcščak z Javornika, kakor tudi oskrbnik koče Oman, ki stoji poleg nje. Moški v klobuku je pečar Apat z Jesenic, levo od njega pa stoji Marica Ažman-Oman, hčerka oskrbnika. Nismo zvedeli za ime šoferja. Adela Koprive pravi, da so ga klicali Krotile; to pa zato, ker je z avtomobilom ukrotil vsako strmino in cesto. Za šoferjem sedi Roje, tedanji predsednik turističnega društva Kranj. Za Rojcem stoji Mule jeva Julka Z Javornika, poleg nje pa stoji njena hčerka Jožica. Na avtomobilu spredaj sedita Mulejev Ivko in Kelih s Koroške Bele. Nekateri starejši ljudje zatrjujejo, da je bila posredi stava. Toda Marica Ažman in Adela Koprivo pravita, da je avtomobil pripeljal štedilnik za novo kočo, ne pa da je avtomobil pripeljal do koče zaradi stave. Naj bo tako ali drugače, slika je kot dokument zanimiva, saj se celo z vozom težko pride do koče. J. V. GLAS * 8. STRAN GLAS 9. STRAN 13 Priklonil se je in jo odslovil. Stopila je na ozki hodnik, ki je vezal oba poslovna prostora, da bi se vrnila v predsobo, ko je nenadoma zaslišala, da v njej nekdo hodi. Takoj nato se ji je zdelo, da je zaškripalo kot če odpiraš vrata omare in nato spet koraki. Ali se je nepričakovano vrnil Carter? Pritisnila je kljuko in odprla ter videla, kako je skozi nasproti stoječa vrata odhajala moška postava. Naglo se je odločila in hitela za njim. Toda, ko je obstala pri vratih in prisluhnila, je samo še lahko slišala, kako ne k d) teče po stopnicah navzdol. Zmedena se je obrnila in v pisarni naletela na Chesneva Lisgarda, ki jo je vprašujoče gledal. »Kaj pa se je zgodilo, Jane? Tako čudni .. .« Nervozno je zmajala z glavo. »Mislila sem, da je nekdo v sobi.« »Tu v sobi?« Prestrašil se je. »Mislite ta čas, ko ste bili pri meni?« Povedala je, kaj je slišala in videla ter opazila, kako je spremenil barvo. »To je pa vendar čudno! Ali kaj manjka?« »Prav nič.« V naglici je vse pregledala. Chesnev Lisgard se je oddahnil. »Morda ste se pa zmotili, čudno se mi zdi, kaj naj bi tu sploh tat iskal. Kljub vsemu pa vseeno ni prijetno, če pomisliš, da v naši odsotnosti tod okoli stikajo tuji ljudje.« Odšel je spet v svojo sobo, Jane pa je oblekla plašč, odšla iz pisarne na pot s pismom za Ro-vveja in Spenderja. Rosilo je in vzhodnik je bril ostro in mrzlo. Zavihala je ovratnik in hitela trepe-taje od mraza k avtobusni postaji. Pol ure kasneje je že hitela po stopnicah k pisarnam obeh pravnikov. Sprejel jo je suhoten, neprijazen pisar. Vzel ji je pismo in jo odpravil s hladno izjavo, da Mr. Rovveja ni v pisarni. »Pred desetimi minutami je odšel na kosilo,« je dejal zviška s cvilečim glasom. »Popolnoma negotovo, kdaj spet pride. Dogovoril se je z nekim gospodom.« »Oh!« Trenutek si ni vedela pomoči. »Ali bi potem lahko govorila z Mr. Spender-jein?« Zdelo se ji je, da se je zgrozil že pri sami misli. »Kje neki, ta je že dvajset let mrtev! Oglasite se čez kaki dve uri, morda boste imeli srečo.« Razmišljala je. Za Chesneva Lisgarda je bilo nedvomno zelo pomebno, da izroči pismo osebno Mr. Roweju v roke. »Tako bom tudi storila,« je končno odvrnila in se obrnila. Kakih sto metrov dalje po cesti je našla javno telefonsko celico, vstopila je in zavrtela številko domače pisarne, toda čakala je zastonj, nihče se ni oglasil. Sklepala je, da je Lisgard že odšel v svoj klub. Obotavljaje je obesila spet slušalko nazaj, stopila iz celice in se zagledala v dvoje hladnih, modrih oči, ki so jo opazovale. V naslednjem trenutku se je sprožila v pozdrav krepka roka. »Svet je majhen,« je dejal Peter Rae in ji segel v roko. 7. Nekaj trenutkov ga je gledala vsa zmedena in čutila, kako jo obliva rdečica. »Mr. Rae!« Peter je sijal. »Pomislite, kakšen slučaj! Pojdite z menoj na kosilo! Prav blizu tu vem za izvrstno restavracijo, ki jo večkrat obiščem.« In ne da bi čakal na odgovor, jo je prijel pod roko in jo peljal po ozki ulici navzdol. Čez nekaj minut sta prišla do staromodne restavracije in vstopila. »če še niste bili tu, vam bo prav gotovo ugajalo,« je dejal, »Charles Dickens jo že opisuje v eni svojih knjig.« Ko sta si našla prostor in sta že srebala juho, si je s pomilovanjem ogledovala obvezo na njegovi glavi. »Ali ste ponesrečili, Mr. Rae?« Pokimal je. »Da — to se pravi, pravzaprav ni bila nesreča temveč napad. Nekdo si me je hotel temeljito privoščiti. Previdno se je pogla-dil z roko po debeli obvezi. »Vsa koža na glavi je zašita. Kar precejšnja rana! « »Kaj pa se je vendar zgodilo«? Obotavljal se je in ni takoj odgovoril. »Da — nekemu menda nisem bil povšeči. Bil sem ravno na poti domov iz Meglenega kroga. Tudi vam bi se še od daleč ne sanjalo, da mečejo sredi Londona po cestah ročne bombe, kaj?« »Ročne bombe?« Najprej je mislila, da se šali, vendar je kmalu sprevidela da ni tako. »Ali mislite resno?« je vprašala v skrbeh. Srdito je prikimal in ji v kratkih besedah povedal, kaj se je zgodilo. Opazil j«. * jo je hudo prizadelo. »Strašno! In kaj pravi policija na vse to?« »Policija? O ta je trenutno precej zmedena. Voz je ko pobegnil, ne da M ■ spoznali — kaj naj bi se ■ rili?« Zamahnil je z roko »-i da hoče zbrisati vtis nepro » ne zadeve. »Ali ste že do« službi pri Chesneyu lf» ' du?« 7^ai »Nekako eno leto. *** sprašujete?« ie S svojim vprašanjem s kJf spravila v zadrego. »An, tako! Trudim se, da ne^ najin pogovor zastal,« le jal smehljaje. Naslednje fe enkrat ga bom °^is^,vj)n> recno me je povabil- Sta • da tega niste vedeli!« * . nil je od sebe krožnik, » kel pipo in jo napo ; »Lisgard je čuden, čuk . ..« p ( »No, tako strašno star? spet ni,« je ugovarjala. »Tako? Mislite? Jaz bl ' jih prisodil najmanj deset, če ne še več. Nam^. zob proteze in kaj vC"J\p,. še vse. Zdi se mi, da no» di steznik.« Pogledal J« • zavedajoč se krivde, »»ev ' seveda, vpričo uslužbenk bi smel tako grdo govon šefu! Iz zgodovine železarstva v Kamni Gorici (9) Pri plavžih, v fužinah in v žebljarskih delavnicah je bilo zaposlenih leta 1781 v Železnikih 443 delavcev, v Krepi 406, v Kamni gorici 307, v Bohinju pa 476 delavcev. Razen teh fužinskih delavcev pa so bili še rudarji, gozdni delavci in oglarji. Ker 80 vsi plavži, fužine ter zebljarske delavnice potrebovale ogromno oglja, je razumljivo, da je moralo zato biti tudi zelo veliko gozdnih delavcev in oglarjev. V krotki, ki jo je o železarstvu in rudarstvu za tehniški muzej jeseniške Železarne napisal Matija Sušnik beremo o šte-v'lnih delničarjih pri kopi-ščih jn drugod. Po vsej Gorenjski ie bilo mnogo kopico, ^r dokazuje tudi zapis, da Je na primer v okolici Mojstrane zaradi nepazljivosti Pogorelo 1500 klafter drv, ki f° bii]a pripravljena za kuhanje oglja, in 500 voz oglja. *si posestniki gozdov so j '"rali zaprositi graščinsko Sospodo za sečno dovoljenje, ^a so lahko sekali potreben les za kuho og'ja. Les za SOenJo je na jelovi.:ikem ob-m°čju odtkazoval rudarski nadsodnilk Franc Žiga Kapus iz Kamne gorice. Kapus je bil leta 1729 prejemnik višjega sodnega urada, Janez Jur Toman pa je bil glavni obveščevalec graščinski gospodi o davkih in mitninah. Pri plavžih in fužinah so imeli velika skladišča, imenovana »kolperne«, v katerih so shranjevali rezervno oglje in železovo rudo. Ce ob tem mimogrede pomislimo, da so morali vso železovo rudo in vse oglje iz gozdov pr peljati z volovsko ali konjsko vprego, mnogo oglja pa so posebno pozimi zvezili v dolino oglarji sami na oglarskih saneh, potem nam je iahko približno jasno, kako so delaili in trpeli ti ljudje. Se nekaj besed o kuhan:u og'ja. Kope so bile z*lo različne velikosti. Za manjšo kopo so npr. porabil; dvajset metrov drv, za večjo pa celo po 50 m:trov. V piramido zložena drva so dobro zadelali in zabili s prstjo, le na vrhu so pustili cd:ortino, v katero so naložili drač;e, da so kepo lahko z vrha zaž^a'i. Tudi ob spodnjem dalu pira- mide so pustili štiri luknje na vse strani; imenovali so jih dušnike. Z njimi so regulirali dovod zraka v notranjost kope, obenem pa so skozi te odprtine tudi kontrolirali, kako kopa gori oz. tli. Ob kepi je moral noč in dan dežurati oglar; če se je na katerem koli delu kope pokazal le najmanjši plamen-ček, je moral ta del ponovno neprodušno zabiti s prstjo. Kopa je gorela po štirinajst dni a'li voe, odvisno od njene velikosti. Ko so ugotovili, da je kopa dobro izgorela, da je oglje kuhano, so zamašili vse dušnike, da se je oglje chladilo. Potem so raz-grebli prst, oglje razgrebli