V Ljubljani, 9. februarja 1929, Poštnina plačana v gotovini. Leto I. Štev. 9. PRIMORSKI GLAS Izhaja 1,, 11. in 21. v mesecu. Naročnina za SHS celoletno Din 60 • —, polletno Din 30'—, četrtletno Din 15'—. Za inozemstvo Din 80 — letno. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 7/II. Tel. 20-01. Rač. pošt. hran. v Ljubljani št. 12.487. Posamezna številka 2 Din. Naš list Pod tem naslovom smio prvotno nameravali sporočiti našim čitateljem vieselo vest, da bo naš list, ki je doslej izhajal samo trikrat nia mesec in še to v majhni obliki, izhajaj odslej kOit tednik v povečani obliki, za kar so bile ukreiniene že vse potrebne predpriprave. Toda »človek obrača, Bog pa obrne,« pravi modri narodni pregovor. Med tem časom, ko smo namreč Imli na oni način obračali, so se razmere tako obrnile, da je postalo dvom-Uvo, če bo naš list sploh mogel izhajati, dokler se onle razmere zopet Me obrnejo. Tem spremenjenim razmeram nal čitatelji pripišejo tudi znatno zamudo, s katero izhaja današnja številka, in naj nam jo Magohotno oprostijo. Kakšna pa bo nadaljnja usoda našega lista, tega zaenkrat še sami ne vemo. Uredništvo' in uprava se trudita, dla bi naš list tudi v bodočnosti moigel izhajati v takih razmerah, da bi mu še nadalje bilo mogoče neovirano vršiti one naloge, ki si jih je postavil. Če se bo to izkazalo za nemogoče, bo pač list moral bodisi spremeniti svojo dosedanjo smer ali pa prenehati z nadaljnjim izhaja-ajem. dokler se ti» epreBjo-uijo-ki mm onemogočajo vršitev onih nalog, radi katerih je sploh nastal. To smo smatrali za svojo dolžnost Povedati našim čitateljem in naročnikom. Zaščita narodnih manjšin Na poslednjem zasedanju sveta Zveze narodov v Luganu je napovedal nem-ski zunanji minister Streseman v svojem 0dgovoru na napade poljskega zunanjega ^'nistra Zaleskega, da bo predlagal, da Postavi vprašanje narodnih manjšin na dnevni red prihodnjega zasedanja sve-*a Zveze narodov. Streseman je svojo obljubo tudi izpolnil, kajti generalni tajnik ^veze narodov sir Eric Druimmond je Prejel pred dnevi pismo, v katerem Streseman zahteva, da se postavi na dnevni red prihodinjega zasedanja sveta Zveze narodov, ki se sestane dne 4. marca, vprašanje garancije Zveze narodov za izpol-šiniVan*e pogoc*k 0 zaščiti narodnih manj- T>nrn-Mkor Pripominjajo razni listi k temi • se bo na predstoječem zaseda- nrprllnta Zveze narodov vnela vsl-ed tegć • nemškega zunanjega ministn azna m zanimiva razprava o zaščiti na-odmli manjšin. Streseman govori sicei svojem predlogu samo o onih narodni! anjsmah, katerim so njihove pravice Pogodbeno zajamčene. Čeprav si od raz-trav pred svetom Zveze narodov velike v obetamo vendar pa le upamo in pri-Rujemo, da bo morda kdo iz č!ano\ nar!9, ^Prožil razpravo tudi o« zaščiti onil Odnih manjšin, katerim njihove pravi-d Pogodbeno niso zajamčene. Nekatere 80 to Pogodbene obveze turmS6^’ ker se jim je kct vis0lko kui-uim državam zaupalo, da bodo s svo-nranjšinami lepo postopale. Zapadlo prijateljstvo Đne 27. januarja je zapadla, ker ni bila pravočasno obnovljena, prijateljska pogodba, ki je bila sklenjena 1. 