Slovensko-nacijonalen list. ,Jeseniška Straža' izhaja vsako soboto opoldne. — Naročnina za celo leto 3 krone; ako se naroči dva ali več izvodov, pa po Naročnina naj se pošilja na upravništvo .Jeseniške Straže' (tiskarna Iv. Pr. Lampretj v Kranju. Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine sc ne ozira. Pos. številke po 10 vin. svoboda, (a;t, narod, resnica. Oglasi in poslanice se računajo po petit-vrstah, če tiskano enkrat 10 vin., dvakrat 15 vin., trikrat 20 vin. Večje črke po prostoru. Če se oznanilo priobčuje večkrat, je cena posebno znižana. — Rokopisi se ne vračajo. — Dopisi naj se izvolijo frankirati in naj se pošiljajo na uredništvo .Jeseniške Straže" v Kranju. est. «o. V ICRAiVJlI, Si-^. 100C5. I. leto. Pohod kralja Matjaža. — St — Razbit je tisočletni skalni zid. odprla je skrivnostno srce gora in zasijala je v dvorane zora, zamrl je mrak, med stebri krog razlit. Hej, kralj Matjaž, zdaj kliče soinčni svit te v slavni boj od dolgega odmora zdaj bojni rog je glasno zadonel pred Sveto goro je zaklical jasno in hrib in log niu pesem tisočglasno s stoterno silo je v odmev zapel. Prišlo je jutro z lučjo neugasno in bistra krila sokol je razpel in vzdignil se jc I ju t v demantni dan; krvi sc jc junakom zahotelo in s krikom silnim jih jc odletelo nebroj čez Soče in čez Save plan. In kjer se vname boj, bo boj strašan, krvavo cvetje bo po tleh cvetelo! Okrog gore se zgrinja šum vojska in ščit sc sveti, sablje žvcnkctajo in v čistem vzduhu p ra po rji vihrajo, vihar gre preko plašnega sveta in na gorah kresovi plapolajo: čuj, tvoja, kralj Matjaž, je ura ta! V blesteče jeklo prekinprek odet, glasnik ponosen stopa v skalne dvore, kot pride da iz krvavt^čc zore ill kliče v goro vest o vojski spet: »Pokonci, kralj, ti naših vojvod cvet, da domovini tvoja moč pomore!" Glej, spal jc kralj za belo mizo lam na marmor hladni sklanjal sivo glavo ill sanjal jc stoletij bivših slavo, ko zmagovite boje bil je sam. Razbit mu zdrknil bil je ščit k nogam, odprlo mu jc spanje roko pravo ill skrhana je padla sablja v prah, junaška sablja in jc zazvcnela — ^ kdovc kcdaj? — in se jc razletela. In njega, ki je bil sovragov strah, iispavna roka davno je objela in ni ga vzdramil vse neštete dni rohneč: grom nad sivimi gorami iz tihih sanj tu v temni skalni jami, ЧС spev radostni, ki je zazvcnel, ko 2 juga vcsna je prišla z meglami in gozd zapel jc in zazelcnel. Kopnela v mrak mu jc srebrna brada in kroginkrog je zibal vodje sen in let bcžečih ni preštci noben . . . A čuj, zdaj glas rogov v te dvore pada in bojni klic in sabelj zvok jeklen, 2 viharjem v svet prišla jc Vesna mlada. „Zdaj vstani, srebrolasi naš junak, Matjaž, zdaj belca iskrega zajaši in dvigni ščit in sabljico opaši, glej, srčno kri bo dal za tebe vsak: Vzbesnil je boj ob sveti meji naši in v divji burji dviga se sovrag!" Zaklical gromko slava bojevita glasnik je in pred kraljem jc obstal in — čudo, glej! — glavo je dvignil kralj in kot v oblakih mračnih se zasvita in šine blisk iz nedoglednih dalj, vzplamtela so mu lica ponosita; kot solnce so se vžgale mu oči in ta je luč vse viteze vzbudila in vstala vojsk je