DUHOVNO Ano XV. - NUM. 244 MAYO 1948 LA VIDA ŽIVLJENJE ESPIRITUAL LETO XV. - ŠTEV. 244 MAJ 1948 v 9. maja v Lujan na Božjo Pot Pol leta jo že napovedujemo, toda vedno je bilo zadržka. Pričakovali smo prihod večjega števila rojakov iz Evrope, kar se je vse doslej zavlačevalo. Sedaj pa je prišel pričakovani pevski zbor in tudi veliko število Slovencev, zato je že čas, da pohitimo k Mariji na božjo pot. Stari naseljenci imamo tisoč stvari, za katere se moramo zahvaliti. Posebno to, da smo bili rešeni vojnih grozot. Novodošli naj pa pohite z zahvalo Mariji, da so dospeli srečno v novo domovino in naj poprosijo, da bi tukaj bili vredni božjega blagoslova in da bi ohranili največji zaklad: dar svete vere, ki ga toliko ljudi v tej deželi zapravi v pretirani skrbi za pozemske stvari. Vozil bo poseben vlak inprosimo rojake, da si pravočasno preskrbite vozne listke. Vedite, da je v Lujän v nedeljo skoro nemogoče, če človek nima vožnje že preje zagotovljene, še bolj težavno pa je za nazaj. Do polnoči stoje v Lujanu ljudje v vrsti in čakajo na red. Posebnost tega romanja bo tudi to, da bomo poklonili Mariji slovensko zastavo, da bo tudi naša trobojnica v družbi drugih in oznanjala tam prošnjo slovenskega naroda za naše pravice in izražala Mariji našo hvaležnost SPORED ROMANJA: Odhod iz Plaza Once (gorenja postaja). Slovenska sveta maša bo ob 10 uri. Zapel bo izbrani pevski zbor. Po maši bo poklonitev zastave Mariji v kamarinu. Slovesne večernice bodo ob 17 uri, nato slovo in odhod z vlakom. Vozne listke kupite v predprodaji. Romanje se vrši v vsakem vremenu! Dežja naj se nihče ne boji. Hrano je najbolje vzeti s seboj. V romarskem domu je dovolj prostora, da bo vsak v miru povžil svoj delež. V Lujanu je tudi zgodovinski muzej, katerega si bo po želji lahko vsakdo ogledal. Cena voznim listkom je: za velike: $ 2.20; za male (do 14 leta): $ 1,10. Nujno prosimo vse vdeležence, da se točno ravnajo po navodilih rediteljev. Priliko romanja porabite tudi za prejem svetih zakramentov. Ker bo v Lujanu premalo časa za spoved velikega števila, prosimo, da se po možnosti izpoveste že v Buenos Airesu. Prilika za spoved po slovensko je v sledečih cerkvah: Pri sveti Rozi (Pasco in Belgrano) vsako dopoldne in v soboto po 17 uri. Pri sv. Juliji (J. B. Alberti in Victor Martinez; č. g. Antonio Orehar) vsako dopoldne in pondeljek in četrtek po 17 uri. Pri sv. Ameliji (Liniers in Belgrano) vsako dopoldne in po 17 uri popoldne (č. g. Anton Grčman). Pri sv. Petru (Bermudez 2011) vsak dan dopoldne in zvečer (č. g. Knafelj). V LUJANU je stalen slovenski duhovnik in stalno na razpolago za spoved č. g. Ciril Demšar. Ob sobotah in nedeljah tudi č. g. Ladi slav Lenček. V kapeli (Rivadavia 5652) sobota 18-19 ure in v ned. pred in po maši. VELIKONOČNA SPOVED je ne le dolžnost temveč tudi resnična potreba vsakogar. Kdor se zanemari, bo na svojo nesrečo prepozno spoznal, kako velikanska zguba je zanj. Tedaj, ko bo večnost stopila pred njega, bo sprevidel, da niso prazne besede Jezusov poziv: Ako ne boste jedli mesa sina človekovega, ne boste imeli življenja v sebi! Nikar ne pozabi, da živiš za večnost in ti nič ne pomaga, če si ves svet pridobiš, ako boš svojo dušo pogubil. Delajte dokler je dan, zakaj ko pride noč, ne bo mogel nihče več delati. Tudi lujansko