Slovanska
O.ianiiucKaii
Iiu6.iiOT(‘i;a.
knihovna.
Urejuje in izdaja And. Gabršček.
ZI.OŽ1L
JOSIP PAGLIARUZZI
(k n I L a n).
V GORICI.
T*»k. in zal. ,,Gorišku tiskarna" A. Gabršček.
aprila 1896.
V Gorici, 15.
p
n. c/c/. cilatcl/crci!
t^1. ir. iP. snovič ,, c5Tj vansdc krjiinicc odsevala rwi.i dcS '&*&&& po*#.	‘	so
/7 A
sejalci'pivi aa C/LzlCaiz a v iti vaczif.
A	•	*	• A	A *	/7 \	*
l.	ISSZ. ir	so sc vtoaa/cUe	po i pla.	CA.ii	-zecS
malo /ih /c šio med a v el/ '~Vs£cd vosek ne pododSe z .aslr.ik.om, visof.oi. oj. cZnlor.orr. CŽlodičem vii. eSaSiaaostiim, sr.io vtevzeit vso za.opo v sv o/o icisl. C j laki- vaši jama le dtasne poezije sv o/ir.-, na-ločnikom za SacjatcSna ceno 3i3 di. s cošlr.ino viccl, v lazviodaji oa sc Sodo dobivale co SC at., dočim so ‘vel/aSc doslej l pid. ch.edki so r.aiačniki, ki že imajo le poezije; ali ddoi /ir. ime:, naj odda /eden.1 izlis svojim znancem ali zr.ar.kam, ka/li vtedne so ncjšiišcja poznanja.
cAzir.odr./i snovič izide IS. ma/a, lici današnji veja za malce ir ci-ciii.
'~H'tedr. fcrftfieifif!^ uma. v n išivo.
fe 'v *•. * i	f
-	v*,. % •	. v v

IgKs	->^^-^=0=®^..
OEZIJE.
ZLOŽIL
JOSIP PAGLIARUZZI
V GORICI.
ZALOŽIL ANTON KLODIČ-SABLADOSK.I.
1887.
Državna licejska Knjižni ja
▼ Ljubljani
f K) f O'Sooo2171|
TISKALA
HILARIJANSKA TISKARNA V GORICI.
KAZALO.
stran
Slovd...................................6
Na planine..................•	.	7
'Deklfc in tiča.....................9
Vihra..................................13
Vprašanje..............................14
Udaja ........	16
Pustite me .	.	.	.	.	.	.	18
Kako bi bil vesel?.....................20
Samoti.................................22
' Na junakovem grobu...................24
Pastir.................................28
Drevescu ........	33
Srcu.................................. 85
• Slovenski vojak......................38
stran
V cerkvi ......	41
Svidenje ......	48
Na bojišži		47
Smrt Indža Vojvode	51
Zadnji dan leta	....	78
Stari hajduk		79
Deklfe in marjetica ....	89
Spomladi		96
Tri cvetice		100
Zakaj je bil raztresen	103
Narasli potok		.	109
Zakaj ni mogla šivati	113
Ljubica ....	.	117
Kralj in kraljica	....	123
črna žena			.	127
To duša moja je sanjava .	.	.	144

Slovo !
Oj z bogom, oj z bogom ti mala vas, Oj z bogom ti širno polje! Pozdravljam te hribov zelenih pas, Pozdravljam vas glasne vode!
Med vami nekdaj sem vesel igržtl, In letal in skakal okrog,
Ko v sreči otrččji še nisem znal Življenja skrbi in nadlog.
In v čisti ljubezni se vam tedaj Udalo je moje srce,
Da tukaj bi živel in spal nekd&j Bile so edine želje.
Zatč, ko jaz jemljem od vas slovč In gredem v vrtinec sveta,
Zatč mi srce je takč težko In teče mi potok solza.
Oj z bogom, oj z bogom ti mala vas, Oj z bogom ti ravno polje! Pozdravljam te hribov zelenih pas, Pozdravljam vas glasne vode!
In koder bom hodil in bival jaz V vseh krajih sirčke zemlje,
Na vaju bom mislil polje in v&s, Na vas, oj gore in vode!
Na planine !
(j6ri, gori na planine Misel vsaka mi leti, G-čri mi iz te doline Duša moja hrepeni.
G6ri, kjer presrečna leta Mlada leta tekla so, Tam se sreča mi obeta Tja nemirne misli vr6.
Le imejte krasne svoje Vi ravnine in vrte, Dajte mi planine moje, Dajte moje mi gore!
mmmm
Dekle in tiča.
Leži, leži mi tam polje,
Tam pod gor6 ravno polje.
Na sredi polja lipe tri,
Sred lip pa hišica stoji.
In v hišici dekl6 leži,
Bolno leži, močn6 trpi.
Skoz okence ji zre oko Tja v jasno in modro neb6.
In sem čez p61je prileti Zdaj tičica na lipe tri,
Pa tam pod oknom obsedi, Zagostoli, zažvrgoli.
Deklici se ok6 zjasni In tičici to govori:
Oj hitro, tiča, vzdigni se, Pa leti čez ravnč polje.
In leti mi do ljubega,
Do ljubega, do dragega,
Pa reci mu besede tč,
Da mrtva njega ljuba je.
In tiča hitro vzdigne se, Leti čez ravno mi polje.
In tja do ljubega leti, In tam na oknu obsedi.
Zagostoli, zažvrgoli,
In ljubemu tak6 veli:
O hitro, hitro vzdigni se, Zdaj tvoja ljuba mrtva je.
Junak konjiča osedld In tjA, na pčlje se poda,
Za tico, ki pred njim leti, Konjiča svojega podi.
Prijezdi na ravn6 poljfe, Kjer lipe tri mi vkup stoj6,
In notri k ljubici hiti,
Ki bleda, mrtva zdaj leži.
Pod lipe ven jo nese tri In tamkaj grob ji naredi.
In tičica pa dan na dan Na širno prileti ravan,
In tam nad grobom obsedi, In gostoli, in žvrgoli.


Vihra.
Trda noč vso zemljo krije, Vihra čez polje vrši,
Dež na zemljo z neba lije, In v obličje mi prši.
Naj le lije, naj le brije,
Z dežjem vihra naj vrši — Le gorje naj mi izmije, Srce vroče ohladi!
Vprašanje.
Rad živel bi ko vi veselo,
Rad z vami rddostno bi pel; Ko bi srce me ne bolelo,
Ko mogel biti bi vesel.
Saj kamor koli mi pogleda Ok6, povsod, povsod gorje! Človeka skrb preganja bleda, Težava tare mu srce.
Kak6 bi mogel mirno zreti Jaz brata svojega gorje ? Kak6 veselo mogel peti, Ko njemu bol mori srcb ?
’ ’
Udaja.
XJt6ši borno se srcfe, Prestani vendar žalovati, Nositi moraš to gorje — Saj si ne moreš pomagati.
Hud6 zares, oh prehud^
Nesreča zdaj je n A-te vdrla, Že bal sem se, srce borno, Da ne bi sila nje te strla.
Dobrotni Bog ti moč je dal,
Da si ta strašni vdar prebilo, On bo ti še moči dajal,
Da boš hud6 gorje nosilo.
Zat6 uteši se srce,
Prestani enkrat žalovati, Udano nosi to gorje —
Saj si ne moreš pomagati.
Pustite me.
Oh kaj bi jaz ne hodil doli, Kjer grob pri grobu mi stoji, Kjer mir okoli in okoli,
Kjer trudni človek sladko spi.
Na grob, ki kamenje ga krije, Poklekam tamkaj dan na dan, Ok6 mi solze vroče lije Na grob, ki zadnji je skopan.
Tedaj tako mi ne razsaja V nesrečnih prsih več gorje, Tedaj bolj mirno mi postaja To prerazburjeno srce.
Pustite me, da na gomilo Predrago siromak hitim,
Da tam gorja si lajšam silo, Da burno srce umirim.
Kako bi bil vesel?
Zakaj pak nisi več vesel,
Ko bil si prejšnje čase ? Zakaj slovo od nas si vzel, Zakaj živiš sam zase ?
Poglej še cvete ti mladost — Veseli se življenja;
Kedar doteče te starčst, Veselje zate jenja.
Zato le urno k nam nazaj
V	življenje se povrni,
In spet slovo z veseljem daj Otožnosti ti črni.
Pustite me. pustite me,
V	otožnosti ti moji,
Le sami veselite se Življenja v sreči svoji.
Kako vesel bi bil, ko vi,
Kako bi živel z Vami,
Ko srce ždlost mi polni Po moji dragi mami ?
Samoti.
Kako priljubljena si ti,
Prijazna tiha mi samota!
Iz hrupa glasnega ljudi Bežim sem k tebi, jaz sirota.
Til neopazovau živim,
In premišljujem svojo togo Na skrivnem tukaj se solzim, Srce tolažim si ub6go.
Kaj meni svet se za gorje,
Ki srce bratu napolnuje ? Kaj njega brigajo solze ? — Hudobni svet jih zasmehuje.
Zat6 iz sveta jaz bežim
V naročje tvoje sem, samota, Na skrivnem tukaj se solzim In lajšam si gorje, sirota.
Na junakovem grobu.
Dokončal si, tovariš mili, Dokončal tek življenja si,
In našel v tihi tej gomili Počitek od terpljenja si.
Osoda kruta ni ti dala,
Da v rojstno legel bi zemljč, Da tamkaj, kjer ti zibel stala, Počilo trudno bi telo.
Na tujem sveti, v daljnji Bosni Smrt bleda te zadela je;
In tukaj zemlja tvoj ponosni Živ6t v narččje vzela je.