zmagonosna sila, res, takšne sile videl svet še ni. In tistikrat se dvignila je čila postava kralja v visokosti vsi. „Kaj govoriš mi? — Pač beseda taka — z domačim glasom govori Matjaž — je presladka, da bi bila le laž . . . Kaj še nad polji krokar črni kroka? In še kragulj oblakom je pajdaš? Potem ti jc zaman beseda vsaka!" „O ne, kralj jasni," odgovarja sel. „O ne! Saj zore se jc svetle zbala vsa črna jata in odfrfotala čez morje tja do laških jc dežel in tema vsa jc z vrani v Rim zbežala; zdaj večen dan bo narodu žarel! In vprašaš, če nad polji in nad gaji kragulj še kroži, v trume lačne zbran? O, vihra ga je nesla v mrzlo stran, zbežali so na sever tolovaji in z bal se zlalokljuiii jc tiran in konec zdaj jc robstvu in izdaji. Iz skalnih gnezd jc sivi sokol vstal in razprostrl junaške je pcroti in vrgel sc sovragu je nasproti — in čuj! do Helta svet jc vztrcpctal. Daj, vodi nas po zmagoslavni poti in bodi vodja zopet nam in kralj, naj vcnča danes ljudska te radost! Res krona niti iz zlata skovana — iz strtih spon jc s sabljo izklesana in nje dragulji — kri, ki za prostost pravdno, sveto bode žrtvovana in za pravico oskrunjeno svetost! Pod tabo le sc zlata doba vrne, čez roko silno dvigni jeklo ti in val vojskA za tabo pobiti, kot mrak nebes se v plašč Moravč strne, in nad poljane v srdu pridrvi, da črna smrt v pogubo jih zagrne. Kar ljudstva jc od skalnega Triglava v zemljah, do belih carigrajskih lin. od Mure pa do Adrije globin, od gor Albanskih do bregov Dunave, povsod je nad trinoge vstal trpin, zaplapolala bojna je zastava. Čez Korotan se nese ognja žar in rog raznaša klic v brezbrojne čete; poglej na polju praporje neštete, ki čakajo te, nezmagljivi car, in pesmi ti pojo, nikdar še pete in krono kraljevsko neso ti v dar! Sredi neba je solnce obstrmelo, sredi morja jc beli brod zastal in šum prihaja iz nevidnih dalj, • od davnih bajk jc v gaju zašuštclo in v sveto vojsko gre kraljestvo cclo, ob uri čudežni budim te, kralj!" In kralj Matjaž stoji, molči, strmi in vest posluša in sijo mu lica, z mladostjo vcnča bojna ga novica in v silnih grudih mu radost kipi; ves je svetal, kot čarobna danica in brade sneg mu gine in kopni, ko z roso zarjo spet se vsa obliva in valovi, kot polje zlata njiva, ko hip šumečih dih čez njo hiti. Glej, pomladila se jc starost siva, ko prišla vest jc novih, slavnih dni! Hej, to je stisnil pest junaške roke da poizkusi novo svojo moč in mizo z mahom v koscev stotisoč jc stri, da je zletela pod oboke; In glas grmeči dvignil jc, rekoč: „Da, zopet šel med bojne bom otroke in zopet krono vašo bom sprejel in koder sablja jc in handžar sveti v junaški pesti, tujca hočem streti, in svod nebesni bode zažarel, ko pojdem z vojsko proti tolpi kleti pravične kazni in osvete sel. Vstanite, vitezi in vojevode, vstanitc, vojske zveste moje vć; prešla je noč, vrhovi že žarć, i na slavne zdaj odrinemo pohode! Zdaj svet poklical svoje je gospode, zdaj šiba smrti čez trinoge gre! Hej, ljuti sokol Marko, sluga zvesti, daj, osedlaj mi žrebca belega, oj belca iskrega, veselega! In ti, kovač, kladvo stisni v prsti in žar, kot ogenj v nedrijih gora, kot večna