1924. med Italijo in Jugoslavijo v Rimu. Kakor poročajo listi, se bodo vodila navzlic temu, da je stara pogodba zapadla,, pogajanja med obema državama za sklenitev nove prijateljske pogodbe, ki naj bi ne ostala samo mrtva črka, kakor je bila stara pogodba, ampak ki naj bi otvorila dobo novih prisrčnih in zares pri-jateljških odnošajev med obema državama. Tudi mi primorski emigranti, ki ne sanjamo o nikakih vojnih pustolovščinah, si iskreno želimo, da bi se odnošaji med obema državama in še bolj med obema narodoma temeljito izboljšali in postali zares iskreni in prijateljski. Toda naš »ce-terumi censeo« je, kakor smo že svoje-časno povdarili, da je zares iskreno in prisrčno prijateljstvo med obema narodoma in zato tudi med obema državama nemogoče vse do tedaj, dokler ne bo pravično rešeno vprašanje jugoslovanske narodne manjšine v Italiji. Veliki načrti Veliki načrti. Pretekli teden je priredilo društvo fašistovskih Inženirjev v Trstu predavanje, na katerem je inženr Qi-m> de Bral razvijal svoj načrt zgraditve plovnega kanala med Adrijo in Dravo. Kanal bi imel svoj izhod v Tržiču in bi tekel preko Vidma in Tarcella po strugah hudournikov Torre, Rezije in Bele do Pontebe. Od tamkaj bi se spojil' preko dolgega predora z Žilo in Dravo. Drugi, bolj zanimiv in razmeroma lažje izvedljiv načrt je razvil na onem predavanju industrijalec dr. Brunner. Po njegovem načrtu naj bi se voda Soče pri Plaveh odpeljala skozi 4—5 km dolg predor v Prevaljsko močvirje pri Krminu, kjer bi se ustvarila 15 km2 veliko umetno jezero. Od tam bi se voda zopet odpeljala v Sočo ali potom zgraditve posebnega plovnega kanala med 'Tržičem- in Gorico naravnost v morje. Koristi izvedbe tega velikega načrta bi bile, da bi se Iz Soče odpeljano vodo lahko uporabilo za veliko hidroelektrično centralo v Ločniku (30.000 konjskih Sil) in namakalo vsa polja, ležeča y goriški okolici ter med Sočo in hudournikom Torre, torej skoraj cele Furlanije (približno 10.000 hektarjev). Oba gospoda sta tedaj razvila na predavanju -društva tržaških fašistovskih inženirjev krasne in velikopotezne načrte; le žal, da nista tudi povedala, odkod naj se vzamejo one ogromne vsote, ki so potrebne za izvedbo teh velikopoteznih načrtov. Če bi se dalo živeti od lepih obljub in velikopoteznih, naravnost fantastičnih načrtov, bi bila fašistovska Italija in z njo naše Primorje ena najsrečnejših dežel na svetu. Po natančni preiskavi in zaslišanju prič pred posebnim tribunalom v Rimu je bil urednik ustavljene »Goriške stra= že« Leopold Kemperle naposled opro= ščen. Leopold Kemperle se je nahajal naj* prej nekoliko mesecev v goriških za« porih. (Pred dobrim mesecem dni je bil Kemperle prepeljan v Rim, kjer se je pred posebnim tribunalom nadaljevala proti njemu preiskava, ki je očividno dognala, da so bila proti njemu izrečena sumničenja neosnovana. Nova oboroževanja Na poslednjem zasedanju italijanskega ministrskega sveta je bila sklenjena zgrad« ha dveh in o v ih križark od 10.000 ton, dveh razvidnih ladij, štirih torpedolovcev in pe* tih podmorskih čolnov. Z gradnjami teh ladij bodo pričeli v mesecu juniju. Izdatki za nove ladje bodo kriti .z rednimi postav« kami, ki bodo vnesene v prihodnje p-ro» račune. Izkaz prispevkov Meddruštveni odbor za pomoč primor* skim emigrantom je prejel do 25. t. m. sle« deče prostovoljne prispevke. Jrugosloven« ska Matica Ljubljana, 2000 Din; Klub Pri* mork 2000 Din; I. Bratuš, H. Demšar