nerezen, morebitno tlenje pogasili z vodo, nato pa og-lie shrani1; v »kolperen«. Oglje je bilo namreč boljše, če ga ni močil dež. In potem so seveda začeli s pripravami na drugo kepo. Oglarji so se po gozdovih preživljali zelo skromno; živeli so ob kruhu, slanini in koruznih žganeih. Vseh koprč je bilo leta 1826 na Jelovici 839. Vsa ta kopiiča so bila last fužinar-jev, ki so ;ih dajali v najem oglarjem. Zanimivo pa je na primer tole: ko je gospodar fužine umrl, je kopišče po njem prevzel oglar, ta ga je prepustil svojemu sinu, sin pa ga je po očetovi smrti lahko prodal naprej. Zapisal sem že, da so oglje prevažali iz gozdov z volovske in konjsko vprego, pozimi pa rečno s sanmi Oglje pa so celo prenašale ženske na glavi. Gospod Pibrovec iz Krope piše, da so ženske z Jamnika ali s Podblice po uro in pol daleč, to je z Vo-diške planine, prinašale v Kropo na glavi tudi po šest mernikov oglja. To pot so žeske prehodile po dvakrat na dan in prinesle tako v Kropo na dan vsaka po 12 mernikov oglja — za plačilo 8 grešev ali 40 novih krajcarjev. Ko so prinesle zadnje breme, so morale peš domov čez hribe tudi po dve ali tri ure daleč, da so naslednjega dne lahko spet odšle na naporno pot. Vsi vezniki oglja so morali imeti tečno izmerjene svoje vozove; na vsakem vozu je bMa vžgana številka, koliko mernikov oglja se na tisti voz lahko naloži. Pri tem so fužinarji seveda zelo pogosto na razne načine goljufali oglarje. Zadnjega lastnika rudnika, rudarja Prijatelja, ki je kopal rudo visoko v Jelovici v Črnem vrhu pri Vodiški planini, je našel mrtvega v n'e-govi koči Adolf pl. Kapus. V njegovi rudarski koči je našel le nekaj moke in slanine, na kruh pa so se že vgnezdi-le miši. Takšen je bil torej konec zadnjega lastnika rudnika na Jelovici. Pripis uredništva: Gotovo živi še kdo, ki je vozil oglje ali ki ga je nosil v dolino. Kakšno je bilo to življenje? Od kje so bili ti ljudje? Kako so živeli, kaj so jedli, kaj se med seboj pogovarjali, kdaj in kje so počivali, ali so imeli doma kmetijo, njivico ali kakšen drug zaslužek, kako so jih fužinarji najemali, kako plačevali, kako so bili od njih odvisni? Kako so se oblačili, kako zabavali in kdaj? Na vsa ta in še druga vprašanja bi radi podrobnejših odgovorov, radi bi jih objavili v tej rubrikL Se boste opogumili in napisali? Joža Vari st. (Naprej prihodnjič) Gorenjski kr<*ji in ljudje Dva bolnika s tretjim srcem Dva človeka v ZDA živita s tretjim srcem. Zdravniki so povedali, da ni noben problem zamenjati tuje srce, ki ne deluje kot je treba, z novim srcem. V Kaliforniji je moral 56-letni civilni pilot Darrel Hammarley v šestih urah dvakrat na operacijsko mizo. Po prvi presaditvi srca so namreč zdravniki ugotovili, da ritem novega srca ne ustreza Čez štiri ure je imel Hammarley že tretje srce. V Houstonu se je moral dr. Cooley odločiti za podobno operacijo. Njegov pacient Everett Thomas je že opravljal svoj poklic z novim srcem, ko so nenadoma nastopile komplikacije. Zdaj mu bije v prsih tretje srce in za sedaj je vse v redu. Zmagovito kajenje Gre seveda za tekmovanje, ki ga vsako leto prirede v italijanskem letovišču Riminiju. Tekmovalci so se pomerili, kdo bo kar najdalj kadil tri grame tobaka. Celi dve uri, 11 minut in 57 sekund je Giuseppe Mancini vlekel svojo tekmovalno pipico in pazil, da ni ugasnila. Pri tem kajenju je treba biti predvsem umirjen. Mancini pa se ni dal zmotit n ti, ko so zbrani gledalci razburjeno ugotovili, da je že porušen svetovni rekord. Novi rekorder ima izredno tehniko. Z majhnim ogledalom jc neprestano opazoval izgorevanje tobaka v pipi, od časa do časa je očistil pepel in cevko. Za nagrado je dobil pokal in dragoceno pipo. Ljubosumni natakar Stockholmsko sodišče je sodilo nekemu natakarju, ker je gosta udaril po glavi z zmrznjeno klobaso. Vse skupaj je bilo bolj podobno kaki vroči Italiji, ne pa hladni švedski. Gost je bil torej stopil v restavracijo in se zapletel v pogovor z natakarjevo ženo, ta je bila obenem še lastnica restavracije. Možu pa se je pogovor neznanca z njegovo ženo zdel predolg. Odprl je hladilnik, potegnil iz njega zmrznjeno klobaso in mahnil gosta po glavi tako, da je moral iskati zdravniško pomoč. Na sodišču se je natakar branil, da klobasa ni bila povsem zmrznjena, vendar ga sodišče ni popolnoma razumelo. Obsodili so ga na tri mesece zapora. 48-urni delovni dan \ Ce ljudje ne bi imeli občutka za čas, to je, če bi bili brez ur, bi lahko tudi več tednov vzdržali po 48 ur neprekinjenega dela. To je ugotovil francoski jamar Mi-chel Siffre, ko je delal poskuse po naročilu raziskovalnega centra francoskega obrambnega ministrstva. Tri- desetletnega Philippa Engle-derja je poslal v neko jamo pri Andonu v francoskih Alpah. Philipp je delal 36 ur brez prestanka, ne da bi se zavedal tega. Po 36 urah dela pa je spal dvanajst ur nepretrgoma namesto običajnih osem. Spet nova grobnica Arabska novinarska agencija Mena je sporočila, da so arheologi našli zahodno od Luksurja grobnico iz faraonskega starega cesarstva. Med drugim so našli v njej kamnite in lesene kipe, za kate- re menijo, da so najstarejši, kar so jih našli doslej. Grobnica je pokrila z barvnimi risbami in gravurami z imenom Otasa Anka, vladarja starega cesarstva, kateremu je bila grobnica tudi posvečena. Miha Klinar: Mesta, cest* m razcestjj III DEI 182 ■ — Mama, prepusti vso stvar meni! Ta vzklik Karla neprijetno prizadene,> .U0;POZarJa. "a kakšen neugoden odmev je njegova septembrs* ^ ita vojskujočim se državam naletela v antantnih državah, P ^ »erlinu, ker jo je naslovil brez Viljemove vednosti. ViljeI!!«stoj§ Z°Pet očital nelojalnost do zavezniške Nemčije in mu na P odgovoril s prikro pripombo, naj vnovič prebere Clcmence ^ Zjavo v francoskem parlamentu, če je še ni, izjavo, s kate z b^'henceau v imenu Francije zavrnil njegov mirovni Pr°f^ lsU%R^'' češ da MED PRAVICO IN ZLOČINOM NI MOGOCfc * j, «S\0 POGAJANJE. Tudi na ta Clemenceau jev vzklik ?P°n^5, da?1 Ccsarjevi svetovalci profesorja Lammascha. ki molči in °odo vsi povedali svoja mnenja, med katerimi so tudi taka,^^nljivo ponavljajo pomisleke proti VVilsonu in drugim antai 'tikom( zlasti proti več kot nesramnemu Clemenceauju. y Je Clemenceau do upornikov v fra?^^rs'£i in upravi kaj manj zločinski, da bi smel soditi o pr*W^^at"1U drugih? Noben časnik v Avstro-Ogrski tako ^jlH 0 ne lovi novic, ki prihajajo preko Švice o ustreljenih up»j ^francoski vojski, kakor jih lovijo francoski in drugi aU1 ^ 'Ki, fcj SQ prav tg dni vnovič pisali ne samo o izrečenin_jjj#| IZVršenih smrtnih obsodbah pred nekaterimi vojaškimi ^ jjdlL. °narhiji, marveč celo take klevete, da so sredi septembra ^^Jašnici na obrobju kranjske Ljubljane do smrti pretep'' c^^aka, po rodu iz Trsta in po narodnosti Italijana, nekega ^ ersog]j0> pa 0 tcm celo v vsevednem oddelku obersta La'n ..-<■ L ničesar. Najbrž je vse skupaj izmi Lanunu ukazal, naj poi/.ve, če je na fiiotii* W eraj vedeli *° "S^aSt?»j°berstu od'ov^t j" Ce' a če Je, naj poveljnika tiste enote pokličejo na o «• -gfito ga degradirajo v prostaka, pa če bi imel še tako visok Cin. --------......................—streli nj ceauju celo vrsto zločinov: ne samo ^ Toda naj ga ne zanašajo misli K ^""jjoiu?"uKoni, ko gre za 1 .mm K° Očital n usodo cesarstva in dinastije, čeprav p'„*^l|^ n'*u očital Clemen- a Srnrt obsojenih vojakov, marveč tudi nekaterih POIlien\ uo,. n°s,i ta Bonnet 1— napihnili v največje nasilje ClemenceaUJj. j^j iuui ncKaiciiu h«*- igjjko^ I lista Bonnet Rouge b}tiat C^Ogrski časniki nai (čeprav jc bil ta »samomor« močno sumljiv, *^ ^. }^ gljivi vsj „samo 10 katci "t i" mori« političnih in drugih osebnosti, akoli oblast znebila brez sodne obravnave proti njim), ali ustrelitev Duvala pred komaj slabimi tremi meseci, ali Bole paše aprila letos . . . Tudi v Franciji in ne samo v Avstro Ogrski se je dogajalo, kakor se dogaja po drugih državah, kjer veljajo zakoni o veleizdajstvu in drugih političnih zločinih! In vendar mu je prav Clemenceaujev očitek, da med pravico in zločinom ni mogoče nikakršno pogajanje, razrahljal živce, da je še ostreje kakor prvi teden po 14. septembru zahteval, da mu osebno predlože sleherno smrtno obsodbo v podpis, pa tudi pravico, da sleherno obsodbo lahko prejudicira in spremeni po svojem cesarskem preudarku in cesarski volji. Tudi davi je po svoji volji prejudiciral dve taki obsodbi, čeprav si je general Fitzner drznil pripomniti, da je tako prejudiciranje za dezerterje takega kova, kakršna sta tistadva vindišarska dezerterja, prevelika milost, a je Fitznerjevo pripombo zavrnil s svojo obrazložitvijo: »VVir brauchen keinen Toten mehr im Hinterland!