sila solnčnc je prelesti, zaneti urno, žar plapolajoč, in skuj mi ščit, kot misel jc ponosna, ki nas krepi in klije srečonosna in ob naporu vliva v srce moč in dviga nas, da zro očesa solzna sad truda našega, krasno cvetoč! Pa sabljo skuj mi ostro in kaljeno, in močno, kot je sloge silna vez, ki stare moč pekla in srd nebes, udari v trumo, smrti posvečeno, ko vsred poljan vrvi krvavi ples! Kovač, ne zabi tudi buzdovana! Težak naj bode, kakor ljudstva glas, ki sodbo govori v usodni čas, ko zakraljuje množica izdana; ta buzdovan mogočni otmi nas, ko smrtno trešči v jastreba in vrana." In še so kralju usta govorila in še poslušal je in stal glasnik, ko vojska šum zagnala je in krik in kakor morje je zavalovila, zažvenketala in se vzradostila in gozdi jekle vstali so navpik. Kovač pa šel je k skalni svoji peči in brzo strašen ogenj je vžgal, s kladvom je orjaškim zarožljal in vse ljuteje plal je žar besneči. Duhovi zemlje rastli so iz tal in vsi obsuli mojstra so tuleči; prinesli so trinogov črni greh in žrtev bednih kletve nepreštete in vse zaklade, nikdar razodete, čarobne reke govoreč v prospeli, da po skrivnostnih blagoslovih teh bi zmagonosna kralja v boj osvete spremila ščita vsebraneča moč in buzdovan svobode in pravice in da sovrag bi v beg obrnil lice, pred krivo sabljo to trepetajoč, sejočo smrt iz silne mu desnice. In delo je izvršil oberoč in ko so gasnila goreča žrela, pripasal je Matjaž ob desno stran strahotonosni bojni buzdovan, ob levi mu je sablja zazvenela in v jermen ščita je položil dlan in vseokrog je zarja zažarela: Iz dćmantov, draguljev in zlata kras koprneče rajske jc modrine in vse prelestne čare domovine in veličast človeškega duha kovač nanizal bil okrog sredine, a solnca lik blesteč je bila ta, resnice svete bila je podoba, ki sijCijluč v prevar strupeni mrak in seje v dušo up in mir sladak in ruši hrame, kjer kraljuje zloba in vodi čez skrivnosti temni prag in večna je, brez rojstva in brez groba. V mladosti novi kralj je zacvetel; zares, junaškokrasen bil jc zreti, ko stopil je na čelo silni četi in vso s pogledom svetlim je objel; rogovom bojnim je ukazal peti in čil se je na belca zavihtel. To jc strmela vojska pred goro, ko zagrmeli so iz nje rogovi in kralj Matjaž in silni mu drugovi so stopali na polje pisano, kot v sodnji dan raztrga se nebo in v boj poslednji pridejo bogovi. Kot če v skrivnostni uri vsa planjava vzdrhti od pretajnostnih bolečin in tresk iztrga se ji iz globin, iztrga se in gromovit odplava do božjih oken, do nebeških lin, tako je narod ves zaoril: „Slava!" In glej, kedo prihaja tam nasproti, kot lahka megla cvetja in tančic? Prelestna vrsta venčanih devic, krasna, kot Vesna v rožnati lepoti, oči sijočih in nedolžnih lic, kot angelji, ki skrili so peroti! Kako jim sramežljivo zdi obraz, in nedotaknjene drhtijo grudi in mamijo kot biser "čisti udi, kako cvetijo rože v vencu las, kako sladko zveni srebrni glas mladenke, ki mu krono svetlo nudi! O, kralj Matjaž, pač še pozdrav noben s toliko ni te napolnil radostjo, kot sklonil zdaj pred nežno si mladostjo ponosno glavo, da okras jeklen pritisne ti na senci, prepleten