Z dom&čega ti ni zvonika Pel mili, znani glas zvona, In znancev množica velika Za tvojim ni pogrebom šla.
Na tvojem grobu ni točila Predraga mamica solza,
Na tvojem grobu ni molila Za brata sestrica Bogd.
Edini jaz sem te izrbčil, Prijatelj, zemlji materi, Tovariš zvesti le je točil Na zgodnji grob solzico ti.
Zapustil drago si družino, Zapustil si domači svet;
In sčm v neznano ti tujino Priščl si, mladolet.
Rešiti sužnega si brata
Iz krutih turških hotel rok, Da mu prostbst zasije zlata, Da mu potihne britki jok.
A trda krogla privršela,
Prebila blago ti srce;
V nebesa duša ti zletela S te nehvaležne je zemlje.
Počivaj le tov&riš mili,
Ti končal si življenja boj,
Ti zmagal si v viharni sili — Zaslužil sladki si pokoj.
O Bosna, Bosna! Kaj grobčve Junakom izkopavaš ti,
Ki tvoje rešiti sinove Iz turških hbčejo pesti.
Pastir.
Na griči za vasico malo Pastir je pasel dan na dan, Posedal na visoko skalo,
In gledal doli na ravan.
Na piščal je veselo piskal,
Da krog in krog donelo je,
In zdaj pa zdaj glasno zavriskal, Da čulo je čez selo se.
Tako na griči je veselo
Preživel s četlo dan na dan, Priganjal spet je v tiho selo,
Ko hladni mrak je legal v plan.
In ko lesene mimo koče V začetku v&si jo je gnal,
Na okno rožice cvetčče Pastir je vsak večer dejal.
In dalje je glasno žvižgaje Po vasi čedo drobno gnal, Zaklenil ovce v gorke staje In sladko sam potem zaspal.
A neki dan za čedo belo Pa stopa bled in tih pastir,
Ne žvižga več sedaj veselo,
Ko žvižgal prej v večerni mir.
Pred kočo majheno leseno V začetku vasi obstoji,
Za čedo gleda priljubljeno,
Ki sama dalje v vas hiti.
In riihlo stopi v kočo malo, Mrtvaški oder v nji stoji,
Na njem pa dekle bledo zalo Ko angelj iz neb& leži.
Molčč je stal na sčbe sredi,
Ko bil na tlA bi prikovan,
In na obraz je gledal bledi, Ki ležal tam tako mir&n.
Na glavo sveže ji cvetice Dejal s tresččo je rokč, Poljubil jo na bledo lice I hitel ven je v noč temnč.
In niso solze prirosile Ted&j v oči goreče mu,
Da bi gorje hudč hladile Srce mladč moreče mu.
Še vedno za vasico malo Pastir mi p&se dan na dan, Poseda na visčko skalo,
In gleda dčli na ravan.
A več na piščal zdaj ne piska, Razbil jo je ob trdi rob. Nikdar več glasno ne zavriska, Sedi tam nem in tih ko grob.
Molče na večer čedo belo,
Prižene zopet v tiho vas,
In d61i v kraj miru za selo, Podš, se sam v večerni čas.
Na grčbu ki neznan je svetu, Goreče moli bledi mož,
In vsak večer na grob deklčtu Položi venec lepili rož.
Drevesu.
(jfloboko tebi so v skalovje Vsadile korenine se,
Okoli njih buči vodovje In lije v globočine se.
<’e tudi voda že od davno Sč silo v te zaganja se,
Je vendar deblo tvoje ravno Vodovju ne uklanja se.
Kedar najhuje v svetnem b6ji Divjhl vihar krog mene bo, Že moč upeha duši moji — Sil tvojih spomnim se, drevo!
Z močjo novč spomin tvoj žile,
Sč srčnostjo mi duh navdd, Stal trdno bom sred divje sile, Ko ti, drevo, tu sred voda!
Srcu.
Ne sili, ne sili mi v svet srce Ki z bleskom mamljivim te vabi, Zaduši v sebi te silne želje In svet, srce, mi pozabi!
Ta tihi, samčtni gorski kot,
Srce, bivališče ti bodi,
Ne sili, ne sili, srce, od tod,
V neznani svet mi ne hodi.
Kaj lepšega dati ti more svet,
Ko ti domdči so kraji,
Kjer vžival veselje sem mladih let, Kjer tekli mi časi najsl&ji?
Saj kamor pogleda tu oko,
Spomini se meni vzbudijo,
Ki dušo objemajo mi sladkd,
Sč srečo jo tiho polnijo.
Nedčlžno veselje, sladki mir
V	tem kotu samotnem kraljuje; Sveta šumečega divji prepir
V	ta tihi kot se ne čuje.
Kako ti v sveti živelo boš,
Kjer jeza, sovraštvo, hudoba? Kako ti v svetu živelo boš,
Ko znana ti njega bo zloba?
In vedno, ko vidiš kje gorje,
Napolni te bridka toga —
Kaj b6de v sveti še le, o srce, Kjer reva povsod in nadloga!
Nazaj iz širčkega ti sveta Pritečeš v dolino malo —
A spremljal te bode spomin gorja, Ki v sveti si je izpoznalo.
In sreče tedAj ne najdeš več tod,
Ki v sveti si jo izgubilo,
Gorje, ki si videlo ga drugčd,
Bo tebi srečo kalilo.
Zato ne sili mi v svet srce.
Ki z bleskom mamljivim te vabi, Zaduši v sebi te silne želje In svet, srce, mi pozabi.
Slovenski vojak.
Na noge, hrabri vi jumiki,
Na noge, br&tom na pomoč, Ki jih pod turškimi divjaki Ob daj e robstva tužna noč!
Tako čez naše je dežele Kazlegal se vladarja glas,
In vkup so čete hrabre vrele, Tjd, kamor klical jih je ukaz.
Hudo nam pač slovč je delo,
Ko dragi smo puščali dom;
A kdo ne bil bi šel veselo Za sužno rajo v bojni grom?
Strašan napor, strašno terpljenje! Strašno je ljnti boj divjal;
In mnog junak mlado življenje Na tujem sveti je končal.
A zdaj je prosta Bosna zlata, Ercegovine prost je sin,
Nikdar ne bode več nam brata Nesrečnega teptal Turčin.
Mi bodemo se ž njim družili,
Kar bratsko nam veli srce,
Z njim bodemo se veselili Nosili bomo ž njim gorje.
Naj le brezsrčniki srde se,
Preteče dvigajo pesti,
Slovanom ljuto naj groze se — Zastonj ni tekla naša kri!
Da bridke sužnosti temina,
Slovana zopet krila bi,
Da rdjo zopet pest Turčina Brezsrčnega davila bi ?! —
Da vse zastonj trpljenje bilo, Zastonj ves trud in boj in kri, Da toliko zastonj v gomilo Junaških leglo je ljudi?! —
Molčite vi, ljudje, molčite,
Kaj vpitje vam pomaga to?
Če še takč se nam grozite, Nikdar več rob Slovan ne bo!!
—»--*• !•-
V cerkvi.
V nedeljo sem v cerkev šel In stopil sem v kot teman; Po cerkvi slovesno dončl,
Z višttve je zbor glasan.
I petje s čarobno močjč Pretreslo mi je srce, Pripognil sem na tla nogč In sklenil pobčžno roke.
— 41 —
Na bledo lice okč
Točilo je vroče solze, Molitev goreče v nebo Pošiljalo je srce.
A nisem jaz za-se prošnje Goreče pošiljal v nebo,
Da mine mi v prsih gorje, Zvedri se oko temno.
Jaz prčsil iz vsega srcA
Boga sem, da mojih nadlog, Da mojega hranil gorja Bi tebe dobrotni Bog.
Svidenje.
Leži, leži polje široko,
Po p61ji Sava lije se,
Nad Savino vodo globoko Železna cesta vije se.
Po cesti v dolgi vrsti zbrani Vozovi hlopejo votlo,
Na severno od južne strani Hitijo čez polje širno.
Iz vozov pa ne zrejo jasni Obrazi čez zeleno plan,
Ne pčtje, ne govori glasni,
Ne čbje smeli se brezskrben.
V vozovih ranjeni vojniki Na trdih posteljah leže,
In v bolečini preveliki Bolestno reveži ječe.
Pomagat bratom so hiteli,
Ki pomoči prosili so,
Za br&te bratje so trpeli,
Za brate kri prelili so.
Na polji pred vasico malo Ustavi se nesrečni vlak,
Kjer mnogo se ljudi je zbralo, Ko zemlja se zavija v mrak.
Prinesli sabo so obilo Pijače hladne in jedi,
Junakom ranjenim v hladilo Je blaga množica deli.
Med množico ob dolgem vlaku Ženica siva se vrti,
I ona bčlnemu junaku Prinesti hoče pomoči.
Že stopi v voz. V temotnem kotu Leži mrtvaško bled junak,
Že gine slednja moč životu,
Oči objema smrtni mrak.
Oko obrne v njo temneče Radost mu lice spreleti,
„Oj mati, z Bogom!“ — zašepeče — In mrtev že pred njo leži ....
Bolesten krik se krog razlegne, Potoni ni čuti več glasu. Ženico pa vojak odtegne Mrtvo z nad mrtvega sinu.
Srce ni drugo ju ljubilo,
Na svetu bila sta sama, In zdaj, da ne bi umorilo Ljubeči mamki to srca!
Na bojišči.
Začenja se bitva, topovi grme,
V grmenje gredo mi junači trije.
Na mlade obraze jim legel je mrak, Ter kamen pritiska jim srca tež&k.
Potegne čez čelo si prvi z roko, Skrivaj iz očesa otare solzd:
„Ostavil sem dr&go nevčsto doma;
Ljubila sva ž njo se, kot angeljca dva.