« in svojo pripombo tudi osebno zapisal na obsodbo, obenem pa izdal še ukaz, naj tudi z drugimi podobnimi dezerterji ravnajo enako kakor z omenjenima. In prav to (bo že kako poskrbel) mora zvedeti tudi antantna špijonaža, da bo prišlo tudi na uho francoskega ministrskega predsednika in vojnega ministra v eni osebi — Georgea Clemenceauja, če si bo potem še drznil soditi, kaj je pravica in kaj zločin. »Ja, Clemenceau, der Unverschanstate ...« Čez Clemenceauja imajo zdaj povedati vse mogoče tudi njegovi svetovalci, kakor da čakajo samo še na njegovo pritrditev in seveda tudi na zavrnitev Lammaschevega osnutka, pravzaprav pristanka na vse VVilsonovc pogoje za premirje in mirovna pogajanja. Toda on molči. In molči tudi profesor Lammasch, toda na njegovem utrujenem in neprespanem obrazu je dovolj jasno zapisano, da jim ne preostane nič drugega, kakor da v svoji prošnji za premirje in mir brezpogojno pristanejo na VVilsonovc mirovne zahteve. A kaj pravzaprav zahteva VVilson v svoji znani mirovni poslanici od cesarstva, da bi sedaj, ko je profesor Lammasch že pripravil , načrt za federativno in demokratično prenovo cesarstva, še naspro-| tovalo VVilsonovim zahtevam »o avtonomnem razvoju vseh narodov v habsburškem cesarstvu in o osvoboditvi cesarstva od Viljemove pruske nadvlade«? Zdaj to ne bo težko, saj je to storil že Viljem sam in se odpovedal svojemu pritisku na habsburško cesarstvo žc s tem, ker je njegova vlada dala včeraj vedeti avstro-ogrski vladi, da je stopila sama v stik z antanto in da bo vložila samostojno prošnjo za premirje in mir. Nemško Vladarstvo se je torej samo odpovedalo nadaljnjemu zavezništvu s habsburškim cesarstvom in se hoče samo pogajati z antantnimi silami za premirje in mir. Na Nemčijo torej ne morejo v nobenem primeru več računati. Bržkone noče imeti nič skupnega s polomom na balkanski fronti in reševati avstro-ogrski polom na Balkanu, kjer je Eolgarija že položila orožje in tudi uradno kapitulirala. Nemčija hoče prav gotovo rešiti celovitost nemškega vladarstva, pa tudi svojo vojsko, ki ne sme biti razorožena. VVEHRLOS — EHRLOS BREZ OROŽJA — BREZ ČASTI To je staro nacionalistično nemško geslo. Nemčija ne bo v tej vojni tvegala ničesar več, antanto pa bo pridobila z opozarjanjem, da je oborožena Nemčija potrebna in bo vedno bolj potrebna kot »trdnjava za boj proti boljševiški nevarnosti«, ki ne preti samo Nemčiji z notranjimi delavskimi nemiri, marveč tudi drugim vojskujočim se državam. Mogoče se ji bo pri Clemenceauju posrečilo prav to, kar je še pred meseci hotela doseči Karlova tajna diplomacija, a jo je Clemenceau tako netaktno razkril. Clemenceau? Zopet ta Clemenceau, zakleti cesarjev sovražnik in sovražnik cesarske Avstrije! Kaj naj na vse to reče Kari? Ne ve. Zato sam vpraša profesorja Lammascha. In profesor Lammasch začne vnovič razlagati s profesorsk'm glasom in razgaljati, kam je vojna pripeljala evropsko gospodarstvo in v zvezi s tem postavila evropsko politiko, ne samo centralnih sil, marveč tudi antanto, pred alternativo: ali prepustiti Evropo boVše-viški revoluciji, česar si razen revoltiranoga preprostega ljud a nihče ne želi, ali pa prepustiti vodstvo Združenim državam Amerike, ki so si prav v tej vojni popolnoma podredile Anglijo in Francko, da manj pomembne Italije in drugih antantnih držav niti ne ome~ja, in postale prva finančna velesila na svetu. »Und was bedeutet das?« vprašuje ministrski predsednik Lammasch, kakor da bi spraševal nevedne gimnazijce, ki jili je morala šele njegova temeljita razlaga pripeljati do odkritja, da so pravzaprav vse države, ki so se vojskovale med seboj, izgubile gospodarsko vojno. Zato miru ne bodo diktirali ne Angleži in ne Francozi, marveč ga bodo diktirale Združene države Amerike. Diktiral ga bo VVilson! VVilson je od vseh politikov sovražnega tabora še vedno najbolj naklonjen Avstro-Ogrski. Torej je treba sprejeti njegov mirovni program za osnovo premirja in pogajanj o miru. Tak je njegov, Lammaschev predlog, a o tem naj odločijo drugi, a predvsem njegovo veličanstvo cesar Kari. Kari čuti poglede na svojem bledem obrazu, ki je zaradi škrlatnih tapet in v siju bledega oktobrskega dne videti mrliško bled. »Ich denke,« spregovori z zamolklim izpitim bolnim glasom, in naposled reče, da se v celoti s trinja s profesorjevim osnutkom, vendar prepušča odločitev večini. In večina so zdaj, ko se je za predloženi Lammaschev osnutek odločil cesar, razumljivo, vsi, četudi v sebi čutijo drugače in profesorja Lammascha še vedno prikrito sovražijo. »Ich danke um das Vertrauen,« se cesar zahvaljuje kakor kak meščanski republikanski prezident in ne kot cesarski suveren. iiiiimmmniiimiiiiiiimiiiHiimiiiiiiimnm Upravni odbor Vzgojnega zavoda v Preddvoru Audi izpopolnjen program: Audi 60, Audi 60 L, Audi, Audi L, Audi 801, Audi 80 Variant, Audi Super90 VSE INFORMACIJE IN PREIZKUSNA VOŽNJA PRI Ljubljana, Trdinova 4 in pri predstavništvih Autocommerce: Beograd — Katanićeva 18; Zagreb — Varšavska 4; Sarajevo — Kralja Tomislava 19; Novi Sad — Bul. M. Tita 9; Skopje — Orce Nikolov 29; Rijeka — Račkog 28; Split — Ulica prvoboraca 101; Koper — Verdijeva 2. Podpredstavništvo: Ferromoto — Maribor, Partizanska 3—5. AUDI 60 Cena vozila z 2 vrati Cena vozila s 4 vrati AUDI 60 L Cena vozila Cena vozila z 2 vrati s 4 vrati AUDI Cena vozila z 2 vrati Cena vozila s 4 vrati AUDI L Cena vozila z 2 vrati Cena vozila s 4 vrati AUDI 80 L Cena vozila z 2 vrati Cena vozila s 4 vrati AUDI 80 VARIANT Cena za osebno vozilo Cena za dostavno vozilo DM 5.200.-5.450.- 5.500.— 5.750.— 5.680.— 6.007.— 5.880, 6.207, 5.992, 6.307. 6.374, 6.374. Carinski in ostali stroški 13.217,90 13.784,00 13.897,10 14.463,20 14.305,10 15.045,20 14.758.10 15.745,75 15.011,80 16.396,25 16.831,45 16.831,45 AUDI SUPER 90 Cena vozila z 2 vrati Cena vozila s 4 vrati 6.350. 6.700. 16.675,45 18.950,70 Novi plesni tečaji y Kranju Plesna šola v Delavskem domu Kranj organizira nov za-četniški plesni tečaj 3.12 ob 18.30 (ob torkih in četrtkih) nadaljevalni plesni tečaj pa 11. decembra ob 18.30 (sreda, petek) ter pionirski plesni tečaj 4. decembra ob 16. uri. Vpisovanje vsak dan od 18.30 do 19.30 v Plesni šoli Kranj Delavski dom vhod 2 (nasproti avtobusne postaje). Avtobusne zveze s podeželjem zelo ugodne. DEŽURNI VETERINARJI V DECEMBRU Od 2. 12. 1968 do 7. 12. 1BC8 RUS, CERKLJE tel. 73115 — od 7. 12. 1968 dO- 14. 12. 1968 VEHOVEC, Stošičeva 3, tel. 21-070 — od 14. 12. do 21. 12. 196S BEDINA, Ješetova št. 30. tel. 21-207 — od 21. 12. 1C68 do 28. 12. 1968 RUS, CERKLJE, tel. 73-115 — od 28. 12. 1968 do 4. 1. 1968 VEHOVEC, Stošičeva 3, tel. 21-070 . Očiščene t in zmrznjene morske rihe v prodajalnah <-* ************* ***** IX. NOVOLETNI SFJEM V KRANJU 15.—26. XII. 1968 Stanovanja ni na razpolago. iiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiEiiniiti: i iiiiiitizii^iitiiiit^tiiiiiiaiiiiiiiiaitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii i ziiisiiiimiif iiiiiiiiiiiniiiiiii>llIilIiL^ razpisuje prosto delovno mesto GOSPODINJE - GARDEROBERKE Pogoj: kvalificirana šivilja Prednost imajo kandidatke, ki imajo posluh za delo z vedenjsko in osebnostno motenimi otroki. Poskusna doba je 1—3 mesece. Stanovanja ni. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi oglasa. Po sklepu komisije za ocenitev in prodajo osnovnih sredstev pri Pekarni in slaščičarni Škofja Loka — se razglaša prodaja naslednjih rabljenih osnovnih sredstev: 1 stroj za deljenje testa 2 stroja za mešanje testa 5 kotlov k stroju za mešanje testa 2 stroja za mletje drobtin Prodaja bo 5. 12. 1968 ob 8. uri za družbeni sektor. Če ne bo na določeni dan neko osnovno sredstvo prodano, se prodaja nadaljuje naslednji dan, 6. 12. 