romanje je lepa prilik aza spolnitev velikonočne dolžnosti. Kdor ima do Gospoda Jezusa, našega dobrega Odrešenika resnično ljubezen, bo pa pohitel k božji mizi ne le enkrat na leto, temveč pogosto, kakor človek rad pokramlja pogosto z dobrim prijateljem. La peregrinacičn eslovena a Lujän serealizarä el 9 de Mayo. — A l^s 10 h la irZsa con canticos eslovenos. Luego el ofrecimiento de una bandera eslovena. — A las 17 horas solemnes visperas. El 30 de mayo tenlra lugar en Lourdes la peregri-nacion anual eslovena. Se iniciarä el acto a las 15.30 en la gruta. DUHOVNO ŽIVLJENJE Uredništvo: Pasco 431 Urednik: Hladnik Janez. Telefon 48 - 3361 (48 - 0095) Kliči od 11—13 ure in po 8 uri zvečer. Ob sredah in petkih ni doma. Uprava: Paz Soldän 4924 Telefon 59 - 6413 Naročnina 5.— $ letno. CERKVENI VESTNIK CERKVENI VESTNIK 2. MAJA: Maša na Avellanedi in Caballito ob 10 uri. Molitve na Avellanedi, kjer je slovesna procesija ob 15 uri. O. MAJA: Vnebohod. Zapovedan praznik. Maša na Caballito. 9. MAJA: ROMANJE V LUJAN. Glavna maža ob 10 uri. Slovesne molitve ob 17 uri. 15. MAJA: Bhikoštna sobota. Post od mesa. 16. MAJA: Na Avellanedi maša za stariše žido. Na Caballito v d. n. . Molitve na Caballito. 2:5. MAJA: Na Avellanedi inaša za stariše Orešček. Na Caballito v d. n. Molitve na Caballito. 27. MAJA: Praznik sv. Rešu joga telesa. Maša na Caballito. 30. MAJA: Maša na Avellanedi in Caballito. Shod v Lourdesu. REDNO JE ODSLEJ SVETA MAŠA NA AVELLANEDI, Manuel Estevez 630, vsako nedeljo ob lo uri. NA CABALLITO, Rivadavia 5652, vsako nedeljo in praznik. NA PATERN ALI’ pri set rali ob nedeljah ob 7 uri, v praznik ob 10 uri. P opoldanska/služba po oznanilu. AVELLANEDA Patronsko opravilo svetega Cotolen-ga bo v kapeli na Man. Estevez 2. maja. Popoldne se vrši procesija ob 15 uri, h kateri smo povabljeni tudi Slovenci. Vdeležili se je bomo z zastavo brezjanske Marije. KRŠČENI so bili pri sv. Rozi RO-DOLFO L11S KLANJŠEK in IRENA MARIA JESIH. Jelenčevi so krstili sina MATEVŽA ANTONA. POROČILI SO SE pri sv. Rozi ANTON JENKO in JELICA 1SEL1Č. V Jose lngenieros FRANC KOROŠEC in SLAVICA Čovič. ROMANJE V LUJAN se bo vršilo I). maja. Odhod iz Plaza Orne s posebnim v lakom (gornja postaja) bo okrog sedme. Via odhoda označena na voznem listku. Glavna maša ob 10 uri. Nato poklonitev slovenske zastave Mariji. Ob 17 uri slovesne molitve in slovo od Marije. Dobe se vozni listki: na Paternalu pri setrali, v Villa Devoto na Av. Franc. Beiiö 53SS, na Caballito, Victor Martl-nez 50. Na Avellanedi: Dean Funes 2 8 8, v Pinejru: Santiago del Estero 1932. Pohitite pravočasno, da ne bo nazadnje zmede. Romanje se vrši v vsakem vremenu. Nesite s seboj knjižico s pesmicami. ZAHVALA IZ PODGORE č. g. novomašnik Hilarij Breziger je ■poslal posebno zahvalo vsem rojakom, kiste se ga spomnili s voj im darom ob priliki nove maše 29. junija. Vsem svojini dobrotnikom pošilja prisrčne pozdrave in obljublja večen spomin, posebno pri sveti maši. TRES A N OS EN EL PODEK. El H de majo es la fecha del triunfo cbmunista en Eslovenia. Por mas que se empcne la propaganda roja para de-mostrar el progreso del pals, nos Regan infinitos pedidos para que se man-den mas j- mas eosas, pues todo esea-sea. Claro que, segün los gobernantes, tiene la culpa de eso la ‘-reacciön”. Im cierto es, que