Že drugič oklical je naju vikar,
Nedeljo prihodnjo bi šla pred oltar.
Srce po devici vzdihuje mi zd&j;
Bog ve, če domčv se povrnem še kdaj!“
Potegne čez čelo se drugi z rokd,
Skrivaj iz očesa otare solzd:
„Pri materi stari na domu živim,
Ter zanjo se trudim, lepo jo gojim.
Vse druge nesrečni pokopal je čas, Jedini ostdl jej v zaslombo sem j&z.
Po materi srce vzdihuje mi zdaj;
Bog ve, če domov se povrnem še kd&j!“
Potegne čez čelo se tretji z rok6, Skrivaj iz očesa otare solzo:
„Otrok neodraslih jaz troje imam;
Umrla je žena, odrejam jih sam.
Kdo jesti jim bode ter piti dajal ?
In kdo jim v obrambo z ljubeznijo stil?
Sirčte uboge! kam pojdejo zdaj?
Bog ve, če domov se povrnem še kdaj!“
Čez ravno se polje molče poženo,
In v sečo krvavo noge jih neso.
Ko zvezde nad poljem zvečer zagore, Junači na zemlji vsi trije leže.
Porazil jih ljuti je bojni vihar,
Kaj mati, nevesta in deca mu mar l
Smrt Inflza Vojvode.
Kazprostira se široka zemlja, Tužna zemlja, oj bolgarska zemlja. Vsred Bolgarske vleče se gorovje, Skalnato gorovje, sivi Balkan.
Pod Balkanom mesta in vasice, Pod Balkanom trg leži Gnjumli.
Da mi vidite vsi trg Gnjumli!
Ni več trg, to mesto je veliko.
V sredi hiše, na okrog šotčri,
Kamor zr6 oko šot6ri beli.
Oj kako je živo v teli šotčrih Oj kako je živo in veselo!
V njih možje ležijo brez števila, Brez števila divji kirdžalije.
Bog pogubi divje kirdžalije,
Bog pogubi, zemlja je požrla!
Vso deželo so opustošili,
Mesta bela in vasi požgali, Pomorili jadne prebivalce.
Kar blagil je bilo, vse pobrali, Vse pobrali, v trg Ghijumli znesli. Zdaj ležijo leno po šotorih,
Vino pijejo, pojo pijani,
Da razlega se po polju širnem,
Da razlega se na sivi Balkan, Sred šotorov malih velik šotor, Sred šotorov belih zelen šotor,
Na šotoru jabelko od zlata
Sv6ti se ko v zraku žarko solnce. Pred šotorom hodi pazna straža, Pazna straža, mladič kirdžalija,
A v šotoru na preprčgah mehkih Brez skrbi na tleh sedi trojica,
Vsi trije glavarji kirdžalijski.
Prvi Kara Fejc glavar krvavi,
Drugi Deli Kadil' siloviti,
Tretji Indže Vojvoda mogočni, Vojvoda, bolgarska izdajica.
Indže Vodja, žalostna ti mati!
Da bi mati tebe ne rodila,
Da bi mati tebe ne vzgojila!
Ti sramota si bolgarske zemlje,
Ker si Indže Vodja izdajica, Izdajica rojstne zemlje svoje, Rojstne zemlje, oj bolgarske zemlje, Ker po rojstni svoji zemlji ropaš, Ropaš j«idn e rčdne brate svoje!
Ti sramota pravoslavne cerkve,
Ker si višnjega Boga pozabil,
Cerkev božjo, pravoslavno cerkev, Ker ne moliš več, ne hodiš v cerkev, Marveč bratiš se z neverci Turki,
Ž njimi bratiš, kristijane tlačiš.
TJ šotoru na preprogah mehkih Brez skrbi sede trije glavarji, Vino pijejo trije glavarji,
Pijejo od jutra do večera.
Pa zavpije v mraku Indže Vodja, On zavpije, da se ščtor strese, Karakolja barjaktarja zčve: „Karakolja, barjaktar ponosni,
Idi po šotorih kirdžalijskih,
Po šotorih idi pa razglašaj: Dolgo po šotorih že ležimo, Dolgo, od nedelje do nedelje.
Kdor zaupa dolgi svoji puški, Kdor zaupa sablji zakrivljeni, Svitlemu zaupa jataganu,
Pa zaupa kratkim samokresom, Vstane jutri naj o zlati zori, Osedla naj čilega konjiča,
Ide z mano naj na plen junaški!
Pazno ga posluša Karakoljo, Pazno ga posluša, se prikloni, Ide iz šotora Karakoljo,
Da oznani vojvode povelje.
Glavo zmaje Kara Fejc krvavi, Glavo zmaje silni Deli Kadil', Vojevodi Indžu govorita:
„Indže Vodja, bimbaši mogočni, Oj ne hodi jutri na plenitev, Jutri ne, dne druzega počakaj. Praznik ima jutri vaša cerkev,
Vaša cerkev, pravoslavna cerkev, Velik praznik, dan Trojice svete, Lahko hi se tebi kaj zgodilo,
Lahko bi živenje ti minolo ;
Oj ne hodi jutri na plenitev,
Jutri ne, dne druzega poč&kaj!“
Zakrohoče divje Indže Vodja, Zakrohoče se ter odgov&rja:
„Kaj je meni naše cerkve praznik! Dvajset let jaz dolgo puško nbsim, Dvajset let jaz nosim krivo sabljo, Nosim svitli jatagan široki,
Pa za pasom kratka samokresa. Celo turško zemljo sem prehodil,
Od šumečega morjd do Save,
Od Karpat mogočnih do Olimpa. Dvajset let po turški zemlji ropam, Bodi petek, bodi tudi svetek
Meni dnevi vsi bili enaki —
Jutri zgodaj idem na plenitev,
S polnimi povrnem se rokami.“
To izreče, vina si nalije Vina si nalije, v grlo zlije.
Ko zasije zjutro zl&ta zora,
Sred polja stojijo konji čili,
Tri sto konj opravljenih bogato,
A na konjih divji kirdžalije.
Ob straneh vise jim dolge puške, Dolge puške, zveste kirdžalijke,
In ob boku bridke krive sablje,
A za pasom jatagan nabrušen, Jatagiin pa dvoje samokresov.
Pred šotorom krasnim Indža Vodje Mlad stoji in krepek kirdžalija.
V roči čilega drži konjiča,
Indža Vodje belega konjiča.
Zlatom uzda mu je okovana, Srebrom mu preprčga je obšita.
Z n6go bije, glasno konj rezgeče, In veselo pred šotorom skače,
Sčm ter tje mi vlači kirdžalijo. Stopi iz šotora Indže Vodja,
Vrat lobodji belcu z roko gladi, Vrat mu gladi, prime ga za grivo,
V	sedlo belcu rččno se zažene,
Pa zleti izmed šotčrov v polje.
Da mi vidite vi Indža Vodjo!
Oj kak6 sedi na čilem belcu,
Oj kako on z belcem poigrava ! Da, krasan junak je Indže Vodja,
V	celi četi njemu ni primere! Ponosito pred krdelom jaha,
J&lia njemu barjaktar na strani, Barjaktar ponosni Karakoljo.
Dolgo jaha po gorah konjiča, Dolgo jaha colo letno jutro.
Ko na nebu se ustavi solnce,
Pod goro se vstavi četa ropna.
Pod gorč leži vasica bela,
Uzum - Jenikbi, vasica lepa.
Sred vasice cerkev pravoslavna,
V cerkvi pravoslavni sveta maša, Sveta maša v čast Trojice svete. In vaščani v cerkvici klečijo,
In Trojico sveto tam slavijo.
Tiho jaha četa skoz vasico,
Tiho jaha do cerkvice bele,
Urno belo cerkvico obkoli.
Indže Vodja v cerkev se zažene, Na iskrenem konji v cerkev sveto. Spred oltarja sune starca popa, Divje sune, da na tla telebi,
Da po tleli se trikrat preobrne. Kelih prime divji Indže Vodja, Sveti kelih v svojo kleto roko,
Pa po tleh raztrosi sveti kruhek, Dragi, zlati kelih v žep si vtakne. Kakor med ovcami voleje besni V cerkvici morijo kirdžalije.
Ko po cerkvi vse so pomorili,
Ven iz cerkve planejo divjaci, Razkropijo se po lepi vasi, Razpršijo se po hišah belili.
Kar dobe blaga po hišah belih, Vse blago izvlečejo pred hiše,
Da bi s hišami ne pogorelo,
Da bi ž njim ponašali se potlej.
Skoz vasico jaha Indže Vodja, Lahno jaha na konjiči belem,
Pa se zadovoljno nasmehuje
Krasen plen pridobil si je danes, Krasen plen, predragi zlati kelih, Pa se zadovoljno nasmehuje.
Zvesti konj do koče ga prinese, Male, skrite koče kraj vasice. Dvorec majhen je pred malo kočo, Sredi dvorca debel senčen oreh, Pod orehom senčnim majhen deček, Majhen deček, dvanajstleten deček. V roči ima puško dolgocevko, Ogleduje puško dolgocevko.
Pred otroka jaha Indže Vodja, Predenj jaha, začne ga dražiti:
„('uješ li me ti pastirče mlado,
Kaj če tebi puška dolgocevka,
Kaj če tebi, ni za te orožje!
Roke tvoje dete so preslabe,
Da bi mogle puško vzdrževati, Puško vzdrževati, naravnati,
Oči, dete, tvoje so preslabe,
Da bi mogle puški cilj izbrati. Daj pastirče dolgocevko meni,
Pa ureži raje tanko šibo.