1968 ob 8. uri in naprej do končne razprodaje za privatni sektor. Vsa osnovna sredstva, si lahko ogledate v Pekarni in slaščičarni, Škofja Loka — Stari dvor. ZAVAROVALNICA SAVA, PE JESENICE razpisuje licitacijo naslednjih vozil: — osebni avto Ford ford taunus 15 M, ev. št. LJ 598-17, leto izdelave 1967. Prevoženih 19.300 kilometrov. Izklicna cena 5000 N din. Ogled vozila je pri podjetju Slovenija Avto, černetova, Ljubljana — osebni avto fiat 750, KR 59-32, leto izdelave 1962. Prevoženih 53.000 km. Izklicna cena je 3500 N din. Ogled vozila je možen v Žirovnici št. 89 — osebni avto fiat 600, LJ 52-70, leto izdelave 1959. Izklicna cena je 1500 N din. Ogled vozila je mogoč na servisu Volan v Ljubljani, Savska c. 2. Licitacija bo dne 6. decembra 1968. ob 12. uri v prostorih Zavarovalnice Sava, PE Jesenice. Zavarovalnica sprejema pismene ponudbe v zaprtih ovojnicah do 12. ure na dan licitacije. Komisija za razpis mesta direktorja pri obrtnem podjetju COKLA Blejska Dobrava PONOVNO RAZPISUJE DELOVNO MESTO direktorja Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: obrtni mojster ali tehnik lesne ali usnjarske stroke s 5-letno prakso na vodilnem delovnem mestu in da ima dokončano šolo za tehnično varnost pri delu. Vlogi mora kandidat predložiti: overjeno dokazilo o strokovni izobrazbi, potrdilo o dosedanjih zaposlitvah s kratkim življenjepisom in potrdilom o nekazno-vanju. Kandidati naj svoje prijave pošljejo na naslov razpisne komisijo obrtnega podjetja COKLA Blejska Dobrava v roku 15 dni po objavi razpisa. Občni zbor kulturno prosvetnih organizacij v Škof ji Loki Osrednji problem društev so prostori Po mrtvilu, ki je nekaj Časa trajalo v kulturni dejavnosti v škofjeloški občini, se je zveza kullurno-prosvetnih organizacij v Škofji Loki lahko na občnem zboru pohvalila z delom v zadnjem •etu. Od vseh društev, 23 jih Je v občini, sicer delata dve tretjini, pri ostalih pa je ak tivnost usahnila. Predsedstvo Je bilo mnenja, da proti tem društvom ne bi nastopili z ostrimi ukrepi, pač pa bi jih skušali z neposrednimi pogo-v°ri pritegniti k delu. Med nedelavnimi društvi je več takih, ki niso preveč oddaljena od Škofje Loke. Nasprotno pa je v oddaljenih hribovskih vaseh ta dejavnost precej živahna. Društva se v največji meri ukvarjajo s pripravljanjem iger, vendar imajo pri tem precejšnje težave, saj je primernih del bolj malo, razen tega pa tudi režiserjev ni d> volj. Razveseljivo pa je, da se vedno več mladih vključuje v društva in tako počasi Prenatrpani mejni prehodi Lepo vreme med prazniki *o Prebivalci Gorenjske izkoristili za izlete. Mnogo izletnikov je b!lo v Kranjski gori, še več pa jih je šlo čez mejne prehode Podkoren v Avstrijo in prek Rateč v Italijo. Na mejnem prehodu v Ratečah je bil posebno velik Promet v petek. Kolona av- tomobilov se je skozi Rateče le počasi pomikala čez mejo. V Trbižu je bilo toliko naših izletnikov, da je bila vožnja skozi mesto skoraj nemogoča. Trgovci so si meli roke, obmejni organi pa so imeli dela čez glavo, šele v nedeljo je promet na mejnih prehodih nekoliko popustil. P. U. j Cariniki, železničarji, trgovci, kje ste? s • £ Decembra lani je bila • na Jesenicah krvodajalska % akcija. Takrat je bilo planirano, da se bo akciji odzvalo 1400 krvodajalcev. Toda solidarnost je opešala, zato je kri dalo santo 730 občanov ali 55 odstotkov od planiranega števila. Kaj to pomeni, Po\ e nasledil ji primer: 730 krvodajalcev je dalo 201 liter krvi, jeseniška bolnišnica pa je letos v prvih devetih mesecih po-rabila 290 litrov. Čeprav je morda preveč 5 ostro povedano, so v ne- katerih delovnih enotah naravnost drastični primeri. Od 68 uslužbencev jeseniške carinarnice, ki Živijo na območju občine, ni bilo niti enega krvodajalca. Pri tem naj omenimo, da jo je samo eden od carinikov letos prejel 9 litrov, to pa je količina petdesetih krvodajalcev. »Ne mislimo, da nam mora carinarnica vrniti kri,« pravijo na občinskem odboru rdečega križa, »toda cariniki naj po-mislijo na solidarnost, na svojega tovariša in da bodo morda jutri tudi sami potrebovali kri.« Slab odziv je tudi od kolektiva jeseniške železniške postaje. Od 291 le-% lezničarjev je bila lani sa-\ mo ena delavka krvoda-talka. Od okrog 100 de- lavcev trgovskega podjetja Zarja Jesenice sta bila lani samo dva krvodajalca. Gradbeni podjetji Sava in Gradiš sta imeli po pet krvodajalcev, čeprav imajo več sto zaposlenih delavcev. Med krvodajalci ni delavcev Petrola, ki so na bencinskih črpalkah v občini, in mejnih miličnikov. Iz železarne je bilo lani 500 krvodajalcev. Največ razumevanja so pokazali delavci občinske uprave, saj je dalo kri kar 31 uslužbencev ali vsak tfet- Zavod za transfuzijo krvi bo letos odvzemal kri na Jesenicah od 17. do 26. decembra. Po planu potrebujejo 1300 krvodajalcev, ki naj bi dali 330 litrov krvi. Občinski odbor rdečega križa je poslal vsem delovnim organizacijam v občini pismo s pozivom, naj bi se akciji odzvalo vsaj 20 odstotkov članov delovnega kolektiva. Na razglas se je prvi prijavil Marjan Leskovec, natakar Porentovega doma v Kranjski gori. Lep primer, vreden posnema>ija je pokazala gasilska četa Železarne. Prijavila se je cela četa s komandirjem na čelu. Tudi na carinar- nici so obljubili, da bo • letos boljše. Upajmo, da m tudi drugod. J. Vidic 2 zamenjujejo starejše, ki včasih po dolgoletnem delu izgube voljo do dela. Osrednji problem vseh kul-turno-prosvetnih društev so prostori. Problem je sicer že star, vendar pa kaže, da ga bodo s pomočjo občinske skupščine rešili. Kulturni domovi so bili namreč sezidani največ s prostovoljnim delom, kasneje pa so jih prevzele v upravljanje kmet jske zadruge. Te največkrat domove niti niso vzdrževale. Domovi so postali osnovna sredstva kmetijskih zadrug in so jih te velikokrat hotele tudi prodati. Temu pa se društva razumljivo upirajo. Ponekod so ta problem zadovoljivo rešili, kot na primer v Sorici. Na občnem zboru so sklenili, da bi bilo potrebno ustanoviti koordinacijski odbor, ki bi vsklajeval vse prireditve v oblini. Z letošnjim delom so bili v predsedstvu zveze kar zadovoljni, vendar pa bi kazalo v nekaterih društvih delo še poživiti in izboljšati kvaliteto, saj bi le na ta način lahko zahtevali večja sredstva iz občinskega proračuna. L JVI. Prizadevno delo mladih na Godešiču Aktiv ZMS na Godešiču je že vrsto let med najboljšimi v občini. Udejstvuje se na najrazličnejših področjih, zlasti v športnem in kulturno-zabavnem življenju. Na konferenci, ki so jo njeni član priredili minulo soboto, so predvsem govorili o bodočem delu. Ugotovili so, da je bil storjen velik korak naprej. Mladinski aktiv se je odločil materialno podpreti športno društvo, saj le-to šteje največ članov in je zelo delavno. Aktiv vsako leto v zimskem času prireja mladinske plese, ki so zelo priljubljeni, saj daleč naokrog ni nobene druge zabave. Letos je aktiv sprejel medse precej novih, mlajših članov iin s tem pomladil svoje vrste. Za poživitev aktivnosti, za naštete uspehe, se ima v dobršni meri zahvaliti krajevnemu odboru in SZDL Godešič, ki sta mu dala na razpolago nove društvene prostore. Janez Starman V nekaj stavkih Poženik — Konec novembra je bila v Poženiku pri Cerkljah pomembnejša slovesnost, ki jo je pripravila tamkajšnja krajevna skupnost m ostale organizaeje. Ob tej priložnosti so odkrili spominsko obeležje dvema padlima partizanoma domačinoma Jožetu Bolki in Jožetu Korbarju. Zalog — Pred nekaj dnevi so v Zalogu pri Cerkljah izročili svojemu namenu 5 tonsko vozno tehtnico. Tehtnica je bila prej v Cerkljah, ker pa so tam potrebovali večjo, so jo prestavili v Zalog, kjer je še niso imeli. Kmetje in kmetijska zadruga so do sedaj vozili blago tehtat v Cerklje al celo v Komendo. — an Sp. Gorje — Med prazniki so v Sp. Gorjah pri Bledu odprli »pastirski lokal« opremljen v planšarskem stilu. Nedvomno bo zelo privlačen za tuje in domače goste. To je nova pridobitev za blejski turizem. K. M. 2^fi;iiiiiiiiiiiiffiniii!tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii = Komisija za razpis delovnega mesta direktorja pri §j ■ obrtnem podjetju OKOVJE Kamna gorica razpisuje I PROSTO DELOVNO MESTO j direktorja 1 Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati s 3 še enega od naslednjih: §j |§ — da ima višjo strokovno izobrazbo kovinske stroke = z najmanj 2 leti prakse na vodilnem delovnem I = mestu v stroki i = — da ima srednje strokovno izobrazbo kovinske E smeri z najmanj 4-letno prakso, od tega najmanj \ 2 leti na vodilnem delovnem mestu v stroki. = Vlogi mora kandidat priložiti overovljeno dokazilo o = = strokovni izobrazbi, potrdilo o dosedanjih zaposlitvah p =j s kratkim življenjepisom in potrdilo o nekaznovanju. E H Vloge je treba poslati na naslov: Razpisna komisija r I pri obrtnem podjetju OKOVJE Kamna gorica v roku £ 3 15 dni po objavi. i milItlfllllilllllllllllllllltllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllEIllIlIIIllIllIllIlIlllllIllilllllllllftllT' Svečana proslava ob dnevu republike v Gorjah V počastitev dneva republike je bila v Gorjah 29. novembra v domu 'Partizana svočana proslava. Program je bil bogat in pester. V njem so sodelovali: domači pihalni orkester, otroški zbor osnovne šole v Gorjah, skupina gorjanskih folkloristov in zabavni ansambel. Na proslavi je govoril predsednik SZDL tovarig Janez Peterman. Občinstvo je bilo s proslavo zadovoljno in je s čestim i aplavzi nagrajevalo nastopajoče. J. Ambrožič mešemicakav E K S T R A Planinsko gostinsko podjetje RAZPISUJE Pogoji: KRVAVEC Kranj — Koroška c. 21 prosto delovno mesto računovodje dovršena ESŠ s petletno prakso od tega 2 leti na vodilnem delovnem mestu. Nastop službe takoj 15 dni po objavi! po dogovoru! Rok prijave |tiklkllllllMKIIIIIIIiaiiyiUIUIHIIIIillillllllllllllll«MNIMHIHIIIIIUMlllli i VSAKOMUR PRIJA KAVA SPECERIJA Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15. 