la reacciön estii enearce-lada y acallada. Sl bien, segün los re-sultados electorales, no alcanza, la reacciön ni a uti 5%, Iia de ser muy pode-rosa, si es capaz de causar tantos estra-gos ... O, sera, que la culpa del mal no recae sobre la reacciön sino sobre los malos gobernantes. fY, segün noti-cias reeiliidas, es eso, lo que ocurre. Con el ‘‘plan quinquenal? constru-yen f&bricas y miis fabricas, pero los campos quedan desiertos y falta el pan y la leche . . . Faltan generös, falta cuero, faltan viveres. En los tiempos antiguos se crela en Dios y esperaba la dicha eterna; todo lo detnas podla ver y usarse. Aliora uno de los puntos primordiales del plan quinquenal yugoslavo es eliminar iu fe y la esperanza cristiana para re-emplazarlas con la fe y esperanza del paraiso terrenal, ja que se hizo invi-sible. LA LIBERTAD RELIGIOSA tvasparenta muy claraniente de algunas disposiciones de la autorldad. A mu-chos sacerodtes se nego el permiso de ejercer su ministerio. Sin llevarlos pre-sos, tienen confinatlos a muchos sacer-dotes c-ii la časa parroquial. Muelias iglesias lian sido convertidas en depösi-tos o salones. Eso sucede en los pueblos donde hay suficientes comunistas torno j,ara iiacer ima demotsraciön puhlica que exige tal medida. Dado que los bue-nos. que se at reven levantar su voz contra tal salvajismo, Regati a parat' al ca-labozo, si no les toč a cosa peov, no hay remedio contra esas profanaciones. Donde toda la gente lo exige j si hay sacerdote,,contra el cual no se levautan calunmias, h as ta paede haber catecismo en el coiegio, pero recien al final de c la se. La sv.presion eie las öidenvs religio-sas hu progresado, tanto que las Her-inanas Vicentinas, que teniaii en Eslo-venia unas 35 casas y hospitales con mas de 1000 religiosas, quedaron redu-cidas a una sola časa (Marijin Do.n en Liubliana), donde esperan al tiltimo golpe las hei'manas invalidas. Todas sus demas residencias lian sido expropiailas y las hermanas expulsadas. La majoria de ellas se fue a sus casas, donde ejer-cen su apostolado. Las autoridades les ofrecieron en los hospitales puestos de enfermeias civi-les, pero las hermanas recliazaron tul oferta, pues ellas no pueden renuneiar ai voto que tienen dado a Dios ni a su deternunaciön de servirlo. Auiique lloraban todos los enfermos al saher la noticia, de que las hermanas deben salir, no fue modificada la orden. Rajo el t retexto de que: “el pueblo quiere asi" fueron expulsadas. (,Y quien es el pueblo? . . . Todo el liospital lloraba . . . TRST Y GORICI A. Otra vez ofreciö Tito Trst por Gorici«. Muy corto tiene que ser aquel, que toda via, despues delaš segunda oferta cle Trst por Gorlcia, se at reve soste-ner, de que Tito defiende los intereses naciotiales eslovenos. Para los eslove-uos verdaderos Trst no es ni problema ni objeto de negocios. Solo el conm-nismo puede llegar a semejantes ges-tiones. LA VIDA ESPIRITÜAL Eevista mensual Direetor: P. Juan Hladnik Pasco 431 T. A. 48 - 3361, 48 - 0095 Suscripclön anual 5.