Bolje bode tebi tanka šiba,
Šiboj bodeš svinje mlade tepel, Svinje tepel, gonil je na pašo.“
Jezno ga pogleda mali deček, Jezno ga pogleda pa mu pravi: „Pusti v miru me junak neznani, Ne norčuj se zaničljivo z mano, Ne zahtevaj puške dolgocevke, Jaz ne dam ti puške dolgocevke, Ni res, kar ti meni beseduješ. Roke moje niso več preslabe, Lahko puško dolgo mi držijo.
Lahko jo držijo, naravnajo.
Jaz oči imam, ko sčkol bistre, Vidim orla ti pod nebom višnjim, Vidim srno na planini strmi.
Jaz ne dam nikomur puške svoje, Niti tebi, ki sedbj me prosiš,
Niti dam je drugemu človeku. Sveta meni puška dolgocevka, Sveta meni, dokler bodem živel. Oče meni puško je izročil,
Malo pred posilno smrtjo svojo, Puško mi izročil, pa naročil:
Na to puško, drago dete moje, Zvesto brani puško dolgocevko, Hrani jo, ne dajaj je nikomur. Kedar drobno ti telo poraste, Ukrepe se t&nke ti ročice,
In oči se tvoje pobistrijo,
Vzemi puško, vrzi jo čez ramo,
Pa odprdvi se na strme gore,
Pa osveti svojega očeta —
Ne pozabi, kar ti pravim, dete: Ko zagledaš, dete, Indža Vodjo, Nanj nameri, vstreli Indža Vodjo. On ustrelil tebi je očeta.
P&zno jaz poslušal sem očeta, Pazno slušal dobro si zapomnil. Drugo pomlad idem na planine, Da osvetim svojega očeta,
Da ustrelim Indža Vojevodo.“
Zakrohčče divji Indže Vodja, Zakrohoče, dečku beseduje:
„Ni hoditi treba ti na gore,
Da osvetiš svojega očeta,
Da ubiješ Indža Vojevodo.
Grlej, stoji pred tabo Indže Vodja. Jaz sem, dete, Indže Vojevoda.
A jaz tebi puško dolgo vzamem Pa prelomim puško čez koleno,
Da ne bodeš streljal Indža Vodje11.
To izreče, konja pošegeče,
Skčči lelino k dečku Indže Vodja, Da uzame dečku dolgocevko.
Skoči deček gibko s tal na noge, Gibko skoči, skrije se za oreh. Smeje se na konji Indže Vodja, Smeje se, okrog oreha skače,
Pa podraži zopet s konja dečka: „Daj mi puško, ti pastirče mlado, Daj mi puško, za junaka puška,
Za junaka, ne pa za pastirja.
Bolja tebi tanka dolga šiba,
Siboj tanko mlade svinje tepeš Svinje tepeš, goniš je na pašo11.
Sluša za orehom deček mladi,
Sluša ga, ne reče mu besede.
Krog oreha lazi, skrbno pazi,
Pa uzdigne puško dolgocevko,
In nameri jo na Indža Vodjo. Naravna jo v prsi mu široke,
Pa izproži puško deček mladi.
Poči puška, Indže Vodja vzdihne, Težko vzdihne, pa omahne v sedlu, S konja belega na tla telebi.
Pridrve se divji kirdžalije,
Pridrvi se prvi Karakoljo, Karakoljo, barjaktar ponosni.
Ko na tleh zagleda Indža Vodjo, Lice bledo, prsi mu rdeče,
Oj rdeče od krvi premnoge,
Ki iz rane v prsih vre široke, Skoči s konja divji Kdrakoljo,
S konja skoči pa na dečka plane.
A zastoče bledi Indže Vodja, Zašepeče, Karakolju reče:
„Pusti dečka, dragi Karakoljo, Pusti dečka, ne ubij otroka."
Sluša vodjo divji Karakoljo,
Pa utakne sabljo spet v nožnico. Spet zastoče bledi Indže Vodja, Zašepeče, tiho dečku reče.
„Bog s tebo pastirče mlado moje, Bog s tebo in vrlo tvojo majko,
Ki rodila takega junaka,
Ki ustrelil Indža Vojevodo.
Dvajset let po turški zemlji ropal, Dvajset let prelival kri rdečo, Meril se z najboljšimi junači,
Vse junake v boju sem premagal, Vse premagal, nihče pa ni mene.
Bog s tebo in vrlo tvojo majko,
Ki rodila takega junaka,
Ki ustrelil Indža Vojevodo.
V mojem žepu je stotina zlatov, Vzemi zlate, ti pastirče mlado,
Vzemi je v spomin na Indža Vodjo. Moli za me, oj pastirče mlado,
Moli za me in za mater mojo,
Oj za mater, jadno mater mojo,
Da ubogo srce jej ne poči,
Ko izve, da sin jej je poginil,
Oj poginil sin kot kirdžalija,
Sred neštetih strašnih svojih grehov.“
To izreče bledi Indže Vodja,
To izreče, duša mu uteče.
Spleli so nosila kirdžalije,
Na nosila djali Indža Vodjo,
Pa prenesli ga u trg Gujumli,
V trg Gujumli v kirdžalijski tabor, Pod goro so jamo izkopali,
Vodjo mrtvega u jamo djali,
Pa zasuli zopet temno jamo.
Kedar drugo jutro solnce vstalo, Tam nad jamo truplo je ležalo, Mrtvo truplo Indža Vojevode.
Drugo jamo zdaj so izkopali,
Drugo jamo, dvakrat globokejšo, Položili nanjo Indža Vodjo,
Pa zasuli jamo so globoko.
Kedar drugo jutro solnce vstalo, Spet nad jamo truplo je ležalo, Mrtvo truplo Indža Vojevode.
Tretjo jamo zdaj so izkopali, Tretjo jamo, trikrat globokejšo, Položili vanjo Indža Vodjo,
Pa zasiili so globoko jamo, Naredili so nad jamo griček,
Da u jami truplo bi ostalo.
Kedar drugo jutro solnce vstalo, Spet nad jamo truplo je ležalo, Mrtvo truplo Indža Vojevode.
Noče zemlja trupla Indža Vodje, Ker je Imlže Vodja velik grešnik.
Dve nedelji truplo je ležalo,
Dve nedelji tam nepokopano.
Kdor je vidi, plašno se prekriža, Se prekriža, v stran nogo obrne.
Ko to čuje v Slivnu stara mati,
Noče vei-ovati stara mati,
Kar ljudje hudobni govorijo Noče verovati, oh ne more ! —
Noč in dan po sinu je jokala,
Noč in dan po sinu je molila,
Da bi pustil divje kirdžalije,
Da bi se povrnil v Slivno mesto,
V	Slivno mesto, k stari svoji majci, Da bi se spokoril svojih grehov.
Noče verovati stara mati,
Pa ustane zgodaj v jutro starka, Ter napoti se u trg Gujumli,
V	trg Gujumli, v kirdžalijski tabor, Pa zagleda tam pod goro truplo, Mrtvo truplo Indža Vojevode,
Indža Vodje, svojega otroka.
Ko zagleda mati sina truplo,
Milo materi pri srcu bilo.
Pade jadna mati na zemljico,
Brez zavesti na zemljico trdo.
Dan in noč je mati tam ležala, Brez zavesti na zemljici trdi.
Kedar v jutru solnce posijalo, Prebudi se jadna stara mati, Prebudi se pa na noge vstane, Vzdigne truplo sina Indža Vodje, Truplo vzdigne, dene je na ramo, Pa odpravi s truplom se na gore, K samostanu blažene Trojice. Truplo težko, mati pa je stara, Mati stara, komaj truplo nese Stokrat truplo težko odložila, Stokrat stara mati odpočila,
Lila solze nad otrokom svojim Sčlze lila, zanj Boga prosila.
Ko četrta z6ra zasijala,
Pride v g ure mati k samostanu, K samostanu blažene Trojice.
V	cerkev nese truplo jadna mati,
V	sveto cerkev blažene Trojice, Pred oltar veliki truplo nese,
Ki posvečen blaženi Trojici,
Pred olt&r veliki truplo dene, Pade zraven trupla stara mati Brez zavesti na zemljico trdo. Dan in noč je mati tam lež&la Brez zavesti na zemljici trdi. Kedar v jutro solnce posijalo, Prebudi se jadna stara mati, Prebudi se, pred oltar poklekne, Moli mati k blaženi Trojici,
Vroče moli, dolgo mati moli, Dolgo moli, oj tri dolge dneve, Dneve tri in tri noči tihotne.
Moli za pregrešnega otroka, Kirdžalijo Indža Vojevodo,
Koji storil brez števila grehov, Sred neštetih grehov je poginil, Velik grešnik, nespovedan grešnik, Da po smrti zdaj pokoja nima,
Ker zemljica noče ga imeti.
Ko četrta zora zasijala,
Vstane mati, od oltarja stopi,
Pa kopati začne sinu jamo,
Pred oltarjem blažene Trojice.
Sč solzami zemljo je močila,
S6 solzami zemljo je mečila,
S prsti mati zemljo je kopala,
Oj kopala, bolestno ječala,
Pa molila k blaženi Trojici Za otroka Indža Vojevodo.
Sedem tednov mati je kopala, Sedem tednov noč in dan kopala. Ko nastala osma je nedelja, Jadna mati jamo izkopala V cerkvi blažene Trojice,
Pred oltarjem blažene Trojice, Dolgo jamo, dolgo in globoko,
Oj globoko jamo in široko,
Oj široko za dvojico trupel.