17., 22., 23 fn 24 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 url. Ob nedeljah po ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SREDA — 4. decembra 8.08 Glasbena matineja skladb iz stare Francije — 8.10 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Iz glasbenih šoi — 9.30 Četrt ure z orkestrom Dino MartinelLi — 9.45 Ljubljanski oktet poje pesmi Lov-ra Hafnerja — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Variacije za retkokojsko temo — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana —15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermez-zo — 15.40 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Naši umetniki igrajo skladbe Erica Satieja 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe Drugi program 14.05 Radijska soda za srednjo stopnjo — 14.35 S popevkami po svetu — 15.00 Drobne skladbe z velikimi orkestri — 20.05 Ogledalo našega časa — 20.30 Radijska kinoteka — 20.45 Majhen koncert lahke glasbe — 21.20 Umetnijk in mikrofon — 22.20 Razgledi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske lirike ČETRTEK — 5. decembra 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za višjo sopnjo — 9.25 Iz zakladnice resna glasbe — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Odlomki iz opere Ero i onega sveta — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Mladina poje — 1425 Operetne melodije •- 14.45 Mehurčki — 14.55 Pet minut za EP — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital pianistke Sonje Paliorjove — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Rafkom Ir-| goličem — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi im napevov — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Komorno-glasbeni večeri — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Nočni vrtiljak zabavnih zvokov Drugi program 14.05 Igramo za vas — 15.00 Melodije po pošti — 20.05 Naš intervju — 20.15 Veliki valčki — 20.30 Pričevanja o glasbi — 20.45 Večerne melodije — 21.20 Ob muziki nekdanjih dni — 22.00 Reguiem za soliste — 23.50 Baročni noeturno — 00.05 Iz slovenske lirike PETEK — 6. decembra 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Naši ansambli in vokalni solisti — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napoiki za tuje goste — 11.15 Pcročila — 12.03 Na današnji dan — 12.10 SkladbJce za otroški svet — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez polja in travnike — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Majhen koncert lahke glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.03 Dogodki in odmevi — 15.25 Glasbeni inertmezzo — 15.45 Turistična oddaja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Ireno Kohont — 20.00 Nastopa zbor severno-nemškega okrožja in Zbor Berlinskega radia — 20.30 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju in pomošeakih — 22.15 Iz simfoničnega arhiva radia Skopje — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč s priilj ubijenima pevci zabavne glasbe Drugi program 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Naši pevci zabavne glasbe — 15.00 Ob prijetnih zvokih — 20.05 Radijska igra — 21.20 Slovenska zemlja v besedi in pesmi — 22.00 Salzburski festival 1968 — 00.05 Iz slovenske lirilke Televizija SREDA — 4. decembra 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 17.05 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.20 Poročila, 17.25 Zgodbe iz pipe (RTV Skopje) — 17.45 Pisani trak (RTV Ljubljana) — 18.20 20 slavnih (RTV Zagreb) — 19.05 Popularna glasba (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 T V dnevnik, 20.30 Vi java j a, 20.35 Pozdravljena dolina šentflorjanska - recital, 21.30 Nenavadna Amerika — film, 23.00 Športna poročila, 23.30 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Kronika, 18.20 Spored JRT, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 20.35 Boris Godu-nov - opera (RTV Beograd) — 23.10 Besede, ki spreminjajo svet, 23.15 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) ČETRTEK — 5. decembra 9.00 Kongres ZK Hrvatske, 14.35 TV v šoli, 15.30 Nemščina (RTV Zagreb) — 17.10 Poročila, 17.15 Tik tak, 17.30 Pionirski TV studio, 18.00 Po Sloveniji (RTV Ljubljana) — 18.20 V narodnem ritmu (RTV Beograd) — 18.45 Po sledeh napredka (RTV Ljubljana) — 19.05 Dekleta in fantje (RTV Beograd) — 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.45 Vijavaja, 20.50 Saga o Forsvtih — film, 21.40 Kulturne diagonale, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Kronika (RTV Zagreb) — 18.20 V narodnem ritmu (RTV Beograd) — 18.45 Mladinska tribuna (RTV Zagreb) — 19.05 Dekleta in fantje (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik, 20.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 20.50 Aktualni razgovori (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV PETEK 6. decembra 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 1130 Francoščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.30 Daktari - mladinski film, 18.20 Mi mladi, 19.05 Kadri v gospodarstvu, 1930 Ekonomska šola na malih zaslonih, 19.55 Cik cak, 20.00 TV dnevnik, 20.50 Bilka za progo -francoski film. Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Kronika (RTV Zagreb) — 1820 Mi mladi (RTV Ljubljana) — 19.05 Panorama,, 19.55 Propagandna oddaja, 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske T V Jesenice RADIO 4. decembra i tal i j.-nem.-jug. barv. CS film V KREMP-UIH ZLATEGA ZMAJA 5. decembra franc.-ilalij. ban-. CS film VITEZ PAR-DAILLAN 6. decembra amer. barv. CS film OPERACIJA GROM Jesenice PLAVŽ 4. decembra franc.-'tali j. ban'. CS film VITEZ PAR-DAILLAN 5. —6. decembra franc. barv. film JAZ IN LJUBEZEN Dovje-Mojstrana 5. decembra špan.-itali j. barv. film OBRAČUN NA INDIJSKEM OCEANU Kranjska gora 5. decembra italij.-nem. CS film V KREMPLJIH ZLATEGA ZMAJA Radovljica 4. decembra franc. barv. film IN PRIDE DAN MAŠČEVANJA ob 18. in 20. uri 5. decembra amer. barv. film POROČNIK ROB IN CRUSOE ob 20. uri 6. decembra amer. barv. CS film FANTASTIČNO POTOVANJE ob 20. uri škofja Loka SORA 4. decembra amer. ban. CS film MOZ Z ZAHODA ob 18. in 20. uri 5. decembra angl.-nem. film USODNE ORHIDEJE ob 20. uri 6. decembra angl.-nem. film USODNE ORHIDEJE ob 18. in 20. uri Kamnik DUPLICA 4. decembra i tali j. barv. CS film POD ZELENIMI ZASTAVAMI ob 19. uri 5. decembra it ali j. ban-. CS film POD ZELENIMI ZASTAVAMI ob 18. uri Kranj CENTER 4. decembra amer. ban'. CS film EL DORADO ob 15.30 in 18. uri, predpremiera zah. nem.