spomladne misli čudežno sladkostjo! In dalje jezdi venčani junak in v hrabrem srcu se pogum poraja, ko v vrste bojaželjnih čet prihaja, kjer v svetlih praporih igra se zrak. Pod belcem se njegovim zemlja maja — oj pač nikdar še ni vojvoda tak drvii se čez poljane zeleneče! Na čelo kralj Matjaž se pridrvi na čelu vojske ščit se zablišči in kralj besede govori grmeče: „Vaš kralj sem jaz in vojska moja vi — a tam pied nami tolpe so preteče! kot gre črez morje ljute vihre srd, kot v uri gromonosni strela šine, kot plaz narašča in drvi s planine, nesinio mi sovragu strah in smrt do mej pradednih, da ječeč pogine, zdrobljen, razbit, v krvavem prahu strt! Minila zdaj je robstva doba kleta, zdaj strte naše težke so vezi, zdaj železa tujega nad nami ni, kraguljem domovina je oteta, ko moč edina naša govori! Za nami potov ni in ni steza do domačije rodne zavetišča, dokler po strašni žetvi se z bojišča ne vrnemo na prosta svoja tla. V boj za svobodo rodnega ognjišča in za osveto krutega gorja!" In belca kralj Matijaž si izpodbode in se na črni sever zadrvi in klic rogov ponosno zabuči in z vojskami junaški vojevode na slavne z njim odhajajo pohode in pesem bojna čez polje doni. Sredi neba je solncc obstrmelo, sredi morja je beli brod zastal in šum prihaja iz nevidnih dalj, od davnih bajk je v gaju zašuštelo; na sveto vojsko gre kraljestvo celo — ob uri čudežni si vstal, o kralj! Bohinjska železnica. IV. Cekoni se pripravlja na odhod, ker se zgradba bohinjskega, nad 6 km dolgega predora bliža koncu. Bohinjska Bistrica postaja zopet mirna in pusta, kakor jc bila pred štirimi leti. Spomladi še nastane nekoliko življenja, ko se bode delala cesta na kolodvor in se bodo izvršila konečna dela ob odprti progi, potem pa — Odkar jc ogenj upcpelil železno tovarno v Bohinju, je bil kraj skoro popolnoma pozabljen, odprt le peščici radovednih turistov. Čez noč je nastal prevrat, vas Bistrica se je pomnožila za več nego 60 hiš in barak, zastopniki raznih jezikov in rodov so iskali sreče ob gradbi predora. Celo tužni Macc- donec je priromal sem, se naselil v skromnih barakah, živel skromno in tiho, zraven pa delal kakor črna živina, in letošnjo jesen v čevljih zavite avstrijske, krvavo zaslužene cekine odnesel v svojo domovino, da mu jih morda pri kakem napadu zopet pobere krvoločni in grabežljivi Turčin. Veliki časi so našli male ljudi! To velja zlasti o občini Bohinjska Bistrica. Če smo prav poučeni, je plačal podjetnik Cekoni sam za čas svojega dela v predoru okoli 75 tisoč kron občinskih doklad, dalje pride tudi še nekaj tisočakov, katere so plačali tujci od svojih podjetij in stavb, ne oziraje se na doklade, ki so šle iz žepa domačinov, zlasti radi velikih najemščin ob času gradbe predora, tako da je svota občinskih doklad v tem času gotovo presegla znesek 100.000 kron. V tem pa še ni všteta naklada na opojne pijače, ki tudi znaša več tisočakov. In kaj se je storilo v občini? Kake dve leti sploh nič, ker so se vlekle občinske volitve radi raznih pritožb čez eno leto in se v tem „interregnumu" ni prav nič delalo. Zanimivo za duševno sposobnost starih občinskih očetov je tole: V občinskem