Gospodarske stvari. Kmetske zadruge. ¦ (Iz Žalca.) Dosedaj smo na kratko izpregovorili o prvi točki § 1. zadružnih pravil, sedaj bodemo pa prestopili k drugi točki tega §, ki se glasi: «Skupna prodaja vseh pridelkov in izdelkov poljedelstva.> Poglejmo si bolj natančno, kaj pomeni ta kratek stavek. Vse, kar prideluje in izdeluje poljedelec, prodaja se lahko po združenju v zadrugah skupno. Da bode to dragemu čitatelju bolj razumljivo, hočem razložiti to v nekolikih prilikah. Recimo! Pri eni kmetijski zadrugi je združenih 500 kmetovalcev. Vsak pridela poprečno 4 stotov pšenice, 5 stotov ovsa, 2 stota flžola. Te reči vsak posameznik že tudi proda, toda ponujati jih mora okrog in vsled tega, ker ponuja, mora tudi ceneje dati. Pa če tudi pride kupec domu blaga kupovat, navadno kmetovalec ne vč za ceno, in kupec dobi blago ceneje, kakor je pa cena v istini; saj pa to tudi mora, ker si mora pri svojemu trudu nekaj zaslužiti. Ako pa je zadruga, bodo kmetovalci svoje blago, katero imajo na prodaj, pripeljali zadrugi; ta bode pustila žito na stroju očistiti in dobro skupaj, ter slabo skupaj spraviti, in ker bode iraela, če vzamemo navedeno množino, 2000 stotov ovsa, 1000 stotov fižola, bode prodala to skupaj takoj v prve roke, to se reče onemu, kateri blago potrebuje, in sicer za boljšo ceno kakor pa posamezni kmet. Vzrok je, ker bode zadruga vedela za cene dotičnemu blagu, in ker bode kupec blago, katero bode skupaj dobil, rad dražje plačal, saj mu ne bode potreba hoditi od hiše do hiSe ter je iskati in pa še mešetarje plačevati. Kakor sem tukaj povedal o žitu, tako je tudi z vsakim drugim pridelkora kmetijstva. Le vzemimo na pr. sadje. Zdaj morajo kupci hoditi od hiše do hiše, da poizvejo, koliko ima ta ali oni sadja na prodaj in ker kmet ne ve, kakšno ceno ima sadje, pa je da navadno nekoliko ceneje prekupcu, kakor pa je cena v istini. Ko bodo kmetje združeni v zadruge, bodejo naznanili zadrugi, koliko imajo sadja na prodaj. Zadruga bode pisala oniin kupcem, kateri sami sadje potrebujejo in ker bodejo že naprej vedeli, koliko dobijo sadja, bodejo sami prišli, sadje kupili, in ker njim ne bode potreba ne mešetarjev in ne prekupcev, bodeio plačali sadje dražje in to v korist kmetovalcu. Ravno tako kakor z žitom, sadjem, se bode po zadrugah prodajalo tudi vino, živina in les, sp!oh vse, kar kmetovalec pridela. Upam, da me je vsaki kmetovalec razumel in da sedaj veruje, da bode boljše za njega, da se združi v zadruge in prodaja vse svoje pridelke skupno, kakor pa vsak za sebe. Kakor pa prodajajo kmetovalci svoje pridelke skupno, če so združeni v zadrugah, ravno tako prodajajo izdelke kmetijstva skupno. Kaki izdelki pa so ti? Izdelki kmetijstva so v prvi vrsti mleko, surovo maslo, sir, zabela, suho sadje, sadna pijača itd. Pri nas se vse premalo gleda na te izdelke kmetijstva. Večina sira pride k nam iz inozernstva, in vendar bi lahko pridelavali mi ves sir, kar ga rabimo doma, sami in ga še zraven veliko prodali. Le malo računimo, koliko bi nam znalo kaj tacega dajati dobiCka. Recimo, da je združenih v eni zadrugi 500 kmetovalcev, od kojih vsak redi povprečno 3 krave. Zdaj ne vrže kmetu njegova krava, razven da mu da teleta in da iina mleko za dom, prav nobenega dobička, ako ni slučajno blizo mesta, kjer se lahko proda mleko. Ge pa je enkrat zadruga in je združenih pri istej 500 kmetov in ima vsak poprefino tri krave dobre mlekarice, bode pa zadruga postavila s pomočjo države in dežele la.stno mlekarno, to je hiSo, kjer se bode delal sir za prodajo. Tukaj bode nastavljen nalašč človek, kateri bo delal surovo maslo in sir ter vodil celo mlekarno. Recimo, da daje dobra krava v 10 mesecih 2000 litrov mleka, — dobre krave, katere se dobro krmijo, dajo res do 3000 litrov mleka na leto — in da mleko s strojem v surovo maslo ali sir spremenjeno daje 6 do 7 kr. na liter, potem vrže kmetu krava na leto dobička 120 do 140 gld. razun teleta. In da je to lep denar, menda nihče ne bode oporekal. In da se prav lahko doseči, ako se kmetovalci združijo. Eden sam tega ne more storiti, ali 300, 500, kmetovalcev stori to lahko. Ce redi pop/ečno vsak 3 krave, se pridela poprečno 30.000 htl. mleka in zata se že izplača, da se poslavi mlekarnica in izdeluje surovo maslo pa sir. Vsak ud zadruge dobi nalašč zato napravljeno posodo^ v kateri prinese vse zvečer in v jutro namolzeno mleko; mleko se zmeri in stehta, da se ve koliko ga je in kake vrednosti da je, to se zapiše v posebno knjigo in ob koncu mesca pa dobi vsakteri po množini in kakovosti mleka svoj denar. Zdaj sem skušal razložiti, kaj pomeni skupna prodaja vseh pridelkov in izdelkov poljedelstva; upam, da so me kmetovalci razumeli in da ne bodo prav nič dalje odlagali, ampak takoj si osnovali kmetijsko zadrugo, se vsi v taisto združili in vse, kar potrebujejo skupno po zadrugi kupovali, in kar pridelajo, pa skupno po zadrugi prodajali. In ako storijo tako, odprla se bode nova, boljša doba za kmetbvalce, blagostanje se bode vzdignilo, kmetovalec, ko bo videl, da mu kmetija resničnonese dobiček, bode dobil veselje do kmetijstva, delal bode pridno, gnojil dobro, in sreča ter zadovoljno.st se bodeta povrnili zopet k našemu kmetovalcu, kateri bode potem še toliko bolj ljubil svojo zemljo in hvalil Boga za pomoč in blagoslov iz nebes. Ivan Kač.