— ?. No. Reg. Pr op. Intelectual 232329 <•,Con quö derecho puede pues preten-der ei comunistno el titulo de defensor de los intereses eslavos? El comunismo puede negociar por Trieste, puede fomeiitar la ‘‘fratelanza”, imede organizar congresos Italoeslove-nos, sin ningün escändalo, mientras que im esloveno autentico queda cstigmati-za.io por los comunistas como “fascista y traidor”, si prej fesa fielmente la reli-giön catölica cuyo jefe es el Papa en Roma; se lo califica de esc lavo roma-no, si atraviesa Italia paru ir al terrl-torio soberano del Vaticano para salu-dar al Sutno Pontffice. LOS REEVGIADOS ESLOVENOS siguen llegando. Hasta aliora entraron ja en total 1500. De viaje es ta n aliora unos 800. Toda la documentaciön tienen lista unos 2000 mäs. En total hay 9000 todavia desjiaiTamados por el mundo en espera del momento de tras-ladarse a su trnova patria que ni siqule-ra saben cu&l serč. Puesto que vienen todos muy necesi-taclos de todo apelamos a neustros ami-gos para que nos ajuden con donaclo-nes con la büsqueda de empleos y liabi-taciones. EL SEM1NARIO PONTIITCIO DE SAN L V IS Mons. Di Pasquo, obispo de Sa nLuis, ofreciö hospitalidad a la faeultad de Teologi» de iubllana, que se retirö de su pais liace tres afios, perdiendo la mitad de sus estuiliantes asesinados. Con cl vapor Santa Cruz llegö la segunda parte de esa teologi», que aliora cuen-ta con 30 estudiantes y sei s profesores. Mons. Di Pasquo era tan atnabls, que acucliö a Buenos Aires para recibir a sus huespedes. El misnio ofleiö una misa de acciön de gracias en el Santisl-mo Sacramento, a la cual acudieron 500 eslovenos y los representants de las autoridades relacionadas con la inmigra-ciön. VELIKONOČNI PIRHI Radi pričakovanja prihoda latlje Santa Cruz smo imeli malo zmede glede velikonočnega sporeda. Napovedane pobožnosti so bile preložene. Velikonočni maši na Avellanedi in na Caballito sta bili pa izredno lepo obiskani in petje jebilo nekaj veselega. Nadomestilo za Velikonoč, katero nismo mogli praznovati v Santisitno Sacramento, je bila pa slovesna zahvalna maša na 1. april, katero je daroval Mons. Di Pasquo, zapel je pa begunski pevski zbor tako občuteno in dovršeno, da so nam po maši prišli častitati vdeleženci, kateri so prišli v imenu oblasti k tej zahvalni slovesnosti. Na belo nedeljo smo imeli istotam tudi zelo lepo popoldansko pobožnost, ki je očarala častite g. duhovnike in pričujoče ljudstvo. IZ UREDNIŠTVA IN UPRAVE Ker je prišlo zadnje čase precej priznanih slovenskih pisateljev in pesnikov, se bodo kmalu pojavili tudi v D. ž. njihovi prispevki. V glavnem pa bomo nadaljevali dosedanjo smer. D. ž. Je versko iti kulturno glasilo, če nam bodo finančne zmožnosti dopustile, bomo revijo tudi kaj povečali. Odvisno je pa to seveda oi bila resnica to, kar je bila le njihova želja, želeli so, da bi bila osvoboditev domovine resnična . . . Saj smo tako želeli vsi! Toda ker se je izkazalo, da se je zgodilo čisto drugače, je 1). ž. seveda pokazalo resnico, ki je pa nekatere užalilo . . . Mnogi sedaj že uvide-vajo, da je bilo naše ravnanje pravo, drugi pa bodo isto sprevideli, če bodo sli sami domov, kav jim toplo priporočamo, ali pa se bodo prepričali iz pisem in poročil, da imamo mi prav. Tisti, kateri so ohranili trezno misel, naj pohite in naj poravnajo zastali dolg, če tega niso se napravili. Novotlošli se pa kar hitro prijavite, tla nadomestite žgimo, katero je 1). ž. utrpelo zato, ker je z jasno besedo povedalo kaj je resnica in se postavilo v vašo obrambo. Naročnino lahko poravnate tudi v društveni pisarni na Victor