Mici Štolbova
Frcd prvomajskimi prazniki je za vcdno tiho odšla Mici Šlolbova iz Rožne doline. Z njo je usahnila še ena od korenin nekdanje delavskc Rožne doline. Vedra, družabna in prijazna je poznala vsakogar, bila je tudi med najstarejšimi člani rožnodolskega Olepševalnega turističnega društva, redno je hodila na predavanja in skrbho negovala svoj vrt.
Rada je imela družbo, večkrat je obiskala Kikljevo mamo. Na vrtu je natrgala pehtrana ter spckla rume-no in rahlo pehtranko. Potem sta sedli na klop pred hišo in obujali spomine. Kikljeva mama je pripove-dovala o svojem Janezu, Mici pa se je spominjala celo svojih otroških let, ko je bila ena izmed petnaj-stih Židanovih otrok. Njen oče je bil livar, z mamo pa sta na rožniškem hribu nabirali borovnice, gobe, kostanj ter jeseni dračje za kurjavo. Izučila se je za
Mici Štolbom z An-gelco Platiša pred graščinskim vodnja-kom v Polhovem Gradcn
šiviljo in se zaposlila pri konfekciji Elite. ki je bila v času med obema vojnama vodilna modna hiša v Ljubljani. Poročila se je s poštnim uslužbencem. si z njim uslvarila družino, zgradila svoj dom in dobila svoj vrt. Kako daleč je bilo vse to. Že vrsto let je bila vdova, njuni deklici pa že dolgo materi in babici.
Minevala so leta, se kopičila in ji upognila hrbet (letos v januarju je dopolnila 83. leto), ona jc pa še vedno urejala gredice na vrtu, kopala , presajala in sadila. Za svoj skrbno urejeni vrt je od Olepšcvalnc-ga društva večkrat dobivala priznanja. Tudi lansko jesen je dobila pismeno priznanje in bila hkrali po-vabljena na nagradni izlet. Zelo je bila vesela in ponosna. do konca je upala da bo lahko šla, loda bolezcn je bila močnejša.
Tako je Mici, naša prijazna soseda in ijuba znanka z veselih izletov tiho in za vedno odšla. Njen pepel je sprejela zemlja v svoje naročje, ona sama pa bo kot svetla misel ostala med nami.            INA SLOK.AN