2/2020 letnik CXXII 49 DELO ČEBELARJA Ivan Esenko – Ljubljana ivan.esenko@gmail.com in očistimo podnico. Vse, kar je ležalo na dnu panja, zbe- remo na večjem papirju, da bomo lahko drobir kasneje v miru pregledali, če vsebuje varoje, kristale strjenega medu, ki bi govorili, da so bile čebele zazimljene na neprimernem medu, in drugo. Pri izletnem dnevu bodimo pozorni na iz- trebke čebel. Ti morajo biti pravilnih oblik, čvrsti in nitasto oblikovani. Razmazani nam nakazujejo na možnost okuž- be z nosemavostjo. Da so čebele obolele za nosemavostjo, nam zanesljivo povedo tudi ponesnažena pročelja panjev, česar pri zdravih družinah zanesljivo ne bomo nikoli videli. Vsekakor v nobenem primeru ne drezamo v panje pri zuna- njih temperaturah, nižjih od 10 °C, v senci. Dan, ko čebele izletavajo, izkoristimo tudi za preverjanje stanja varoze v panju. Nakazane črte, ki jih riše drobir, ko pada z ulic na podnico, nam prepričljivo povedo, kje se za- držuje zimska gruča, na dnu pa lahko najdemo tudi mrtvi- ce, kristale medu, neprimernega za prezimovanje, in tisto, česar se najbolj bojimo, varoje. V nakladnem panju je pre- gled podnice najpreprostejši, saj jo zamenjamo s pripravlje- Čistilni izlet, zlasti prvi v letu, je tehten razlog, da če- belar obesi na klin vsa druga opravila v hiši in se posveti izključno opazovanju čebel in razbiranju njihovih sporo- čil, kajti na to je čakal celo zimo. Pri tem se osredotočimo na jakost izletavanja čebel in bodimo pozorni na panje, iz katerih čebele sploh ne izletavajo. Na videz »mrtvi« panji to največkrat niso, kajti različne čebelje družine imajo pov- sem drugačne potrebe po zgodnjem izletavanju. Vsekakor pa to lahko najlažje preverimo ravno na izletni dan, kajti takrat vladajo pravšnje zunanje temperature, na kar so če- bele opozorile kar same. To pomeni, da jih s tem, če bomo za kratek hip odprli vratca panja in rahlo pihnili vanj, da bi preverili odziv, ne bomo ogrozili. Pihnemo in prisluhne- mo lahko preprostejše kar skozi panjsko žrelo. Če se čebele odzovejo z rahlim šumenjem, pač nimajo potrebe po izle- tavanju, kar je za nas tudi dober podatek. Če odziva ni, je družina v panju preminula. Odprimo ga, odstranimo satje Čebelarjeva opravila v februarju Tudi za februar velja, da čebele še najbolj po- trebujejo mir, zato jih ne vznemirjajmo z nepo- trebnim preverjanjem. Dnevi se v tem mesecu že občutno podaljšajo, kar pomeni, da bodo prve tople in sončne dni izkoristile, da bodo iz- praznile svoja prebavila. Takšni dnevi so težko pričakovani tudi za čebelarja, kajti čistilni izlet je prvi resni kazalnik stanja v panjih, ki so v zim- skem času za čebelarja nedotakljivi. Prvi izletni dan v letu je težko pričakovan tako za čebele kot za čebelarje. Družina na fotografiji je več kot očitno odlično prezimila. Foto: Ivan Esenko Na začetku februarja zaplate zalege obsegajo približno za dlan površine. Na fotografiji je odlično zaležen sat, vendar brez venca medu. Družini sem pomagal z dodajanjem krme. Foto: Ivan Esenko V panjskem drobirju več kot očitno izstopajo varoje. Ob metodi z oljem lahko uporabimo tudi povečevalno steklo in drobir pregledamo ob dobri svetlobi kar na papirnatem vložku, ki smo ga potegnili iz panja. Foto: Ivan Esenko 2/2020 letnik CXXII 50 DELO ČEBELARJA no novo, zato se za takšen poseg čebele navadno še zmenijo ne. V AŽ- in drugih listovnih panjih previdno potegnemo papir, ki smo ga ob zazimljenju vložili na dno. Že desetle- tja uporabljam preprosto metodo diagnosticiranja varoze. Kozarec s prostornino 3 dl napolnim z jedilnim oljem. Vanj vsujem drobir iz enega panja in počakam vsaj 15 minut. Va- roje splavajo na površino, medtem ko se drobir posede na dno kozarca. Preprost način nas bo opozoril na zajedavce ali pa nas potolažil, da so čebele zdrave, če bo gladina čista. Olje po uporabi precedimo skozi gazo in ga shranimo v če- belnjaku, ker ga lahko v ta namen še velikokrat uporabimo. Metodo diagnosticiranja