Nlartinez 50. l*o pošti je najbolje poslati po “giro postal", ki se kupi na bližnji pošti, kjer tla j o tudi vsa potrebna navodila. Nasloviti je na 1*. Juan Hladnik. TISI.M, KATERI ZAVRAČAJO J). Ž. pa tudi en nasvet. Nekdo je v sveti jezi našel nekje kos papirja, zavil vanj I). ž. in ga poslal nazaj z nebroj znamkami. Koliko dela in izdatka brez potrebe! Kri vsem tem je pa pozabil napisati — kilo je. Lahko sem si mislil, da je pojedel modrost z veliko žlico! Naj drugič naredi takole: Naj nikar poštarja ne ozmerja (neizobražen človek namreč zelo rad tako naredi), potem naj pa kar na omot reviste napiše: Relnisado. Pa nam bo pošta sama prinesla nazaj. In tudi vedeli bomo kdo je tisti, ki se resnice boji in 1). ž. čitati noče. Resnica v oči kolje . . . pravi pregovor. Toda kakor noju nič ne pomaga, če glavo vtika v pesek pred zasledovalci (sicer ne verjamem, da je res tako neumen), tako je brezglavo ravnanje tudi tistih, kateri se izogibajo resnici, katera jih bo slednjič le bridko zajela. SLOVENSKI PRI MORO Iz Gorice prinese vedno svežih novic ta tednik. Skromen je sicer, ker se mora boriti proti ogromnim težavam, pa je slovenski in resnico pove. Kdor ga želi naročiti, naj sporoči na naš naslov. Naročnina je 10.— $ letno. DEMOKRACIJA je slovenski tednik, ki izhaja v Trstu in se na tržaškem bori za slovensko svobodo in pravico proti črnini in rdečim. Vedno ima dosti novic tudi iz Goriškega. Naročnina stane 10.— $ letno. TEDNIK je slovensko versko glasilo v Trstu, če ga kdo želi, naj se tudi nam jati. Ker se imajo vsi dobri slovenski časniki boriti z ogromnimi težavami, ker jih komunisti na vse načine podkopajo, tako z obrekovanjem kot s preganjanjem naročnikov, razprodajalcev in dopisnikov, zato smo poklicani rojaki v tujini, da podpremo dober slovenski tisk v Gorici in Trstu. AMERIŠKA DOMOVINA je dnevnik. Iz njega zve bralec kaj se doma dogaja in kako je drugod. Naročnina je 10 dolarjev letno (45.— $). če ga kdo želi naj nam sporoči in pošlje denar, ali naj naroči sam na naslov: Ani. Dom., 6117. št. Clair A ve, Cleveland 8, Ohio - VSA. Novodoilim besedo v pozdrav! Dragi rojaki! Dolgo smo vas pričakovali. Eni z željo, drugi z gnjevom. Eni smo vedeli, kaj je trpela domovina in kako bridko so bili preskušeni njeni sinovi; drugi pa so nasedU rdečim lažem in verjeli v bajko osvobodilne fronte. Sedaj ste nekateri že dosegli to, po čemer ste dve leti hrepeneli. Odprta je pred vami dežela svobode in blagostanja, katera čaka vašega pridnega dela, da bo dala polno mizo belega kruha vsem, kateri boste zares stopili na noge. Prve dni ste se nedvomno globoko oddahnili meneč: samo mali kos pota je še pred nami, pa bomo spet ljudje . . . Toda že stopa pred vas spet realnost in vidite, koliko je še nerešenih vprašanj. Kje je stanovanje? Kje in kakšno delo? Odkod vzeti denar za prve mesece in za nakup najpotrebnejšega? Ni prav, če kdo vpričo teh težav postane malodušen. So težave, toda niso nezmagljive! Morda res ni v tem mestu prostora in dela za vse, toda Argentina je velika. Le po deželi malo poglejte, pa bo! Bog vas je rešil, On Vam bo tudi pomagal. Vse sem zgubil! Tri leta neplodnega življenja je šlo mimo mene! Sedaj je treba pohiteti in nadomestiti zamujeno! Takole modruje ta in oni. Prav je da vsak skrb zares vzame in dolžnost