OBZORJA STROKE - POROČILA IN PREDSTAVITVE
Vesna Ličer, Jana Radovič, Mateja Habinc
TRETJA MEDNARODNA ] ŠOLA PIRAN 96
1. POTEK DOGAJANJ
)Vetju mednarodna poletna Šoki je v organizaciji Inštituta za Inultikultiirne raziskave in Cent rt za mediteranske študije pri ISt I potekala V Piranu med 23. in 27. septembrom Program je bil razdeljen na dopoldanski del dveh ali več predavanj na določeno temo. p< »poldne pa sta i so) predavatelja! i) vodilat i) delavnice oz odgovarja lat-i) na vprašanja udeležencev, ki so se holj podrobno žaru tnali za dopoldne obravnavano problematiko Na uvodnem večeru poletno-zimske (deževne) šole je prof. Zmago Šmitek med drugim tudi odprl poletno šolo. v sredo sta bila organizirana ogled Trsta in večerja v slovenski "osmici" na i talija as k i strani meje, v četrtek. 2& septembra nas je sprejel piranski župan, v peteK pa se je "zadnja večerja" zgodila na kmetiji Deluk pod Krkavčami oz. v jeziku domačinov - Krkovšanii.
Martine Segalen iz. Francije in Mojca Ram tik iz Slovenije sta poletno šolo začeli s temo Socklbilnost in družina francoska gostja je govorila o preučev anju sorodstva v francoski etnologiji in vezi med člani tiru ž ¡ne razdelila na solidarne (egali-kune) in nesolidarne < neegalitarne). Obe vrsti se po njenem 'Tinenju kažeta skozi sociabilnosi, skrb za starše, vrste dedovanja in simbolne vezi oz spomin. Martini* Segalen je spregovorila tudi o vlogi družine v industrijski družbi in o ponovnem odkrivanju pomena družinskih vezi. Mojca Ravnik je Predstavila svoje rezultate raziskovanja družine v slovenski 'Mri, z diapozitiv i pa nakazala tudi povezavo med arhitekturo 'h solidarnimi (ega lita milili) vezmi med družinskimi člani. Spregovorila je o nekaterih splošnih značilnostih istrske družine, različnih družinskih sistemih prebivalcev z obale in zaledja in s tem v zvezi nakazala tudi slike med slovenskimi vasmi m Trstom,
htias Frykman i/ Švedske in Nancy Trtah iz ZDA sta se v naslednjem sklopu predavanj posvetila strategijam identitet. -Nanc\ Triolo je kot del posikolonialnih študij predstavila svoje delo v Palemni, kjer se je ukv arjala s tamilskimi begunci. Spregovorila te o kulturno določenem raziskovanju, o tlis-kurzivnih tehnikah in o občutju krivde pri preučevanju živ 'jenja beguncev, ki lahko, kot npr. Tamilci v Palernm, po nIt1 nem mnenju, s slabo vestjo raziskovalca krepijo lastno ideologijo o domovini, vojni ipd. Po mnenju Jonasa Prvk-"'■ina. ki je med drugim na kratko predstavil tudi skandinavsko etnologijo, nacionalne identitete niso vedno povezane z agresiv nostjo, ampak jih lahko etnologi preučujemo predvsem skozi vsakodnevno učenje nacionalne simbolike 'zastavice, himne. .). Na podoben način je švedski profesor pojnipval moškost, katere oblikovanje naj bi etnologi sprem prek vsakodnevnih premikov med različnimi vrstami identitet.
Dan ogleda Trsta je bil namenjen različnim tematikam. Povezanim z. omenjenim mestom. Pametiit IMlhiger iz ZDA fe predstavila življenje istrske manjšine v Italiji in italijanske 1 Istri in ob leni poudarila pomen kolektivnih spominov, ki so v primeru manjšin po njenem mnenju zakrili in ne povsem
ETNOLOŠKA
skladni z "že sprejeto" zgodovino. Kot je dejala, se načini go vor jen ja o zgodovinah manjšin nisó spremenili vse od 50. let tega stoletja, saj naj bi ljudje sprejemali že izoblikovane koncepte. ki migracijo opisujejo p( >dobno kot izgon Zidov in boj za preživetje Tina Orehovec je govorila o dela žensk, prebira/k rasi sv l'eter r Trstu in dejala, tla ni bilo pomembno le zaradi materialnih koristi, ampak je predstavljalo tudi povezavo med vaškimi in mestnimi območji. Taksno vrsto "dela na črno" je 'lina O relio več prikazala skozi tri zgodovinska obdobja, njegov pomen pa nakazala tudi skozi perspektivo leminizma, Borut Brumen je na primeru že omenjene vasi govoril o vplivu nove državne meje med Slovenijo in Hrvaško na življenje ljudi. Opozoril je na procese oblikovanja pojmov "mi" in "oni/tujci/drugačhl" in na posledice nove državne meje pri spreminjanju konceptov prostora in časa in Z njimi povezanih identitet.