zastopu pride na vrsto prošnja nekaterih tujcev in podjetništva, da naj se napravi nekaj svetilk, da ne bo ponoči tako temno v vasi kakor v kravjem rogu. Če se pomisli, da je bilo v tem času na Bistrici kakih 2000 tujih delavcev, da so bili poboji in uboji nekaj čisto navadnega, se nam zdi ta prošnja več nego utemeljena. Ali par naših očetov je odločno zoper te svetilke, ki bi stale kakih 200 kron —- v občinski blagajni so ležali tisočaki — češ, če d o -zdaj ni bilo treba svetilk, zakaj bi pa bile sedaj potrebne! Šele revizor deželnega odbora in okrajno glavarstvo sta prisilila županstvo, da je napravilo par svetilk. Še več! V občinskem odboru se je resno delalo na to, da bi se za zgradbe predora občinske doklade znižale! Komu bi to največ koristilo in komu največ škodilo? Novemu županu in občinskemu odboru moramo pač dati spričevalo, da jc priden in se trudi, da bi popravil zamujeno. Ali kaj, ko manjka v odboru zmožnih, izobraženih ljudi, ki bi natančno mogli spoznati važnost položaja! Na dreganje okrajnega glavarstva in po prizadevanju županstva se je napravil vodovod na Bistrici — vsekako zelo važna naprava, ki stane kakih 50.000 kron. Saj so bile začetkom predorske gradbe tifuzne bolezni na dnevnem redu in v gornji vasi sploh ni vode, da bi se mogel pogasiti kak požar — in taki požari v delavskih naselbinah niso redki — ter je vsa vas pri tem v veliki nevarnosti. Še marsikaj drugega bi sc bilo napravilo, da bi občina lahko pozneje desetletja shajala s prav malimi dokladami, ali sedaj je že prepozno! Vir dohodkov usa-huje, prejšnji denar sc je razen za vodovod izdal le za malenkosti brez vidnih znakov. Dopisi. Dovje. (Divja jaga. — Germanska nesramnost.) (Konec.) Med armado Italijanov sedi Švabčc BreitmunderI in si hladi jezo. Po najdbi izgubljenega sina ni bilo pri Švabčetih veselja ne konca in kraja; pili so, zraven pa so vedno zdiho-vali: „Ah, diese Windische." Urar, kateri je domov bežeč padel, je bil prijet od orožnika, ker le-ta še ni vedel, da so to samo švabski manevri proti kranjskim fantom. Ko je orožnik omenjenega proti domu peljal, pribiti zraven Dreifus in začne ubogega urarja neusmiljeno psovati in ga s pestjo biti po glavi. Orožnik je komaj ubranil in bil primoran proti Dreifusu nastopiti s slrogi.n ukazom. Sedaj se vprašamo? Kdo je kriv prepirov in pretepov, ali mirni slovenski fantje ali izzivajoči Švabčeti tukajšnje tovarne? Sramotno je za naš slovenski kraj, da lahko ti privandrani Švabčeti brez kazni delajo, kar hočejo. Sramotno je za slovenske očete in matere, da puste svoje sinove tolovajsko napadati, sramotno je pa tudi za slovenske fante, da se puste od izzivajočih Švabčetov žaliti. Upamo, da si bodeta prizadeta dva slovenska fanta znala poiskati pravice. Javno oblast pa opozorimo, da je tukajšnje Švabče Breitmunderl že pred delj časom imel tudi neko ■ „revolver-afero" in naj se mu sedaj pri tej priliki pokaže, kaj govore avstrijski zakoni v varstvo in blagor naroda. Naj se inu tudi pokaže, da Dreifus kakor Breitmunderl nista prinesla iz rajha nikakega patenta za pretepavanje in psovanje. Breit-niunderlu pa svetujemo, naj nikar ne izziva preveč