Kedar mati jamo izkopala,
Pade mati na zemljico trdo,
Na zemljico zraven sina trupla, Mrtva pade jadna stara mati. Pridejo menihi samostanski, Molijo menihi samostanski,
Molijo od jutra do večera,
Za pregrešnega Vojvodo Indža,
In za njega jadno staro mater.
V	jamo truplo denejo menihi, Prvo truplo Indža Vojevčde, Drugo truplo jadne stare majke, Zraven sina truplo stare majke, Pa zasujejo globoko jamo.
Ni izvrgla zemlja Indža Vodje, Ni izvrgla, dala mu počitek.
Bog usmilil se je Indža Vodje, Pa odpustil mu neštete grehe,
Oj neštete, oj velike grehe,
Vse odpustil radi stare majke.
Mirno zdaj počiva Indže Vodja Zraven svoje jadne stare majke
V	sveti cerkvi blažene Trojice, Pred oltarjem blažene Trojice.
Zadnji dan leta.
I u klečim pred tabo Otrok tvoj, Rad bi se zahvalil, oče moj, Rad bi se zahvalil Ti na vsem, Kar si storil meni v letu tem.
Rad bi se zahvalil, a kako,
A kako izrečem naj vse to,
Kar u srci notri mi kipi ?
Jezik moj izraza ne dobi!
A saj tebi treba ni besed,
Tebi je odkrit najmanjši sled; Bog, Ti vidiš notri v srca nam, Bereš v mojem mojo hvalo sam.
Stari UlUl
0,j za Carigradom, mestom krasnim, Oj za Carigradom, mestom glasnim, Kraj morja, obzidan spred in zad Vzdiga se na robu temen grad.
Molk in strah okolo njega vlada, Morje le kipi ob steni grada.
Molk in strah sred zračnih je zidin, Ž njima bol, gorje, obup, pogin.
V	gradu temnem hirajo jetniki, Turškega nasilstva mučeniki,
V	gradu temnem, v sili smrtnih muk, Stčka v temni ječi star hajduk.
Večni Bog, doklej naj tu še hiram, Večni Bog, doklej naj tu še umiram, Oh doklej, doklej še to gorje Naj razjeda borno mi srce.
A duha ne vklenejo okovi,
Oh duhš, ne zaprejo zidovi,
Prost iz temne ječe leta mi,
Po bolgarski zemlji šeta mi.
Po bolgarski zemlji preljubljeni,
Po bolgarski, tužni zapuščeni,
Kjer gorje povsod, obup povsčd, St6ka, joka moj nesrečni rod.
Po bolgarski, kjer družina moja Skriva se po g6rah|brez pokoja, Duh moj plava tužno brez miru, Zre gorje bolgarskega rodu.
In potrt od bede te neznosne Vrača se z bolgarske solzorosne. Stok in jok, obup in vse gorje Pada mi žareče najsrce.
In to srce, srce moje vrčče Zvija se pod silo to in stčče, Zvija se in jččejbrez miru Vre, kipi k mogočnemu Bogu.
Vre, kipi k zavetniku pravice, Naj razlomi strašni bič krivice, Naj ustavi strašno to britkčst, Naj Bolgarju podeli prostost.
Moč jetniku tožnemu odreče, Grenka solza v lice mu poteče. Skoraj, skoraj dokončano bo, Skoraj, skoraj vse prestano bo.
Čuj, koraki votli po hodniki,
Kjer ječe in hirajo jetniki — Vrata se odpro, in v hram gorja, Planeta Polgarja dva mlada.
Oče, oče, prosta domovina,
Prosta gora, prosta je dolina, Prosti, oče ljubi, prosti vi,
Prosti so Bolgarji, prosti vsi!
Dol od zemlje širne, zemlje svete, Prišle so junakov hrabre čete, Prišel je z junaki hrabri car, Planil na sovraga, ko vili&r.
Oče, oče to je bila bitev,
Oče, oče, to bila moritev,
Hrabro vraga razdejali smo,
Bol stoletno maščevali smo.
In sedaj je prosta domovina, Prosta gora, prosta je dolina, Prosti, oče ljubi, prosti vi,
Prosti so Bolgarji vsi.
In jetnika nova moč prešine,
Zar veselja čez obr;\z mu sine,
In molitev vrčča iz srca Da pravičnega mu vre Boga.
Večni Bog, ti čul si prošnje moje, Vsmilil si se, oče, dece svoje. Hvala, hvala, oče, ti zato,
Hvala, hvala, večno ti nebo.
In na zvesto srce svoje vrdče,
Stisne sina svoja jadni oče,
Stisne od veselja, sreče nem In solze se vlijejo vsem trem.
„Oh, vzemita me sebo, vzemita,
Oh nesita me sebo, nesita,
Oh nesita me na beli dan,
Oh nesita me pod naš Balkan.
Da jaz vidim prosto domovino,
Prosto vidim goro in dolino,
Da pred smrtjo svojo prost junak Pijem domovine prosti zrak.
Odri v prostem, prostem rojstnem sveti, Oh kakd lehkd bo meni vmreti,
Oh kako lehkd pusti teld Duša, srečna dvigne se v nebo.
V	bolgarsko zemljo, zemljo milo, Položita truplo mi v gomilo,
V	domovini prosti sladko spal, Bom slobdde nje se radoval.“
In zdrobila spone sta jeklene,
In na veje djala ga spletene, Zapustila ž njim britkosti dom, Nesla ga na dragi prosti dom.
Dalje dalje čez polje široko, Dalje dalje čez vodo globoko, Dalje dalje čez goro in plan Neseta očeta noč in dan.
Mirno ležal na nosilih oče,
Mirno trpel bolečine vroče,
In obračal željno krog oko,
Iskal zemljo rojstno preljubo.
Ko dospejo gor na bele prčde, Bele prode bistre Tundže včde, Vstavita sinova se mlada —
To bolgarska prosta je zemlji.
In počasno rahlo in pazljivo Vzdigneta očetu glavo sivo,
Na nosila posadita ga,
Rahlo z rokama držita ga.
Gleda starček domovino prosto, Gleda, gleda polje to in hosto, Gleda, gleda, kakor da oko H6če mu popiti zemljo to.
Gleda, gleda—gleda dolgo časa, To bolgarsko zemljo polno krasa, Gleda, gleda — iz oči svitle Radosti privrejo mu solze.
Sklene roke vele razorhne, Dvigne gor v nebo oči pijane, „Pr6sta, prosta" tiho govori, Nagne glavo, in sladkč zaspi.
Dekle in marjetica.
Ležal za vasico je travnik zelen,
Z marjetcami ves lepo okrašen.
Po stezi čez polje pa brhek deklič, Priskače, pripčje, brezskrben ko tič.
Ko vgleda pred sabo to cvetje lepč, Zakliče veselo dekletce mlado:
Marjetice nežne, cvetice lepe,
Saj vender prišlč ste na naše poljč.
Kako sem želela, da pride vaš čas, Kakč sem težkč pričakovala vas!
Oh, ko bi pač znale marjetice ve, Kaj meni zgodilo dni se je te.
A — saj pripoveda vesoljni si svet, Da vč za skrivnčsti marjetični cvet.
Da gleda človeku na dno srcO,
In vidi, kaj notri zakrito ima!“
Pripogne se k trati dekletce mlado, Marjetico vtrga cvetočo lepo.
Obr&ča, obrača cvet, lep in čist,
Pa puli iz venca za lističem list.
In ustne kipeče krožeč na smeh,
Sč strahom in upom v ognjenih očeh.
Dekletce nedolžno, dekletce lepo, Marjetici beli besedi takč:
„Marjčtiča nežna, oj cvet krasan, Povej mi, povej, me li ljubi Bojan?
Povej, ali ljubi me on zvestč, Povej, ali šali se z mano samo !‘‘
Obrača, obniča cvet, lep in čist,
Pa puli iz cveta za lističem list.
Povej, ali ljubi me on zvestč, Povej, ali šali se z mdno sam6.“
Za lističem belim je listič odp&l.
Kaj bčde, kaj bode poslednji dejal?
Povčj, ali ljubi me on zvesto--------
Povej---------ali šali se z mano samo.
Za lističem belim je listič odpili,
Kaj zadnji, kaj zadnji je listič dejal?..
Pretrese po celem životu jo mraz,
In lahko zbledi jej rdeči obritz.
Boječa upira na cvet oči,
Na cveti več lista nobenega ni —
Za lističem belim je listič odpili.
Kaj zadnji, kaj zadnji je listič dejal?--
Spet strese prekrasno postavo jej mraz, A kmalu razjasni se spet jej obrtlz.
Glavico zmajč, se zasmeje glasno,
Da daleč odmeva čez polje ravno:
„Marjetica cvetna, to grda je laž, Marjetica cvetna, ti nič ne znaš.
Ko znala bi res Bojana ti,
Ko zrla bi ti mu v globoke oči,-----
Ko slišala ti bi besede sladke,
Ko znala Bojanovo ti bi srce!
Kako je Bojanov objem mehAk,
Kako je Bojanov poljub sladak! —
Marjetica bela, tvoj govor je laž, Marjetica bela, ti nič ne znaš!
In steblice šibko mej prsti zdrobi,
Ter daleč od sebe skoz zrak zadrvi.
Od trate odskače, in poje glasno,
Da jasno glasi se čez polje ravno:
Naj pravi, kar hoče, lažnjivi mi svet, Naj pravi, kar hoče, nevedni mi cvet.
Kaj mari, kaj mari je meni za nje, Ker slušam le svoje ljubeče srce,
Ki bije, in pravi mi glasno ves čas,
Da ljubi on mene, ko ljubim ga jaz,
Iz vse svoje duše, iz vsega src&,
Iz vse svoje duše — do konca sveta.
Spomladi.
,Za gčro tam sčlnčice tone svitlč, U sčbici dekle leži bolno.