Predzadnji dan poletne šole je bi! namenjen pjriblemoin ort-entalizma in jiiudameulalizma. o njih pa so predavali prof Andre (äug rieh, ter študenta Woljuaiiv Seimauu in (uieuther W'iudhager, vsi iz Avstrije. Guenthei Windhager je na temelju analize življenjske Zgodbe govoril o "preobrazbi" Leopolda Weina v Mohameda Assada Wollgang Seimann seje posvetil zlorabi koncepta fundamentalizma v nemškem družboslovju. Andre Gingrieh pa je oboje skušal umestiti v teoretični okvir dekonstrukcije znanosti. Govoril je o različnih kontekstih up< »rabe pojma orientalizem. o razlikovanju med nekdanjimi kolonialnimi silami na Orientu. koloniziranimi državami le-tega in državami s "porcdravalno funkcijo" med prvima vrstama. Slednje so imele svoje kolonije drugje po svetu ali pa jih je Orient koloniziral (jugovzhodno Evropo), Razložil je razliko meti "dobrim" in "slabim" Muslimanom ter v povezavi s tem spregovoril tudi o avstrijskem pan germanskem nacionalizmu.
V petek je Igor '/. Žagar predstavil jirugmatičnu analizo pisanja časopisov o begunski problematiki. Kaj ko Muršič je tega dne govoril o post modernizmu uantropologiji. Za lažje razumevanje se je posluževal shem ter nadrobneje razčlenil pojme postmotlernizem, post mode most in postnioderna antropologija. Diskusija v popoldanskih urah je za spremembo potekala na terasi preti klubom v ambientu dreves in toplega sonca.
Srečanje se je zaokrožilo z "zadnjo večerjo" v prijetnem am-bieiltu, sobotno jutro pa je pomenilo čas odhoda
2. ANKETA
Študentje smo si nenehno izmenjevali mnenja o poletni šoli. Tako smo si tri študentke zamislile izdelavo ankele za udeležence Menile smo, da bi leta morala biti obvezen tlel (vsakega) srečanja, služila pa naj bi tako strokovni javnosti kot organizatorjem.
Tako je bilo razdeljenih 10 anket, vrnjenih pa 23, Anketo smo izvedli med četrtkom iti petkom, vsebov ala pa je ocene in mnenja o prvih treh d ríe h srečanja.
GLASNIK SED 3Ó/199Ó, it. 4
81
OBZORJA STROKE - POROČILA IN PREDSTAVITVE
liila je anonimna, označiti je liilo potrebno le svojo izobrazbo: a) učitelj, profesor; b) študent; e) ostalo V grobem je bila sestavljena iz dveh delov; ocen jeva nega in pisnega. V ocen jeva ne 111 delu se je z ocenami od I do S (po slovenskem Si»lskrm načinu ocenjevanja) sodilo o kvaliteti dopoldanskih predavanj, popoldanskih delavnic, hrani in namestitvi, organizaciji v splošnem. Pod posebno točko so ocenjevali izlet v Trst, ogled mesta, večerjo, ter organizacijo tega dne.
Večina udeležencev je predavanja ocenila s i - prav dobro, delavnice s 3 - dobro, hrano in namestitev s 4 - prav dobro, organizacijo v splošnem s f> - dobro, izlet v Trst pa z L -zadostno
V pisnem delu je vsakdo imel možnosi izrazili svoje mnenje, dati predloge, ter drugi). Pohvale so letele na račun raznolikosti in kvalitete obravnavanih tem. Toliko o pohvalah. Sedaj pa v razmislek. Veliko jih je pogrešalo uradno predstavitev udeležencev' že prvi večei. Premalo naj bi bilo stika med študenti in profesorji različnih držav. Predavanja in delavnice naj bi se kljub zamudnikom začenjala točno. Kava in kajenje naj meti predavanji ne bi bila dovoljena. Dana bi morala biti možnost za diskusijo tudi po predavanjih in delavnicah na drugačnem nivoju. Pritožbe so bile tudi na račun namestitve, organizatorji naj bi tujcem sporočili vremenske razmere (ponoči je bilo mraz), ter število odej in brisač, ki ¡ih nudijo gostitelji (odej je bilo premalo in brisač ni bilo - če zanje nisi vprašal).