-špan. barv. CS filma ZLATA BOGINJA RIO BENA ob 20.30. uri. 5. decembra uamer. barv. CS film EL DORADO ob 15.30 in 18. uri, predpremiera angl. barv. filma TUJEC V HIŠI ob 20.30. uri. 6. decembra amer. ban'. CS film EL DORADO ob 15.30 in 18. uri, predpremiera NE-VADA SMITH ob 2030 uri Kranj STORžIČ 4. decembra franc. barv. film OBRAČUN NA OBALI ob 16. in 18. uri, amer. barv. film OPERACIJA OPIJ ob 20. uri 5. decembra amer. barv. film OPERACIJA OPIJ ob 16. in 20. uri, franc. banr. CS film NE RAZBURJAJMO SE ob 18. uri 6. decembra amer. barv. film OPERACIJA OPIJ ob 16., 18. in 20. uri Kamnik DOM 6. decembra amer. barv. CS film NAPREDOVANJE V ZALEDJE ob 18. in 20. uri Tržni pregled V škof j i Loki Zelje 0,80, repa 1,00, solata 2,60, jabolka 1,20, korenček 0,50, sir 5,00, smetana 8,00, krompir 0,70, hrušfce 2,50, mleko 1,40, surovo maslo 17,00, česen 10,00, motovileč 5,00, jajca 0.90, radič 2,50 N din. V Tržiču Jajca 0.70 do 0,80, zelje 0,80, zelena 0,50, hruške 2,50, orehi 8,00, kaša 4,50, koleraba 2,00, redkev 2,00, surovo maslo 18,00, med 12,00, radie 2,00, korenje 2,00, krompir 0,85, smetana 9,00 fižol 5,00 do 6,00. rdeča pesa 1,80. jabolka 1,60 do 2,00, čebula 2,20, domače žganje 10,00 do 12,00 N din. Prešernovo gledališče v Kranju PETEK — 6. decembra, ob 16. uri lutkovna igrica S*1 mončič: ZMEŠNJAVA — *°* štovanje v Naklem OBJAVA UPRAVNI ORGANI SKUPŠČINE OBČINE KRANJ OBJAVLJAJO da traja DELOVNI ČAS pri občinskih upravnih organih od 1.12.1968 dalje: — v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, — v sredo od 7. do 15. ure in od 17. do 19. ure. Stranke sprejemajo vsi oddelki in drugi upravni organi: — ob ponedeljkih in petkih dopoldne, — ob sredah dopoldne in popoldne. Sprejemna pisarna, oddelek za narodno obrambo, prijava, odjava in matična služba, služba vozniških in prometnih dovoljenj ter potnih listov in krajevni uradi sprejemajo stranke vsak delovni dan v rednem delovnem času. Upravni organi Skupščine OBČINE KRANJ Prodam Prodam SLAMOREZNICO na ročni pogon. Dežman, Lan-covo 10, Radovljica 5711 Prodam 7 tednov stare PUJSKE. Sr. Dobrava 9, Kro-Pa 5722 Prodam otroški kombiniran VOZIČEK. Ogled po 14. pri. Mežek, Struževo 85, Kranj 5764 Prodam 8 let starega KONJA, težkega nad 500 kg, ki Je sposoben za vsa kmečka »'" Obiščite v Beljaku ESPRESSO-CAFE ROSSIELLO Villach — Beljak, Hauptplatz 19 PRODAJA ČOKOLADE, SLAŠČIC IN ŽGANIH PIJAČ lllllUlUliltlllllilliiHlliiiHIUIUIUiilUtimiu<,».......i>llll.....»^■■■■■■■■■■■■■.»■•»■•■■••■•■■•■■■■■■■■■■■Il>i »J«, no ■■■■■■»■■■■■■■••■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■»■■■«■■»■■■•»■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■•« mmmaS 72 Nesreče v zadnjih dneh NA ŠKOFJELOŠKI CESTI v Kranju je v ponedeljek, 25. novembra, Božo Mihelčič z osebnim avtomobilom zadel Pavla Zevnika, ki je šel peš po desni strani ceste. Pešec je obležal huje ranjen na cesti, voznik pa je po nesreči odpeljal. Zevnik je še istega dne zaradi hudih poškodb umrl v bolnišnici Petra Der-žaja. Preiskovalni sodnik je odredil za Boža Mihelčiča pripor. ČONTALA BORUT IZ LJUBLJANE je v četrtek, 28. novembra, med vožnjo po cesiti tretjega reda v Poljanah nad Škof j o Loko zapeljal v ovinku s ceste in trčil v drevo. Voznik in sopotnik Mitja Volčič sta bila težje poškodovana, tretji potnik Egon Koše pa lažje. Vsi so bili vinjeni. Škode na avtomobilu je za 5000 N din. NA CESTI PRVEGA REDA med Kranjsko goro in Podkorenom je v četrtek popoldne voznik mopeda Vincenc Lavrenčič pri prehitevanju zadel pešca, ki je hodil po skrajni desni strani. Pri tem je mopedist padel in se huje ranil, pešcu pa se ni nič zgodilo. Mopedist je vozil vinjen. V IZLOŽBENO OKNO TRGOVINE Planika na Jesenicah je v soboto, 30. novembra, zaneslo voznilka osebnega avtomobila Petra Dalla-Valle. Na spolzki cesti je avtomobil zaneslo v izložbo, pri tem pa je podrl še pešca Zvonkota Kajžerja. Odpeljali so ga v jeseniško bolnišnico, škode na vozilu in trgovini je za 7500 N din. ZARADI POLEDENELE ceste je v Dovjah zaneslo osebni avtomobil, ki ga je vozil Alojz M ožina. Avtomobil se je prevrnil na streho. Voznika so ranjenega odpeljali v bolnišnico, škode je za okoli 7000 N din. LE NEKAJ MINUT KASNEJE se je na isti cesti Dovje—Hrušica pripetila še ena nesreča. Zaradi poledenele ceste je začelo zanašati osebni avtomobil, ki ga je vozil Tine Justin z Bleda. Avtomobil je zavozil s ceste in se tam trikrat prevrnil. Voznik in sopotnika Tončka Pogačnik in Urh Janez so bili ranjeni Ln so jih odpeljali v bolnišnico. Na avtomobilu je za okoli 10.000 N din škode. PRI POSIPAVANJU POLEDENELE CESTE v Biistri-ci pri Naklem se je 1. decembra ob osmi uri zjutraj pripetila huda prometna nesreča. Na tovornjaku, ki ga je upravljal Vinko Benedičič, je stal cestar Franc Podjed. Zaradi močne poledice je voznik tovornjaka obrnil in peljal z vzvratno vožnjo, Podjed pa je metal pesek v s/troj za posipanje. Nenadoma pa je omahnil z avtomobila in padel na cesto tako nesrečno, da so čezenj zapeljala zadnja kolesa. Za poškodbami je Franc Podjed na kraju nesreče umrl. L. M. lillllllllll■■■■■■■llfiiiiiiiiiiffiiDtii^iiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiii ItlKIIIIIUIHHl......J- H u■■BCH■■■■■■■■ ■■»■&■■ D S solzilcem nad nasilneža Zagore Alojz z Jesenic je v četrtek, 28. novembra, SS sredi belega dne na Cesti maršala Tita na Jesenicah H zabodel z nožem svojo ženo. Za dogodek so zvedeli miličniki, ki so Zagorca našli v Prešernovi ulici, ko je peljal ženo. Zagore se je odločno uprl, da bi šel z miličnikoma na postajo milice. Potegnil je iz žepa nož in zagrozil, da bo vsakega, ki bi se mu približal, zabodel. Nato je ženo zapustil in odšel sam na svoje stanovanje v Fužinski ulici. Miličnika sta ranjeno ženo odpeljala v bolnišnico in obenem zaprosila postajo milice za pomoč. Ko so prišli še štirje miličniki pred Zagorčevo stanovanje, se je Zagore zaklenil v kuhinjo. Pri sebi je imel tudi dva svoja sinova. V roki je držal nož. Miličniki so ga večkrat pozvali, naj odvrže nož in pride ven, vendar Zagore o tem ni hotel ničesar slišati. Miličniki so zato razbili steklo na kuhinjskem oknu in vrgli v kuhinjo dve solzilni bombi, odprli vhodna vrata in stopili v kuhinjo. V tem trenutku jim je Zagore pobegnil v spalnico in se tam zaklenil. Tudi iz spalnice so ga pregnali s solzilno bombo. Pobegnil je na podstrešje. Miličniki so ga ponovno pozivali naj gre z njimi in naj se umiri; a brez uspeha. Zagore jc nasprotno celo začel metati s podstrešja različne predmete, tako da so se miličniki umaknili. Sc prej pa so tudi na podstrešje vrgli dve sol/ilni bombi. Zagore jc tedaj začel postavljati pogoje: če sc miličniki umaknejo, potem se bo sam čez dve uri javil na postaji milice. Čez dve uri, okoli sedemnajste ure, so ga miličniki našli pri njegovem' znancu Alešiču, kjer jc popival. Zagore se je upiral aretaciji, lako da so ga morali miličniki s silo ukrotiti. Preiskovalni sodnik Tipin je odredil za Zagorca preiskovalni pripor. Zagore Franc jc bil zaradi podobnih dejanj že kaznovan, saj je pred dvema letoma /. nožem napadel miličnike. L. M. s: ■ i Še letos trgovina v Bohinjski Beli Prebivalci Bohinjske Bele in okoliških krajev bodo še letos dobili novo trgovino. Veletrgovina Živila Kranj namreč v zadružnem domu preureja prostore. Nova trgovina sicer ne bo v celoti samopostrežna, vendar pa bo njena prodajna površina znašala toliko kot pri sedanjih dveh trgovinah skupaj. Tako bodo prebivalci Bohinjske Bele imeli za dlje časa rešen problem dobre in hitre postrežbe. Predvideno je, da bo trgovina odprta v drugi polovici tega meseca. Iz letošnjega investicijskega programa Veletrgovine Živila Kranj tako trenutno potekajo le še dela za izgradnjo nove blagovne hiše v prostorih stare šole v Cerk- ljah. Z deli bodo pričeli prihodnje leto. Otvoritev pa je predvidena za 1. avgust 1969. A. Z. Podelili so Gregorčičeve plakete Občinska zveza za telesno kulturo na Jesenicah je letos prvič podelila Gregorčičeve plakete zaslužnim in dolgoletnim športnim delavcem, športnikom ter telesnovzgoj-nim in športnim organizacijam. Letos je Gregorčičevo plaketo dobilo štirinajst športnih delavcev. Priznanja so dobili: Anton AntoniČ, Mirko Benedičič, France Božič, Slavan Berlisk, Avgust Delavec, Mirko DLmc, Franc Iskra, Janez Krušic, Bernard Svetlin, Tone Svetlin, Tone Šmiitek, Lojze Strumbelj, J°" že Zupan, Uroš Zupančič hi kolektiv jeseniške železarne. F. Z. Slabo vreme s poledico na cestah bi moralo voznike opozarjati na previdno vožnjo. Nesrefi zaradi prehitre vožnje na spolzkih cestah je bilo v zadnjih dneh kar precej. Avtomobil «a sliki je zaradi prehitre vožnje na poledeneli cesti trčil v mostno ograjo v Mostah pri Žirovnici in se nato še prevrnil v strugo Završnice. Naročniki, prijatelji GLASA! Imate prijatelja, soseda, znanca, ki se zanima za naš poltednik, pa ga ne utegne naročiti. Sporočite nam po telefonu ali z dopisnico njegov naslov in do konca leta ga bo prejemal brezplačno. Lahko pa to sporočite tudi vašemu pismonoši. Do konca 1.1968 GLAS brezplačno NAROČAM GLAS na naslov: (Napisati priimek in ime, bivališče ter poklic) podpis naročnika a s o 1 ■pri u O O u Pl Skakalci Triglava na Pokljuki Ob zaključku štiridnevnega treninga mladih skakalcev Tri-?lava, ki so vadili med novembrskimi prazniki na Pokljuki, Je bilo pregledno tekmovanje na 30-metrski oziroma 15-metrski skakalnici. Na manjši so nastopili tudi nekateri pionirji iz Jhana. Na večji skakalnici se je med mladinci najbolj izkazal Križnar, med pionirji pa je pokazal največ znanja Zlatko Belančič. Rezultati: 30-metrska skakalnica — mladinci: 1. Križnar 19<>-8 (30.5, 30 m); 2. Bečan 184.8 ( 29.5, 31); 3. B.Bogataj 174.9 (28-5, 28.5); 4. Nerčič 168.3 ( 29, 29 m padec); 5. Trdina 151.5 j25. 