Na postelji mehki ječeč leži,
Za solncem tonččim pošilja oči.
Iz mrklega oka na bledi obraz Prileze mu svitla solzica ta čas.
Pri postelji mati sedeva zvestč,
In vidi, in vidi, nje rosno ok6.
„Ne jokaj, ne jokaj otrok, saj nadlog, Oj kmalu, oj kmalu bo konec in tog.
Glej skopnel po zemlji debeli je sneg, Zelena je zopet dolina in breg,
In vonjav in svež in gorak in mehak Nad zemljo preliva že zopet se zrak,
V naravi se gibljejo nove moči,
V življenje pomlajeno vse se budi.
Zaupaj, zaupaj moj srčni zaklad,
I tebe, i tebe ozdravi spomlad.
Še malo, še malo pa bode nadlog,
Otrčk mi preljubi, nam konec in tog.“
Na postelji hčerka vzdihne težkč, Povzdigne v mater mrjoče oko.
„Oj mati, oj mati, kaj moč je zemlje, Ko zlomljeno revno človeško srce.
Oj mati, oj mati ta lepa pomlad,
Vrniti bi srcu li mogla zaklad?
Oj mati, oj mati več dolgo ne bo,
Da pojdem za dragim pod hladno zemljo.“
In mati ustane, iz sobice gre,
In zunaj otira si skrivaj solze------------
Ko zjutraj, ko zjutraj napočil je dan, Zvenel po dolini je zvon glasan ....
Ko v drugič je sinilo solnce svitlo, Iz koče so nesli dekletce mlado.
Tri cvetice.
U polji, u polji so cvetke tri, Po celi dolinici lepših ni —
U gori, u gori pa hrastje trij6, Mogočno, ponosno v nebo kipe.
Pustili so hrastje goro strmo,
In prišli in prišli v polje ravno.
In prišli so tjakaj k cveticam trem, Tako govorili sestricam trem:
„0j čujte, oj čujte cvetice tri,
Oj čujte, oj čujte sestrice tri.
To stebelce vaše drobnč in šibko, Polomi, polomi vas vihra lahko.
A krepke in trdne smo rasti mi, Mogočni, neustrašni smo hrasti mi.
Ovijte, ovijte se ve krog nas,
Da vihra sovražna ne zlomi vas.
In cvetke sladko nasmehnile so se, Krog hrastov mogočnih ovile so se.
To niso, to niso cvetice tri, To lepe so, lepe deklice tri.
In niso to hrastje jaki trije,
To mladi, to mladi junaki trije.
Zakaj je bil raztresen.
Mladec od desete maše Vrne se iz farne v&si, Stara mati stoji v vratih Ter pozdravi ga prijazno. V sobico prinese skledo, Pa postavi jo na mizo. Ko za mizo mi sedita,
Pa popraša stara mati,
Pa popraša dete drago:
„Oj povej mi, sin preljubi, Mnogo ti bil6 ljudi je,
Danes pri deseti maši?
Ali videl si sred vernih Tudi teto, s teto strica ?“
Kri obrhz oblije sinu,
Pa oči pobesi v skledo,
In pretrgano počasi,
Dobri majki sin besedi:
„Vsa prepolna je pobožnih Bila danes hiša božja,
Da se delala je tema Ob očeh u cerkvi meni,
Da nobenega mi niso Znale tam oči obrhza,
Niti tete, niti strica Nisem videl tam sred vernih.“ Čudno to se starki vidi,
Ali sinu nič ne reče.
Sin pa zre pred se u skledo, Strmo zre, molčč zajema.
Ko nekterikrat zajela Tečne sta jedi iz sklede,
Spet popraša mati sina:
„Dete moje, dete drago,
Ti si dobrega spomina,
Nu, povej mi kaj je pravil Danes vam gospod v govoru ?“ Kri obrdz oblije sinu,
Grižljej pot zgreši mu v grlo, Pa se onde okašljuje,
In pretrgano, počasi Sivi majki sin besedi:
„Nisem slišal, mati moja,
Kaj gospod nam je govčril, Včeraj jutro vstal sem zgodaj, Šel sen6 kosit sem v g6ro,
Čez gorč pa vel je veter, Pihal mi ob čelo potno,
Pa sem v g6ri se prehladil, Da sem gluh na desno tiho.* Čudno to se starki vidi,
Ali sinu nič ne reče,
Sin pa zre pred se u skledo, Tiho zre, hlastnč zajema.
Ko nekterikrat zajela Tečne sta jedi iz sklede,
Spet popraša mati sina:
„Kdo je bral to službo božjo, Ki konč&la tako zgodaj ?“ Zarudi u lice lepo,
Ko da ogenj ga opAlil,
In vročina vre mu v glavo, Da mu dahne pot na čelo.
In pretrgano počasi, Negotovo, neizvestno,
Sivi majki sin besedi:
„ Mladi bral kaplan je mašo, Ki prišel pretekli teden.“ Strogo ga pogleda starka,
Ga pogleda, ga pokara:
„Ni kaplan bral službe božje, Davi bral je službo božjo. — Sin, ti nisi bil pri službi Danes na nedeljo sveto.41 Milo sin pogleda mater,
Milo gleda, milo prosi:
„Mati moja, zlata mati,
Ne hudujte se nad mano.
Bil sem jaz pri službi božji, Bes sem bil, a bil raztresen. Kako bi ne bil raztresen, Mati moja, mati zlata,
Ko sem videl tam pred sabo, Videl angelja sred vernih.
Nisem videl drugih vernih, Nisem čul besede božje, Nisem gledal jaz gospoda, Angelja sam6 sem gledal,
Pa sem mislil, pa sem molil: Ko bi htel me kdaj ljubiti Ta - le angelj, ta - le angelj!“
Narasli potok.
P o polji gredo mi deklice tri,
Oj lepe, oj lepe cvetice tri.
Veselo gredo mi čez ravno polje, Pa pridejo tjakaj do kalne vode.
Narasel hudo je čez noč potok, Odnesel je brv vrtinec globok.
Kaj bode, kaj bode deklice sedhj ? Na 6ni, na 6ni ne morete kraj.
Ob vodi mi hodijo dečle lepe,
Pa zmerjajo te - le nevšečne vode :
„Zakaj si narasel ti grdi potčk,
Zakaj zdaj tak6 si globčk in širok!
Zakaj si odnesel nam brv tenko,
Da ni nam mogoče čez tvojo vodo?
Zakaj si tak6 globok in širok,
Ti grdi, ti grdi, ti hudi potok ?“
Zastonj je zmirjanje, zastonj je krič, Potdk za vse to ne zmeni se nič.
A sčmkaj, a sčmkaj čez poljsko ravan Pripoje, priuka mladenič krasan.
— no —
„Kaj delate tukaj, deklice tri, Kaj delate tukaj, cvetice tri ? “
„»Odnesla nam brv je čez noč vodit,
In me, in me zdaj ne moremo tja.““
Zasmeje se brhki mladenič ta čas: „Pa jaz čez vodo ponesem vas.“
Spogledajo se deklice tri,
Rdeča jim stopa v lice kri,
In tiho med sabo šepečejo vmes; »Drugače, drugače ne pridemo čez.
Potčk je razdražen, potčk je zdivjan, Mladenič, mladenič pa mlad in močdn.“
Nalčžil je prvo na krepke roke,
In srečno prenesel jo onkraj vode.
Naložil je drugo na krepke roke,
In srečno prenesel jo onkraj vode.
Pa vrne po tretje dekle se zdaj,
Da nese, da nese na oni jo kraj.
Pa ko se pogledata v lepi obr&z,
Do tamnih las zardita ta čas.
In kedar prenese čez divji jo tok, Mladenič deklice ne dene iz rčk.
On nese naprej jo čez polje ravnč, On nese jo v kočico svojo svitlo.
Zakaj ni mogla šivati.
Stara mati je šivala,
Hčerka mlada počivala,
Ni iglica hčeri tekla,
Mati nje je tiho rekla:
„Kaj je tebi, zlata moja!
Da ne vbada igla tvoja ?
Danes le po sili šiva,
Jedva dregne, pa počiva41.
— 113 —	8
L
Deklica je zardela,
Majki tiho je velela:
„Mati mila! od šivdnja Mene sama skrb odganja.“
„Naša kokla čopogldva. Kodroperna in rjava,
Šla iz gnezda na dvorišče, Bog ve, česa tamkaj išče. “
„Jajca bela me skrbijo,
Ako v gnezdu se ohladijo, Mehki zarod ves pogine, Predno more iz lupine.1*
„Naj se gnezdo s čim pogrne, Dokler spet se kokla vrne, Mati! daj mi tjakaj iti, Naglo zopet hočem priti. “
Brzo vstala, ven skočila,
Tam se dolgo zamudila, Kedar pride šivat neče, Mati njena zopet reče:
„Kaj je tebi, zlata moja!
Da ne vbada igla tvoja? Le po sili zopet šiva, Jedva dregne, pa počiva.11
Deklica je zardela,
Majki tiho je velela:
„Mati mila! od šivanja Zopet mene skrb odganja*1.
„V hlevu je pri jaslih Dima, Ki teletce dojno ima; Ruka, lačna se ozira,
Ali vrata kdo odpira**.
Detelje jej naložimo,
Hladne vode prinesimo! — Mati! daj mi v lilevec iti; Naglo zopet hočem priti.“
Brzo vstala, ven skočila,
Tam se dolgo zamudila. Kedar pride, šivat neče; Mati njena zopet reče:
„Kaj je tebi, zlata moja!