slovenskega naroda, če ne zagrmele bodo klobase. Dovje. V soboto se je furala naša švab-ska dvojica Dreifus in Breitmunderl z re-servo proti Kranjski gori. Bila je namreč prva obravnava glede švabskcga napada od predpretekle nedelje. Pri „Deutsch-Koširju" je izstopil „Quartet" in tu jih jc žc pričakovalo znano švabče Stalowsky (o tem govorimo pozneje) in jih sprejelo k hitri konferenci. Pouk jc moral biti ugoden, kajti obraz Dreifusa in Munderla se je precej svetil. Sedaj jih bomo zašili — mislili so si, ali prišlo bo drugače. Ker je bila garda dobro informirana, je šla ponosno in z vesoljem proti sodnijski dvorani. Ali šnient, l^reifus obrača, sodnija obrne. Tu so zvedeli resnico in pravico, kajti Dreifus, Mun-derl ill Compagnie so prišli s kislim obrazom, Vsi zmedeni iz dvorane, tako da so hoteli namesto pri vratih, oditi skozi okno. Kla-venii so se podali k Urbaniju, da hitro pogledajo, ako jih ni morda tudi „Straža" nialo potipala ... In glej i „Že nas imajo!" vzklikne nekdo od kompanije . . . Zdaj pa «dolnieča»! „Najmanjši naj bode!" zagrmi I^reifus. In res je bilo tako. Najmanjši in najmlajši sta prestavljala „Divjo jago" na vse jezike sveta. Dreifus je večkrat udaril 2 nogo, menda kot dokaz, da je vse istina. »Verfluchte Windische", rohni Munderl, Drei-fns pa ogleduje „Stražo" in vpraša, kaj je to: konec sledi. Na to mu najmlajši odgovori: „Merr Direktor! SchlulJ folgt." «Teufel!" vzklikne Dreifus, „der Spiess •Prelit sich!" Nehote umolkne, v glavi pa. •nu misel roji: .Kdo 1)0 kaSo piliai." T:i Dreifus, Munderl in C.ouipafjnic, Zapoiunite vendar eulaat si vsi. t)a Cjorenjsl #9# j . 1 v .7 v' J f ! JĐsii Bricfilj pleskar na Jesenicah št. 6 se priporoča slavnemu občinstvu za vsa V pleskarsko stroko spadajoča dela, katera izvršuje Iiitro in po nizkih cenah. 5 - 26 Izdeluje tudi napise na grbe, zid i. t. d. Postrežba točna! pWoVarna б. Auer-jcVib dedičev Wolfove ulice št. 12 priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborim marčno in na bavarski način varjeno pivo. Pivo se oddaja v sodcih in zabojih. Zaloge; v Kranju, Idriji, Dobrčpoljali, na Robu, v Mokro-1 л ungu, Metliki, Vačah, Polhovem gradcu, na Igu, na Dobrovi, v ^ Št. Vidu na Dolenjskem, v Mirni, v Podbrdu in na Grahovem (Goriško) in v Podgradu (Istra). Ustanovljena leta 1854. m Tvrdki najvii Tvrdka je bila v letu 1904 v Parizu in v Londonu odlikovana z najvišjim odlikovanjem, namreč z „grand prix", častnim križcem in zlato kolajno. $2) i:. ' J. Шр m l' ј/ , 'лу Ф^%.(а Kaj je a Џ 31-7 SEVOt^ Priznam) najboljša, po najnovcjSili Izkušnjah lilgenijc sestavljena in večkrat odlikovana kozmetična ustna voda. Dobiva se pri gj;. I. Krašovicu, A.Trcvnu ter gospej Jerici MoriC. Izdelovalec; O. Seydl, Ljubljana, Špi-talske ulice 7. J— ko hočete dobro idočo uro poceni kupiti, zahtevajte cenik tvrdke H. Suttner, urar, Kranj M. Vidic izdelovalec sodavice, malinovega soka in pokalic (kraherl) V Les(;ali na (loriMijskem priporoča svoje izdelke. 29—10 Postrežba točna. Cene nizke. Izdaja narodni konzorcij .Jeseniške Straže*. Odgovorni urednik Andrej Sever, Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.