26); itd; pionirji: L Belančič 151.2 (26, 25.5); 2. Hafner 129.3 '25, 23); 3. Žorč 113 (21, 25); 15-metrska skakalnica: pionirji £ l. Urbanija (Ihan) 142.5; 2, Eržen (Triglav) 139.8; 3. Nogra-=ek (Triglav) 139.5; 4. Starman (Triglav) 136.5; 5. B. Mohor (Ihan) 132.9 itd. J. Javornik V Domžalah kmalu novo strelišče? Strelstvo, ki ima v naši družbi posebno mesto, saj ne Predstavlja samo športno, Jeroveč tudi pomembno družino aktivnost, je v Dornža-~n že nekaj let v zastoju. Y zadnjem času pa so se po-Jayile zahteve, da se v Domžalah ponovno osnuje strelski k°leJctiv, ki bo nadaljeval že Petnajstletno tradicijo strel-sjce£a športa v Domžalah. Za n°rrnalno delo v strelskem f^°rtu pa bo potrebno izboljšati vadbene pogoje, to Je zgraditi novo strelišče. Ra-ZUmljivo je, da brez strelišča De bo napredka in je zato ^P^ti, da Domžale ne bodo fdino slovensko mesto brez te£a za utrjevanje in ohranjevanje borbenih sposobno- sti prepotrebnega objekta. ^a Polno vključitev v domžalsko športno življenje strel-?* ne morejo brez denarja, ki Je bil po njihovem mnenju Velikokrat mačehovsko raz-^fljon. Na rednem letnem 0pcnern zboru strelske organizacije je bilo izrečenih več hudih besed na račun pred- sednika, pa tudi na delo občinskega strelskega odbora. Strelci so v preteklosti kljub slabih pogojih dosegali lepe uspehe na tujih streliščih, kar daje še večji poudarek njihovi zahtevi po novem strelišču. Občni zbor je sprejel program dela za prihodnje leto, ki zajema predvsem večje vključevanje mladih v to panogo športa. Prav tako naj bi v prihodnje bolj skrbeli za množično strelsko vzgojo, ki naj bi z organiziranjem strelskih družin in sekcij v občini, pa tudi po šolah, kasneje rezultirala ekipo, kakršna je nekoč že bila v Domžalah. Ne nazadnje pa naj se strelski šport v Domžalah razvija tudi zato, ker je nujen in potreben pri razvijanju obrambnih sposobnosti mladega človeka. Ta občni zbor pa naj postane, kakor je dejal v svoji razpravi predsednik občinske skupščine Domžale Jože Pogačnik, prelomnica strelskega športa v domžalski občini. BROJAN Predvsem Občni Pred nedavnim je imel TVD Partizan Gorje svoj rednj letni občni zbor. Za uvod je društvo organiziralo predvajanje celovečernega barvnega filma o zimskih olimpijskih igrah v Grenoblu. Po predvajanju filma je dolgoletni predsednik društva Lovro žemva otvoril redni letni občni zbor. Iz poročil predsednika, tajnika, načelnika je bilo moč razbrati, da ima društvo 345 članov. Ti delajo v telovadnem oddelku pionirjev in pionirk, mladincev in mladink; telovadne vrste članov in članic pa žal ni. Na občnem zboru so mnogo govorili o uspehih v smučarskih tekih (ekipa gor-janskih tekačev je že vrsto let znana po vsej naši domovini). Društvo je na planini Kranjske doline kupilo veliko zidano, vendar zanemarjeno plaašarsko kočo. Delno jo še obnavljajo. Koča bo rabila treningom tekačev in pa za oddih članov društva. Pri obnovi te koče jim pomaga tudi občinska skupščina Radovljica in GG Bled, mnogo pa so vložili tudi člani sami. Posebne zasluge za bogato Časopis *a vse Gorenjca aktivni smučarji — tekači zbor TVD Partizana v Gorjah * Ponedeljek, 25. XI., je predsednik skupščine občine škofja Loka Zdravko Krvina sprejel slanice, trenerje ter funkcionarje ženskega rokometnega kluba TVD Partizan Selca, ki je v Minuli sezoni poslal republiški rokometni prvak. Gostje so ob tej priliki predsednika seznanili 8 težavami, kt tarejo klub in seveda z načrti za prihodnost. Na sliki so članice zmagovite Rokometne ekipe, njihov trener ter predsednik občine Zdravko Krvina. (L G.) — Foto: F- Perdan delo društva ima nedvomno tovariš Lovro Žemva, predsednik društva. Tovariš žemva je bil včasih tekač in telovadec, tako da sedaj svoje bogate izkušnje prenaša na mlajše generacije. Pri tem njegovem delu pa so mu v pomoč krajevne organizacije in članstvo. J. Ambrožič Najbolj aktivni pozimi V TVD Partizanu na Blejski Dobravi že dlje nimajo organizirane telovadbe, zato pa so njegovi člani toliko bolj aktivni v drugih panogah, najbolj v smučanju. Letošnjo zimo so bili izvedli tradicionalni meddrušt-veni veleslalom za člane, članice, mladince in mladinke, veleslalom za kategorizacijo SZS za ml. mladince in mladinke ter starejše pionirje in pionirke, občinsko prvenstvo za učence osnovnih šol občine Jesenice za pokal Jožeta Gregorčiča, društveno prvenstvo za vse kategorije ter tri pregledna tekmovanja za vse kategorije članov društva. Člani pa tudi poleti niso počivali. Za krajevni praznik so izvedli klubsko prvenstvo v namiznem tenisu in priredili z ostalimi družbenimi organizacijami vrtno veseli-cot da bi si pridobili nekaj denarja. Blejska Dobrava je veliko pridobila z novim betonskim odbojkarskim igriščem, ki ga bodo drugo leto povečali v košarkaškega in ki so ga večinoma zgradili s prostovoljnim delom. Pri tem sta jim z denarjem pomagala tudi krajevna skupnost in prostovoljno gasilsko društvo. Potekajo pa tudi akcije za razširitev smučarske proge, predvsem pa za postavitev žičnic. Smučarsko progo je treba na določenih odsekih nujno razširiti zaradi registracije v zveznem merilu. Zaradi vlečnice pa so v stalnem dogovoru z Ljubljana transportom, ki je pripravljen postaviti vlečnico, vendar pri tem postavlja posebne pogoje. Za postavitev žičnice pa bi morali urediti še zemljiške odnose in pripraviti teren, kar pa je zvezano s precejšnjimi stroški. V novi smučarski sezoni pa bodo takoj v začetku organizirali tradicionalni meddrušt-veni veleslalom za vse kategorije ter druga tekmovanja. Med počitnicami pa nameravajo skupno z osemletkami in občinsko športno zvezo organizirati smučarski tečaj za začetnike. Z. Felc aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirifiiiiinHiniiiifiiHiiiiiiiiiiiiiiniiffiiiiiiiiiifiifiiitfiiiiffii*. Naš komentar | Smučarji na treningih in tekmovanjih Ugodne snežne razmere in lepo sončno vreme v zad- = = nji tretjini novembra so izkoristili naši najboljši smu- 3 b carji za prve skupne treninge in tekmovanja na snegu. 9 S Tekači in skakalci so vadili deset dni na Pokljuki, al- 3 g pinci pa so se podali v italijansko Cervinijo oziroma §! S v St. Moritz v Švico. Vsi treningi so zaradi idealnih 3 = pogojev za vadbo odlično uspeli, tako da ima sedaj ve- 3 3 čina skakalcev za sabo kar lepo število skokov, tekači = S in alpinci pa so si v teh dneh nabrali številne kilome- = E tre, ki jih bodo zelo potrebovali za nova mednarodna 3 3 tekmovanja v novi sezoni, ki se je že začela. Alpski tekmovalci so imeli svoj prvi uradni nastop S S v St. Moritzu, kjer se je najbolje odrezal Jeseničan Blaž S = Jakopič. Skakalci pa so tekmovali na Pokljuki na dan 3 3 republike, kjer so se pomerili na 45-metrski skakalnici 3 3 skupno z najboljšimi Italijani, ki letos trenirajo skupaj = 3 z našo državno reprezentanco. Na tekmi je bil najbolj- S = ši Branko Dolhar iz Ljubljane, Jeseničan Ludvik Zaje 3 3 pa se je moral tokrat zadovoljiti z drugim mestom. 