Da ne vbada igla tvoja? Le po sili zopet šiva, Jedva dregne pa počiva.“
Deklica je zardela,
Majki tiho je velela:
„Mati mila od šivanja Z6pet mene skrb odganja.
„Solnce peče in ogreva,
Da leteča vrana zeva;
V mojem vrtu so cvetlice Obrnile v tla glavice.“
„Da jim ne bi prilivala, Greda vela bi ostala. — Mati! daj mi v vrtec iti; Naglo zopet hočem priti.11
Brzo vstala ven skočila, Tam se dolgo zamudila, Kedar pride, šivat neče; Mati njena zopet reče:
„Kaj je tebi, zlata moja!
Da ne vbada igla tvoja?
. Le po sili zopet šiva, Jedva dregne pa počiva.11
Deklica je zardela,
V tli požrla, onemela —
Pa zapoje glasna tiča Iz razora prepelica:
„Ne poslušaj, mati stara! Tvoja hčerka tehe vira, Kder pod k6so cvetje pada; Tam bi stala vedno rada.“
„Sin sosedov reže travo,
Ki je zmešal njeno glivo,
In zato jo od šivanja Res le sama skrb odginja.
Ljubica.
Ležal na mrtvaškem odru V sobi temnej mlad je mož Sredi belih sveč brlečih, Sredi lepih svežih rož.
Mrtveca od jutra v večer Hodijo ljudje kropit,
Vsi so prišli, samo nekdo Ni prišel tja zanj molit.
Vsi so prišli, samo ljube, Ljube k njemu ni bil6, Ljube mlade, ljube lepe,
Ki jo ljubil je srčno.
Pa pred kočico dekleta Drobne stikajo glave,
In skrivnostno šepetajo V uho si besede te:
„Vsi so prišli, vsi so prišli, Ga kropit in zanj molit, Samo ona, samo ona,
Ni prišli se poslovit.
Saj sem rekla, saj sem rekla, Da je čisto brez srca,
Da za njega nič ne mara, Da za norca ga ima.“
V sobici ženice sive Jagode prebirajo,
Gibajoč čeljusti stare V vrata se ozirajo.
Vsakega motreč pazljivo,
Sive glave majejo,
Mej seboj odduška srčnej Bolečini dajejo:
„ Glej te, glejte vsi so prišli, Cvetkove le ni bil6,
Kdo bi mislil, kdo bi mislil, Da brezsrčna je tako.
Kaj se hoče, kaj se hoče,
Svet zapustil je Gospod; Brez vesti je, brez srca je, Tak je zdaj ta mladi rod.“
Drugo jutro zgodaj zgodaj Zvon se tužno je glasil — Kdo nocoj je neki zopet Sč zemlje se preselil?
Hitro se izve novica, Bliskoma po vasi gre: Cvetkova je preminula, Počilo jej je sreč.
Kralj in kraljica.
Hodilo po polji ravnem V nedeljo dekle mlado,
Krog njega cvetic brez broja, Najlepše deklč bilo.
Brezskrbno bodeč je pelo Sladko čez ravno polje,
Imelo je čisto dušo Imelo leliko srce.
In tukaj in tam postalo, Pripognilo se do tal,
In z mehko roko iz trave, Utrgalo cvet je zal.
In devalo k cvetki cvetko Dekletce veselo je, Navilo si venec cveten, Ovilo ž njim čelo je.
Ponosno zibljoč glavico Je pevalo sred polja,
Kot da je cvetična Vila Prišla na zemljo z neba.
„Oj cvetke, cvetke nežne, Jaz tudi cvetica sem,
Oj cvetke, cvetke nežne, Jaz vaša kraljica sem.
Katera cvetica v polji Tak zoren ima obr&z? Katera tak krasen venec Na glavi ima kot jaz?
Oj cvetke, oj cvetke nežne, Jaz tudi cvetica sem,
Oj cvetke, oj cvetke nežne, Jaz vaša kraljica sem!
Sklonite, oj cvetke poljske, Sklonite glave ted&j,
In svojo kraljico krasno Pozdravite vse seditj!“
Poslušale jo in zrle Cvetice poljd lepe,
Čudeč se kraljici lepi Priklanjale k tlam glave.
Po polji pa čil mladenič Veselo pojčč hiti,
Ustavi se pred dekletcem Priklčni se, gčvori:
Če ti si cvetic kraljica,
Jaz cvetnih duhov sem c&r, In cvetni kraljici roko In srce ponujam v dar.
In prosim, kraljica lepa !
Ti venec mi zvij krasan, Naj nosim na glavi mladej S teboj ga čez cvetni plan.
In cvetna kraljica krasna Živo zardela je,
In plela je pisan venec,
V lase mu ga dela je.
Držeč se za roke bele,
Hodila sta sred poljd.
Zares ta cvetic sta krasna Kraljica in kralj bih\.
Črna žena.
Noč mrzla po zemlji za Volgo leži,
Po stepi sneženi junak hiti.
Hiti na konjiči u thmno noč In vrlega vranca vspodbuja na moč.
Naprej, naprej ti moj vrli vran, Naprej, naprej čez sneženo ravan.
Oj leti, oj leti mi v stepni mrak, Oj leti, oj leti ko tiček lah&k.
Kaj nama je noč, kaj mari je mraz, Saj midva junaka sva, ti in jaz!
Če prav je zametel sneg steze,
Saj dobro poznava to stepno polje.
Po dnevi, po noči, že leto in dan Podiva se obupno čez širno ravan.
Naj solnce jo greje, naj dež jo škropi, Naj vihra tuleča čez stepo vrši.
Po dnevi, po noči se sleheren čas, Podiva tja doli v majheno vas.
Saj doli počitek imava oba, Plačila tam doli dobiva midva.
Naprej, naprej ti moj vrli vran, Naprej, naprej čez sneženo ravan.
Oj leti, oj leti mi v stepni mrak, Oj leti, oj leti ko tiček lahak.
Ko vedel bi ti, ko vedel bi ti,
Kaj v srci se plašnem meni godi!
Zanesel k nam se je strašni glas,
Da kuga je prišla dol v majhno vas.
Dol v majhno vas, kjer ona živi,
Za kojo v ljubezni mi srce gori.
Okolo vasi kozaki stoje,
Nobenega noter, ni ven ne puste.
A črna žena notri v vasi,
Oj kuga hudobna, neusmilno besni,
Besni neusmilno, neusmilno mori,
In proti morilki pomoči ni.
In mčrda, in morda seditj i nj6 Zagrabila je z okrutno roko.
In morda in mčrda ... Oh ne, ne! Moj Bog, ti čuval si moje deklč.
Oj leti, oj leti ti vrli moj vran,
Oj leti, oj leti čez snežno rav&n.
01 e j srce mi kljuje strah grozan; Oj leti, oj leti moj vrli vran.
Sred stepe snežene selo leži,
Pred selom kozak na konji sedi,
Na konji sedi, napenja oko, Napenja nhd in čuva skrbno,
Da ven iz vasi ne uide kedo,
Da noter v vas ne pride ked6.
„Kedo je“ zavpije v noč koz&k,
„„Oj tiho, oj tiho, vrli junak,
Oj tiho, oj tiho, nikar se ne boj,
Glej, jaz sem, kozdk, prijatelj tvoj.
Čes stepo široko prihajam jaz,
V to malo vas se podajam jaz.““
„In noter sedaj ne moreš ti,
Tu noter zdaj črna žena mori.“
„„Jaz črne žene se ne bojim,
Oj pusti, kozak, da v vas pohitim.““
»Glavarju zastavil sem jaz glavč,
Da nihče ne pride mi v vas le-tč.“
„„Ne jezi, ne jezi se ti z menoj,
Jaz moram, jaz moram u vas nocoj.
Glej notri u selu dekle živi,
Za koje v ljubezni srce mi gori.
Oj dekle mlado, oj dekle lepo,
Oj dekle ljubo, oj dekle zvesto.
Dni tri je nisem jaz videl že,
Dni tri koprni mi po njej srce.
In zdaj ne vem, ni-li že mord& Zagrabila deve črna žena.
In vrčča ljubezen in strašni dvom, Prignala sta me na dekletov dom.
Ti tudi še čvrst si in mlad, moj brat, In imaš katero deklico rad,
O koji se sučejo tvoje želje,
Po koji dehti ti mlado srce.
D-otčvo, gotovo ti čutiš z menoj
Ta strah, ki pretresa mi srce nocoj!
O pusti, naj grem v to vasico jaz,
Da zopet gledam njen zorni obr^z.““
„Naj bo, prijatelj! A ven iz vasi, Potem več priti ne moreš ti!“
II.
Spet legla na stepo je temna noč,
Po stepi pa dije vihar na moč,
In lahke snežinke po zraku drvi,
In v gostem vršenji po stepi podi.
Oj vrni, oj vrni se jezdec nazaj,
Ne hodi, ne hodi na stepo sedaj!
A njemu vihar in tema ni mar,
On jaha naprej, naprej med vihar.
Pred s&bo drži deklico mlad6,
In stiska na prsi deklico ljubo.
„Oj Ivan, Ivan, bojim se zelč,
Oh meni je v srci tako hudo.“
„„Oj draga, naj tema ne straši te nič, Ta divji vihar naj ne plaši te nič!
Saj jaz in moj vrli, zvesti vran Poznava predobro stepno ravan.
Moj zvesti vranec je čil in jak, In ni nas zapazil noben kozak.
Za Mma je kužno selo sedaj,
Jaz nesem čez stepo na drug te
Kjer čist in zdrav se širi vzduh. Neznan je kuge morilni puh.
In tamkaj združena bova midva Živela veselo in srečno oba.““
„Oj Ivan, Ivan bojim se zelo,
Oh meni je v srci tako težko.