in F. Bačner vsaki po 250 Din; F. Miklavec, Lu* kovica 20 Din; dr. Gregoirčič, Novo mesto 100 Din; M. K., Komenda 50 Din; Ivančič J., Ljubljana 300 Din; Tomažič, Ljubljana 100 Din; Bajc, Selo 50 Din; Curk M., Tu« mažič E. in Mavrič A. vsak po 100 Din; Primorec 1000 Din; še en Primorec 30 Lir, t. j. 87 Din; Urbančič A., Nova vas 50 Din; I. C. Oblak 100 Din; J. Sviligoj 10 Din; prof. Zgrablič 5 Din; društvo »Soča« 4000 Din; Gdč. D. Vranjican nabrala 1000 Din med sledečimi: D. Anteljevič 100 Din, Fr. Mar« bab 100 Din, Jos. Res 100 Din, Ž. Dimi tri« jevič 10 Din, S. Debeljevič 10 Din, ing. Biljič 20 Din, Kap. Božovič 10 Din, D. Go* janovič 50 Din, V. Simič 20 Din, iD. Vra* njican 30 Din, ing. Pctronjevič 10 Din, pp. Jovanovič 50 Din, p. B. Jeftič 10 Din, Z. Predojievič 30 Din, Popovič 10 Din, D. Gr« bič 10 Din, P. Lapundžija 10 Din, kpt. A. Živkovič 20 Din, M. Nestorovič 10 Din, D. Nevenič 10 Din, L. Andjelkovič 10 Din, N. N. 30 Din, ing. Stanojevič 10 Din, M. Jakšič 50 Din, N. N. 180 Din, podpolk. M. Damija* novic 100 Din; >■— K. Kovač, Stari trg 30 Din; dr. J. Kocmut, Ljubljana, dvakrat po 20 Din; Simšič 'Miha 20 Din; Rijavec Ll, k‘ro« jaški mojster 20 Din; Evgen Lovšin, Ljub« Ijana 2000 Din; Bucik A., Vodmat 50 Din; Hinko Saks, Maribor 100 Din; Blazij Grča, župnik v pok. 30 Din; Franc Pleša, benifi« cijat, Šmartno pri Litiji 40 Din; Fran Ogn« 'Zek, župnik v pok., Vojnik 20 Din; N. N. 20 Din; skupaj 14.292 Din. — Vsem daro» valcem iskrena hvala! Obračamo se pa še nadalje do vseh tistih, ki zmorejo, da žrt« vujejo kolikor jim je največ mogoče v ko« rist bednih primorskih emigrantov. Dopisi emigrantov Iz Argentinije. Iz Buenos Airesa smo prejeli od primorskega emigranta dopis, v katerem nam poroča, da bi se v Argentini ji naročilo na naš list veliko število emigran* tov, toda težko jim je pošiljati posamezno naročnino, ki je v argentinski valuti narav» nost malenkostna, ker znaša približno 3 ki pese. Zato nam svetuje, kako naj organizi» ramo razprodajo lista v Argentiniji, kar smo seveda takoj naredili. Za njegov na» svet sei našemu zavednemu emigrantu na tem mestu najiskrenejše zahvaljujemo. Poleg tegai nam naš zavedni emigrant poroča o številu primorskih .emigrantov v Argentiniji, ki znaša po njegovi cenitvi pri» bližmo 10.000 oseb. Večina teh emigrantov je naseljena v Buenos Airesu, kjer izdajajo tudi dva mesečnika, in sicer »Gospodarski list« in »Delavski list«. Tudi društveno živ» ljenje, se v njihovi, kakor z zadoščenjem povdarjajo, svobodni novi domovini lepo razvija, ker imajo že štiri društva, in sicer politično dnuštvo »Slavija«, slovensko pev» sko društvo »Primorje«, komunistično dru» štvo »Ljudski oder« in »Delavsko podporno društvo«. Kakor pripominjal v zaključku svojega pisma naš zavedni emigrant, bi se moglo politično in društveno življenje še mnogo lepše razvijati in bi si primorski emigranti lahko ustvarili v Argentiniji precej lepo življenje, če bi imeli dobre in poštene vo» ditelje. Našemu .zavednemu kakor tudi vsem ostalim primorskim emigrantom v Ameriki in drugih delih sveta bi bili zelo hvaležni, če bi se še večkrat oglasili v našem listu. Iz sjeverne Amerike (Cleiveland Ohijo). Tudi i s op is. Beseda »opasilo« jo v rabi v severni Istri. Nastala pa je iz glagola »opasati«. H Kadar nameravajo novo cerkev blagosloviti.; jo opašejo odzunaj z vencem, Iki je tako; dolg, da pride na poslopju okoli in okoli' Pri celem obredu je ipak baš to opašanje cerkve nekaj- najbolj nazornega in vsakemu Izmed prisotnih najbolj dovzetnega, .zato pa j.e tudi dobila ta svečanost in vsakego leta ponavljajoča se obletnica ime opasilo- Druga beseda, s katero lahko nadome' stimo »žegnanje«, je beseda »obnašanje«. Nastala- je iz glagola »obnesti, obnositi, ob) našati«. — To- se pravi, nositi okoli v Ikro go — okoli cerkve. V prejšnjih časih je bil običaj na Vi« pavskem in na Goriškem, da -so na oblet* nico blagoslovitve, cerkve ali pa za god cerkvenega patrona opravili svečanost med drugim tudi s tem, da je šel zbrani narod v svečani procesiji okoli cerkve. V pro-ce* siji je .nesel duhovnik Najsvetejše okoli c-eirkve, odtod beseda »obnašanje«. Iz obnašanja v procesiji, katero je cer« kev obhodila, si tudi lahko razjasnimo reklo: »praznik obhajati«. V Prekmurju ne poznajo tega glagola, marveč Prekmurci praznik »svetijo«. Kakor znano-, so bile v starih časih pro« cesije pri cerkvenih svečanostih mnogo bolj v navadi kakor dandanes, od teh ob» hodov je prišla torej v navado ibeseda ob> bajati, t. j. slovesno- -obhoditi. Polagoma sv je ta pojem raztegnil in dobil širši pomen.) Z razširjenjem tega prvotnega pomena js nastala beseda »obhajilo«. Š-e- v prvi polovici preteklega stoletja jc bila na Vipavskem, ki je spadalo tedaj še pod gorišk-o nadškofijo, navada, da so po prazniku sv. Re-šnjega Telesa vsako ned e» Ijo skozi poletje tja do pozne jeseni cer» kev obšli v svečani procesiji. Te nedeljske procesija okoli cerkva so imenovali na splošno »obnašanja«. — -Kadar pa je bil praznik blagosl-ovljenja kaka cerkve, tedaj’ so ljudje dotične župnije nazivali ta pose») bem praznik »naše obomašanje«, v razloček od onih običajnih prej omenjenih nedelj»! sikih 'obnašanj-. Te in slične jezikovne posebnosti se mi ja zdelo vredno- napisati, da se otmo pozab» nosti, ker vse' kaže, da- se nam te jezikovne svetinjiei izgube -za vedno. Priporočam na» šim uredništvom in jih prosim, da naj v bodoče -izostane »žegnanje«, a mesto- tega sta na razpolago a) opasilo, b) obnašanje. • • • • i«: • • • • Naše organizacije {p;j : : »ORJEM«. Vsem zaupnikjom, ipripravljalnim odborom in krajevnim lorganizacijam! Pred kratkim so bile odposlane vsem okrožnice gl. tajništva. Prosimo vse1, da v smislu teh kakor tudi zadnjih okrožnic, izvrše \v majkrajšlem času vse tozadevne naloge in da v predpisanem roku pošljejo vsa poročila gl. tajništvu. Spričo spremenjenega položaja se opo» zarja na novi zakon o- zaščiti države, in si» cer na člen V., ki govori o sejah in sestan» kih/ Vsa zborovanja, sestanke in seje je' javiti pristojni oblasti z navedbo časa, kraja in dnevnega reda tri dni pred vršitvijo. V ostalem ni nikakih sprememb. 1 Gl. tajništivo. Učitelj glasbe, Iki je moral nemudoma zapustiti zasedeno' ozemlje i(Postojno), se priporoča sl. občinstvu. Poučuje gosli, kla« vir in tudi razne druge inštrumente. Na» slov. Al. Polič, Maribor, Slovenska ul. 12/L ==» Izdaja in urejuje: Za Jugoslovensko Matico, oblastni odbor v Ljubljani: Dr. Janko Pretnar. Za Učiteljsko tiskarno: Predstavnik Franc Štrukelj. Vsi v Ljubljani-