Kot zanimivost še nekaj mnenj in predlogov:
- "Cjood iverv lite led/ires, intleed, and I learned so tnttch: / m gmtejidlto the oiganizators, that they meide it. hiti it hud to he heller oigamzed..."
■ The size ofihe snmmer school is re r v good. vongel tokuou and talk to peopk..."
"Premalo dejansko namenjeno študentom (metodologija.
leorija, smo hrezpredznanja oposanwznih "solall", S katenh ¡»■ihajajoprofesorji)... Vec "ttradnega" seznanjen ja s jmsoi tiinii in tijihovim dehnn, na irorkshojnh dejauske nah ige za studeute (ne uiijuosL upriisauj ). mordet delo jio sknpinah neka/ fitacionalno) mesamh sludentor. na honen cas za sknjnio dehalo..."
-	",..! dkl not niean to ojfeud von. I was criiical. hqcause l ivoidd reallv uetut to see Illings approved. Tita nie yoit Jbrthe opportitnity to express nur oplnions and good Ii ick jor tlie years to comef
-	"...(,'outiuuc und Cougralulatious & lhauk.you
Martine Segalen"
'Pako se je izšla naša anketa. Študentom in etnologom oz kulturnim antropologom v spoznanje, organizatorjem v spodbudo,
Udeleženci tretje mednarodne poletne etnološke Šole r Pirana. Foto:Jana Radorič, J.f. 9- 19%.
Teja Hlačer______________
2. MUZEJSKA POLETNA DELAVNICA CELJE 96
V času od 1. do 5- jjjjija 1996 je v organizaciji Muzeja novejše zgodovine Celje ponovno potekala Muzejska poletna delavnica Celje. Letos se je je udeležilo petnajst študentov in študentk ter dijakov in dijakinj. Največ je bilo študentov zgo-dov ine, potem etnologije in krajinske arhitekture, bile so Uidi študentke sociologije kulture, geografije in nemščine ter dv e dijakinji Subičcvc gimnazije v Ljubljani. Mentorjev je bilo šest Ti so bili zgodovinarji, sociologi, geografi ali pa etnologi iz omenjenega muzeja. < Jsrednje knjižnice Celje ali Zgodovinskega arhiva Celje. Vodili so pet skupin, ki so raziskovale naslednje teme:
-	prostorski razvoj Celja skozi čas;
-	Celjani - posamezniki kot vir za dokumentacijo življenja v Celju:
-	mestno naselje tiaberje z vidika osnovnih populacijskih pokazateljev:
-	evidentiranje sprememb Urbanega videza mesta Celja;
-	dri k umen ta cija starih obrtnih mestnih delavnic.
Prva skupina je poglobila že lansko leto začeto raziskovanje
na ti) temi) Na podlagi arhivskega gradiva m literature je ugotavljala spremembe funkcij mestnih predelov /a leta 1SJS. 1900, 19218 in 19^ t, s terenskim delom (karliranjc) pa je ugotavljala današnji' stanje. Vsi rezultati so prikazani na petih kar tali, iz katerih je razvidno, kje v mestu se je v prikazanem obdobju nahajala obrt, trgovina, industrija, uprava
Druga skupina je prav tako nadaljevala lani začeto delo ter poskvïsala pridobiti čim več informacij, spominov, dokumentov, fotografskega gradiva in predmetov iz življenja v Celju pred drugo svetovno vojno; Udeleženci te skupine so se seznanili s temeljno literaturo in arhivskim gradivom, težišče dela pa je bilo na terenu. S posameznimi Celjani so se s pomočjo vprašalnika pogovarjali o njihovem načinu življenja v času otroštva ter sproti evidentirali in pridobivali njihovo fotografsko gradivo, dokumente in predmete.
Tretja skupina se je osredotočila na eno izmed ulic v celjski delavski četrti ( ¡aberje. in sicer na Kovinarsko ulico. V njej so z anketo in vprašalnikom med stanovalci analizirali glavne populacijske pokazatelje, današnje stanje ter trende razvoja
82
GLASNIK SED 36/1 996, št. 4