3 = Zelo dobro pa se je uvrstil tudi Kranjčan Peter Štefan- = E čič, ki mu je pripadlo odlično tretje mesto. Tekmovali 3 3 pa so tudi mladinci. V petek je zmagal Jeseničan 3 3 Demšar pred Kranjčanom Kobalom, na nedeljski tekmi 3 I pa se je najbolj izkazal Pudgar, ki je pustil za sabo E§ E Jeseničana Demšarja. Na tretje mesto pa se je uvrstil = 3 Kobal, medtem ko je bil F. Mesec peti. Najboljši skakalci — člani pa so takoj po treningu 3 = na Pokljuki odpotovali v Planico, kjer so včeraj zaklju- E 3 čili s treningom na 65-metrski skakalnici. Prihodnjo 3 §j nedeljo pa bo osmerica najboljših odpotovala v St. Mo- 3 b ritz v Švico na enotedenski trening. Ob zaključku pa E s bo nastopila 15. decembra na prvi večji mednarodni S S tekmi v skokih nove sezone. J. Javornik »■■■■NBJBHNIIIM^ Množično praznovanje na Jesenicah Toliko prireditev ob dnevu republike, kot jih je bilo letos, na Jesenicah še ni bilo. Ze v torek je pevski zbor upokojencev priredil v domu dr. Franceta Berglja koncert za oskrbovance. V sredo so v kulturnem domu na Ja-vorniku odprli IX. republiško razstavo pionirske fotografije. V mali dvorani delavskega doma na Jesenicah pa so odprli kolektivno razstavo likovnih del članov Dolika Svobode Jesenice. Dan pred praznikom je bila v Cufarjevem gledališču proslava, na kateri so sprejeli učence osnovne šole Tone Čufar v pionirsko organizacijo. Popoldne pa je bila v novi trgovsko poslovni zgradbi poleg gimnazije otvoritev zgodovinske razstave »50 let bojev za severno mejo«. Pihalni orkester jeseniških že-Iezarjev je imel najprej na Javorniku, nato pa še na Je- senicah promenadni koncert. Zvečer je bila v Cufarjevem gledališču slavnostna akademija. Poleg pevskega zbora društva upokojencev Jesenice in pihalnega orkestra želozarjev so na omenjenih prireditvah nastopali še pevski zbor železarjev, srednješolski pevski zbor, recitatorski zbor tehnične šole, pevski zbor in recitatorski zbor osnovne šole Tone Cufar, baletna skupina osnovne šole Prežihov Vo-ranc in ansambel narodnih plesov in pesmi Svobode Jesenice. Posebej omenimo, da so bile vse prireditve na Jesenicah tudi množično obiskane, s čemer se zadnja leta Jesenice niso ravno pohvalile. Posebna pohvala pa gre tudi recitatorskemu zboru osnovne šole Tone Cufar, ki je na omenjenih prireditvah nastopil kar štirikrat. P. U. Predstavljamo vam dva gorenjska delegata za kongres ZKS Predsedniki občinskih konferenc SZDL pregledali priprave na volitve V Kamniku so se v torek, 3. decembra sestali predsedniki občinskih konferenc SZDL z Gorenjske. Na sestanku so pregledali potek priprav na volitve, sprejeli so predlog pravilnika o medobčinski kandidacijski konferenci za volitve poslancev v zbore zvezne skupščine. Dogovorili so se tudi o skupnih izhodiščih financiranja organizacij SZDL v prihodnjem letu. Razstava slik iz zbirke evropske naivne umetnosti V petek, 6 decembra, ob 18. uri bodo v galeriji Loškega muzeja odprli razstavo 55 slik iz zbirke evropske naivne umetnosti. Slike so last ustanove Albert Dornc iz Amsterdama, Loškemu muzeju pa jih je posredovala Galerija primitivne umetnosti Zagreb. Pokrovitelj razstave bo tokrat živilski kombinat 2ITO iz Ljubljane. Na deseti jubilejni podelitvi plaket Branka Zihcrla najboljšim slovenskim športnikom je med drugimi priznanji dobil smučarski skakalec Ludvik Zaje t ud prehodni pokal Glasa kot najboljši letošnji športnik Gorenjske — Loto: F. Perdan V ponedeljek bo v Ljubljani začel z delom VI. kongres zveze komunistov Slovenije. V zadnji številki sino vam predstavili tri delegate z Gorenjske. Danes vam predstavljamo še delegata iz jeseniške in kamniške občine. 0) Na Jesenicah smo zaprosili za odgovor delegata Tomaža Ertla, ki je zaposlen v železarni na Jesenicah. Tomaž Ertl Tovariš Ertl, v zadnjem času so slovenske železarne v dokaj težkem gospodarskem položaju. S kakimi težavami pa se srečuje jeseniška železarna in kakšne so možnosti za njihovo rešitev? »O gospodarskem položaju slovenskih železarn in še posebej železarne na Jesenicah ;-» hila javnost pogosto ob-wm, Strinjam se, da so slovenske železarne v dokaj težkem gospodarskem položaju, vendar menim, da je več vzrokov, da bodo le-te poslovno leto končale s približno 40 milijoni izgube. Gospodarska reforma se je za jeseniško železarno začela v zelo neugodnem trenutku. Široka rekonstrukcija in spremenjen tehnološki postopek namreč nista bila pravočasno končana. Prepočasno pritekanje sredstev je povzročilo podražitev rekonstrukcije. Lani se je tem težavam pridružilo še pomanjkanje naročil. To pa je povzročilo slabše izkoriščanje obstoječih zmogljivosti i, zmanjšanje proizvodnje in nižje osebne dohodke. Takšen je torej krog bežav v jeseniški železarni. Tem posebnim pogojem, v katerih se je znašel kolektiv železarno v minulom in deloma tudi. v tom letu, pa moramo dodati še vse tiste organizacijsko in tehnološke pomanjkljivosti, s katerimi se Srečujejo tudi v drugih podjetjih. Zaradi taksnega položaja so samoupravni organi slovenskih železarn sprejeli široke sanacijske programe, Menim, da jih bodo kolektivi lahko uresniči'li lo z velikimi napori. Vsekakor pa bo potrebna za urosnk'itev le-teh tudi širša družbeni podpora. Prepričan sem'tudi, da je za rešitev teh vprašanj potrebno pametno gospodarjenje Ln vlaganje sredstev ter večje poslovno sodelovanje med železarnami in kovinsko predelovalno industrijo.« A. Z. © Mod delegati za VI. kongres slovenskih komunistov v kamniški občini je tudi predsednik kamniške občinske skupščino Vinko Gobec. Katerim vprašanjem so kamniški komunisti v zadnjem času posvetili največ pozornosti? »Ze na nekaterih sejah občinske konference ZKS v Kamniku smo izrazili nezadovoljstvo glede neodgovornosti nekaterih ljudi, ki so vztrajali pri neekonomskih investicijah. Pri tem smo imeli pred očmi primer EKK Velenje in iz tega je tudi prišlo do zahteve, da moramo v prihodnje podobne težnje v začetku onemogočiti, posamezne ljudi pa poklicati na odgovornost. Razpravljali smo tudi o osnovali dolgoročnega razvoja Slovenije, kjer smo ugotovili, da so to bila prvič neka izhodišča, ki jih je pripravil nek partijski forum. Za nas pomeni ta dokument mobilizacijski faktor, ki je komunistom nakazal reševanje konkretnih vprašanj in problemov. Pri tem smo podprli težnje, da moramo stimulirati delovne organizacije, ki večino svojih izdelkov izvozijo na konvertibilna tržišča. Sploh pa smo o izvozu in o stimuliranju tistih delovnih organizacij, ki veliko izvažajo, razpravljali tudi na več sejah zbora delovnih skupnosti kamniške občinske skupščine. Ce se dotaknem samega kongresa, in to ni samo moje osebno mnenje, potem sem prepričan, da bo kongres moral posvetiti določeno pozornost vprašanjem odnosa med republiko in občino. Prepričan sem namreč, da občine z raznimi oblikami samoprispevka in z združevanjem sredstev delovnih organizacij ne moremo rešiti vseh vprašanj, zlasti pa ne tistih, za katere pravimo, da so sistemska; s tem mislimo vprašanje šolstva, zdravstva. Ne morem se sprijazniti, z dejstvom, da republika enostavno prenese obveznosti z deficitarnih področij na občine, kajti tudi občine bi Vinko Gobec lahko zahtevale svoj delež pri suficiltarnih obveznostih, kot so naprimer vodni sklad, cestni sklad. Res je, da gre" do stvari zadnje čase na bolje, a vse prepočasi. Zato smo vsi, zlasti pa še komunisti, odločno za to, da se tista vprašanja, ki jih jc treba sistematsko urediti, rosi res sistemsko, z zakoni in drugimi predpisi, ne pa, da jih prevalimo na ramena občin. Skratka, ta »očetovski« odnos republike do občine bo moral najti svoje mesto v kongresnih razpravah slovenskih komunistov.« V. G. Največ Gorenjcev med odlikovanimi slovenskimi planinci Poročali smo že o odlikovanjih, ki so jih dobili slovenski planinci. Odlikoval jih je predhodnik Tito ob 29. novembru. Z rodom zasluge za narod z zflato zvezdo jc odlikoval Planinsko zvezo Slovenije. Odlikovanje je prevzel njen predsednik dr. Miha Potočnik. Enako odlikovanje je prejel tudi veteran natega planinstva Joža Cop z Jesenic. Od Gorenjcev so dobili odlikovanje še naslednji planinci in planinske organizacije: red zaslug za narod s sn-l.rnirnt ,žn.rki je prejelo planinsko društvo Kamnik. Rod drla z zlatim vencem so prejeli Maks Dimnik z Jesenu-, Franjo Klojčnifc iz Kranja in Pavol Olip Iz Radovljice. Hod zaslug za na- rod s srebnim vencem pa 80 dobili: Planinsko društvo Tržič, dr. Jakob Prešeren B Radovljice, Janez Brojan iZ Mojstrane, Pavle Kamperi* iz Kamnika in Stane Koblar, Karel Korenin, Janez KrU" šič, Maks Medja, Andrej M°" re vsi z Jesenic. Rod dola S srebrnim vencem sla prejela Ivan Pohar z Jesenic i*1 Franc Svetina z Javornika — Koroška Bola. Medaljo **" sluge za narod jo prejel Franc Erjavšek iz Kamnika. Medaljo dola pa so prej oh: Marija Gradišek-Erjavšik W Kamnika, Alojz Rekel *z Mojstrane in Angela Štros ■ Srednje vasi pri Bohinju. Odlikovanja jim je podelil predsednik izvršnega sveta Slovenije Slano Kavčič. K. Carmao