z oljem je že pred desetletji uvedel Čebelarski inštitut v Dolu pri Pragi (VUVČ). Izletni dan nam omogoča bežen pregled čebeljih družin, za katere sumimo, da z njimi nekaj ni v redu. Če kakšno pe- sti lakota, ji lahko pomagamo z medenim satom, če ga se- veda imamo na zalogi, ali sladkorno pogačo, ki jo položimo nad gnezdo. Vlaga, ki se sprošča iz izdihanega zraka čebel v gruči, se nabira na sladkornem testu in čebelam pomaga pri hranjenju oziroma zmanjšuje potrebe po vodi. Zimski čas je primeren za opravila, za katera v čebelarski sezoni navadno primanjkuje časa. Čebelarji ta čas snujemo delovne načrte, se udeležujemo strokovnih predavanj in pre - biramo čebelarsko literaturo. O redkokateri živali na svetu je bilo napisanega toliko kot o čebelah, kar potrjuje, da smo čebe - larji načitani ljudje, ki teorijo tesno združujemo s praktičnim delom. Za slovenske čebelarje to še posebej velja, saj se pona - šamo s pravimi biseri čebelarske literature, ki so ugledali luč sveta že pred stoletjem in še več. Kljub žlahtni patini preteklo - sti, ki jih pokriva, so ta dela berljiva in uporabna še dandanes. Eno od opravil, ki zadeva slehernega čebelarja, je žičenje satnikov. Mnogi satnike zbijajo sami, drugi kupujemo že zbite. Pri žičenju je zelo pomembna temperatura prostora, v katerem delamo. V prehladnem so satnice prekrhke in se rade lomijo, zato je priporočljiva najmanj sobna tempera- tura. Tudi satnice same je pred delom priporočljivo ogreti, da so mehkejše. En dan pred delom postavim karton s sa- tnicami na klop ob krušni peči, zaradi česar satnice pri delu niso nikoli krhke. Satnike z vtaljenimi satnicami shranju- jemo do uporabe tako, kot bodo stali v panjih, da se satnice do takrat ne ukrivijo in povesijo. Zimski čas je kot nalašč tudi za barvanje naseljenih pa- njev, na katerih so zbledele barve. V ta namen uporablja- mo v vodi topne barve, ki se hitro sušijo in ne dražijo čebel oziroma nimajo stranskih učinkov s hlapenjem ob sušenju. Zaradi tesne bližine sosednjih panjev v čebelnjaku pri tem uporabljamo pločevinast trak, ki ga med barvanjem vstavi- mo v režo med barvanim in sosednjim panjem. Za barvanje vsekakor ne bomo izkoristili izletnega dne, zato je dobro pogledati tudi vremensko napoved. Ta naj obeta nizke tem- perature, ki zadržujejo čebele v panjih. Februarja čebele že izletavajo na prvo pašo. Naraščajo- ča zalega v panjih zahteva vedno večje količine cvetnega prahu, ki pomeni beljakovinski vir hrane. Potem ko smo opazovali čebele na cvetovih, se postavimo pred čebelnjak, kjer bomo na bradah panjev zlahka ugotovili, katero pašo so obiskovale. Med prvimi pomembnimi čebeljimi pašami je leska, ki je nemalokrat glavni pelodni pašni vir, med vr- bami pa daleč prednjači iva, ki ob cvetnem prahu nudi tudi medičino. Navadni zvonček, črni teloh in spomladanski ža- fran so med znanilci pomladi pomembni viri medičine in cvetnega prahu. Prilagojeni nizkim temperaturam izločajo medičino že ob skromnem vplivanju sončnih žarkov. Med- tem ko na celini sramežljivo vznikajo prve spomladanske cvetlice, pa na Obali februarja že cvetijo mandljevci. Pravilno zažičena satnica. V ta namen uporabljam star , še vedno odličen električni zažičevalec iz osemdesetih let. Medtem ko februarja v celinskem, torej večinskem delu države še preštevamo posa- mezne cvetove teloha, zvončkov in žafrana, na Obali razvajajo čebele dehteči cvetovi mandljevca (Prunus dulcis). Foto: Ivan Esenko Foto: Ivan Esenko Okrogla miza o različnih panjskih sistemih ter panjih iz umetnih materialov Javna svetovalna služba v čebelarstvu 5. marca 2020 ob 17.00 v Čebelarskem centru Slovenije prireja mode- rirano okroglo mizo, na kateri bodo čebelarji predstavi- li svoje izkušnje pri delu z različnimi panjskimi sistemi in s panji iz umetnih materialov. Na dogodku bomo iz prve roke spoznali prednosti in slabosti posameznih panjev in materialov zanje ter način dela z njimi. Simon Golob, svetovalec JSSČ