Očeta in mater, in brata ljuba Ženh mi je črna pobrala ob&.“
„„Ne toži, ne toži, saj oni sedaj Uživajo gori zaželeni raj ;
In jaz ti bom oče in mati in br&t, Ki neizrekljivo imam te rad.““
Pritisne na srce deklč junak, Pritisne na ustne poljub gorak.
Po stepi sirčki vihar vrši,
In lahke snežinke krog njih podi,
A v žilah ju žgo bolečine hude, U prsih jim stiska strah srce.
„Moj Bog, kaj hoče-li strah le-ta, Kaj hoče ta bol, ki v meni divjd?
Oh meni, oh meni život gori,
U glavi, u glavi se meni vrti.“
„„Potrpi, potrpi le kratek čas,
Do koče te skoraj privedem jaz.““
In dalje, in dalje skoz temo in sneg, Čez stepo jih žene obupni beg.
„Moj Bog, kaj hoče ta griz in strah, Ta bol, ki me stresa ko vihra prah.
Oj Ivan, Ivan, oh meni se zdi,
Da črna ženit me že mori.“
„„Ne, ne! ne govori sedaj tako,
Oh meni je v duši tako hudo.““
In dalje čez snežno ravan se pode. „„Obvhruj nebo nas črne žene.““
„0j Ivan, Ivan zakaj si prišel,
Zakaj si prišel, zakaj me odvel!
Zakaj, zakaj si me vzel sebo,
Zdaj moraš umreti i ti z meno.“
„ »Življenja ti mojega sreča i kras, Živim s teboj in vmrjem ta čas.““
In dalje in dalje skoz temo in sneg Čez stepo jih žene obupni beg.
„Moj Bog, kaj hoče-li strah le-ta, Kaj hoče ta bol, ki v meni divja.“
In dalje čez snežno ravan se pode. »»Obvaruj nebo nas črne žene.““
Oj Ivan, Ivan že črna žena Tišči me, davi, oj žena strašni.
„„0j molči, oj molči mi ljuba ti,
Oh mene, oh mene se groza lasti.““
In dalje in dalje skoz temo in sneg Po stepi jih žene obupni beg.
„Usmili, usmili se nas nebo,
In varuj te smrti, strašnč tako.“
„Oj Ivan, Ivan“ ... se votlo glasi, In dalje besede iz ust jej ni.
Obupno jo stisne na plaho srce, Poljubi jo slastno na ustne sladke.
Gorje! Na ustnah leden je mraz, Leden je živčt in bled obraz.
Mladeniča stresa strah grozan,
Po žilah gori mu ogenj strašan.
Objema z rokama truplo ljubo,
In strastno poljublja lice bled6.
In dalje in dalje drvi se?vran. —
Ne teci, ne teci — saj vse zaman.
Kogar si izbrala je črna žen Ne reši več moč nobena ga
Ugasnila že mu je ml&da moč, Objela mu duh je smrtna noč.
In truplo drži s krčevito roko,
Raz konja se zgrudi na mrzlo zemljo.
Še v smrti objeta v snegu oba Ležita sred pustega tam polja.
Vihar pa divja čez stepo snežno, Zavija oba v odejo liladnč.
To duša moja je sanjava.
Razpenja se nebo visoko,
Neb6 visoko in široko;
Na njem brez broja zvezd gori, In v milem svitu se blišči.
Oj ni nebesna to planjdva, To duša moja je sanj&va; Brezbrojne niso to zvezdč, To misli v duši so na te.
— 144 •-
„Slovanske knjižnice44
jigšlf so doslej, razim snopičev od 1. do 23., še ti-le:
24.	I. .čarovnica", srbski spisal Velja M. Miljkovič, poslovenil Ivan Sivec. II. »Tri srnrti“, pripovedka grofa L. N. Tolstega, poslovenil Podravski.
25.	— Narodne pripovedke v Soških planinah, zbral in napisal A. Ci. I. ,26. — I. »Lolarijka", hrvaški spisal Večeslav Novak. —II. .Izgubljeni sin". Iz srbskega „Pulnika“ 1. , 18(>2. —• III. .Mrtvaška srajca", iz srbščino po F. Oberkneževiču v .Potniku" 1. 1802. — Vse tri poslovenil Simon Gregorčič ml.
27.	.Preskušnja in rešitev" ali .Doma najbolje", češki spisal X. Čckal, poslovenil Simon Gregorčič nd.
28.	Petdesetletnica Simona Gregorčiča. Drugo izdanje.
29.	— Narodne pripovedke v Soških planinah, zbral in napisal A. G. II.
30.	— lz spisov Pavline Pajkove.
31.	Slike iz Prage, — češki spisal E. Herold, poslovenil Jos. Faganelj.
32.	— 1. „Ne bodimo lipov les!". Češki spisal Fr. Pravda (Vojteh tllinka), poslovenil Simon Pomolov. — II. ..Blazni goslar", češki spisal Josip Kajetan Tyl, poslovenil A. Petrič.
33.	.Gardist", češki spisal Alojzij Jir;isok, posl. A. Benkovič.
*34.	1. ,Ablu“. 11. ,0 nepravem času", spisala Milena
Mrazovič, poslovenila Minka V - e. — III. „Iz sela", spisal Ksaver-Šarulor Gjalski, poslovenil Kosec.
35.	- .Gorjupa naša kupa", poljski spisal Lucijan Talomir (»Lu-bavva"), poslovenil S. Tugomil. .Kazančiči". Povest iz življenja Bošnjakov. Hrvatski spisal Ivan Lepnšič, poslovenil Ivan Čestimir
36.	,V gradu in pod gradom". Češki spisala Božena Nemčeva. Poslovenil Petrovič.
37.	.Godčevska Lizika". Pripovedka. Češki spisal ViteZsluv llalek. Posl. Anonjni. »Olga Žilinska". Slika iz borbe Slovakov za svoj narodni obstanek. Spisal Jan Jatiča. Poslovenil Pohorski.
38.	in 39. »Izbrane pesmi". Zložil Anton Fantek.
40.	»Materin blagoslov". Igra v treh dejanjih. Spisal Anion Klodič - Sabladoski.
41.	— »Posavčck". Slika iz življenja v polpretekli dobi. Spisal
Anton Sušnik.
42-43. I. »Smoditi". Povesi. Spisal Dobravec. — II. „Za nc.-golovimi težnjami". Vaška povest. 1 Slovaški spisala Ljudmila Podjavoriuska, poslovenil Anon.vm.
44-45. Poezije. Zložil Josip Paglinruzzi-Ivrilan. II.
46.	.Ikonija", vezirjeva mali. Srbski spisal 'Cedil Mijatovič. Poslovenil Podravski.
47.	- .Narodne pripovedko v Soških planinah", lil. - Iz zbirke Jos. Kende in A. G.
48-49. — Poezije. Zložil Josip Pagliaruzzi-Krilan. 1.
Z zvezdico (*) zaznamovani snopiči so posli.

Cena oglasov znaša 16 kr. za vsako imnpm-mi-vrstico. Večkrat po pogodili.
Kolesarji, pozor!
Najnovejša pnevmatična kolesa z zvonci, svetilnicami, zračnimi tlu-il-kanii in z vsemi pripravami, proda-jujo se zdaj po znižani ceni*)
pri znani in pošteni domači tvrdki :
Jakob Štrukelj v Trstu
via (laserIIIa št. 1« — vhoil na trgu velike vojašnice —
zastopstvo in zaloga svetovnoslovečih koles: „ADLER“, „HUMBER“, ,,RALLEI(JH“ in koles z Dunaja. Jamči se za svako kolo dve leti. Omenjenih koles ni
primerjati onim, katere ponujajo v časnikih dvomljive tovarne in tvrdko po nizkih conah, temveč so zel6 močna, lepa, lahka in trpežna. Na zu-li te vanj e poilje Ro fotogralija zaželjenegu kolesa. —To priložnost naj porabijo sedaj tudi oni, ki hi se radi naučili voziti. Vsakemu kolesu doda se tiskan navod, kako jo je treba rabiti in V redu držati, kako se rabi orodje, m kako so vsakdo sam lahko nauči voziti v malo dneh in broz nevarnosti. — V tej zalogi prodajajo so tudi rabljena kolesa z vsemi pripravami. Vsa zgoraj omenjena kolosa prodajajo so jedino le proti gotovem plačilu.	Naro'be se točno izvršujejo na vse krajo, ©■p- Zahtevajo
naj se slovenski ilustrovani ceniki.	1, 12-3
*) Znižale so so cene kolesom radi novih in velikih pogodb s tovarnami in tudi rudi množine kolos, nahajajočih so v zalogi, katera se /daj radovoljno oddadd po znižanih cenah.
»Goriška Tiskarna"
izdaja časopise .Soča" glil. 4-40 kr. .Primorec" 80 kr. .Knjižnica za mladino", trdo vezana po 6 pol, gid. 2-4-0 ali 25 kr. snopič. - .Slov. knjižnica" gid. 1-80 ali 18 kr. snopič., — .Kažipot" gid. 120, s pošto 10 kr. več. • --'•Koledar za goriško nadškofijo za prestopno leto 1806., nad 300 strani obsegajoč, velja 40 kr., s pošto 50 kr. Zaloga tiskovin za županstva, šole, cerkvene, poštne, sodne in druge urade. Priporoča se za tisek računov, vabil, vsporedov, posotnic v elegantnih šatuljah i. t. d.

Iščemo razprod
D:
~,'6‘ ' ■
jllHIilililliiniiliininiitildnunillUllllii
liiiiiiii{ii|tiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiipfnni|
„Slov. knjižnico".
o^/, Spusta.

h
K
- i;o S> , \v/