je to, toda ne na slepo! Vse si zgubil in sedaj bi rad nadomestil! . . . Tako govori tisti, ki vse meri z denarjem, užitki in častmi. Na žalost je vse preveč takih ljudi, kateri imajo svoje misli in želje le v tla obrnjene . . . Vse si zgubil? Nemara so ti ros pobrali, vničili ali požgali tisto, kar je bilo tvoj ponos in upanje. Toda s tem ti niso odrezali izvira sreče! Brezmejno bridka je žaloigra, v katero je komunizem našo domovino pognal. Boleči so grobovi brez križev ali s križem, katere je val sovraštva izkopal po vsej naši zemlji. Strahotne so praznine, katere zijajo v izumrlih domovih, toda nad vsemi pogorišči in grobišči, nad ječami in rablji se boči žarno nebo, na katerem beremo zapisano: nimamo na tleh stalne domovine pač pa hitimo večni sreči nasproti! Zakaj je pač Bog dopustil tako bridko preskunjo? modruje marsikdo. Dopustil jo je in prav tisti, kateri obupujejo na pogoriščih in razvalinah so sami živ odgovor na to vprašanje. Prav zato, ker so se ljudje preveč v nižine zagrebli, ker so preveč iskali svojo srečo na tleh, ker so menili da so ključ do sreče pozemske stvari, je Gospod Bog dopustil da je imela hudobija odprto pot. Ali mar ni nešteto ljudi v posvetnem blagostanju čisto pozabilo ali vsaj zanemarilo skrb za svojo dušo in za večno srečo? Če dobi neveden otrok v roke nevarno orožje, s katerim se lahko oslepi ali ustreli, pohiti skrbna mati in izpuli otroku iz rok nevarni predmet, čeprav otrok joče in cepeta in kriči, kot da se mu dela neskočna krivica. Temu otroku je podobno človeštvo in zato je modri Bog pač posegel vmes. Komunizem je zmota, pa prav velika in usodna! Iz pohlepa po bogastvu in razkošju je prišla krivična zloraba brezbrambnega bližnjega. Ker sta bogatin in siromak pozabila, da sta božja otroka in brata, da sta v nebesa namenjena in da morata složno stopati proti nebesom, zato sta oba izgubila ključ do sreče in ga ne bosta našla preje, dokler ne bosta uprla oči zopet kvišku. To je hotel Gospod Bog in zato je tako strašno gorje spustil čez svet. BLAGOR UBOGIM V DUHU tako je spregovoril Gospod Jezus. Hotel je povedati: Na zemlji so srečni tisti, ki se na bogastvo ne navezujejo, če imajo obilje, velikodušno pomagajo bratom v potrebi; če so ubožni ne kolnejo svoje revščine. Tisti zemljan, kateri doume globino tega nauka, zaupno dvigne svoj pogled v nebo in doživi sani v lastnem življenju izpolnjeno besedo Jezusovo: Iščite najprej božje kraljestvo in njegovo pravico, vse drugo Vam bo navrženo. Ker jc ogromna večina ljudi to božjo besedo prezrla, je hotel Bog, naj ljudje dožive sami v sebi, da je prazna tista sreča, katera temelji na posvetnih stvareh. Zato je dopustil, da je človek na svojem pohlepnem lovu za posvetno srečo padel v past. šele rop, požig, nasilje in smrt so zadostni dokazi da človek spreume pravo modrost in najde ključ do sreče. Ne reci: vse sem zgubil! Kdor je bridko zgubo sprejel z mirnim srcem in vdano v voljo božjo, je spremenil zemsko bogastvo v nadnaraven zaklad, našel pa je tudi ključ do prave sreče. Kakor pravični Job stare zaveze je postal moder, srečen in bogat šele po bridki preskušnji, ki ga je zadela, prav tako je treba spreumeti tudi sedaj, da taki udarci niso zguba v zadnjem in edino veljavnem računu, Zgube, bridki spomini, preslano gorje, sovraštvo in boji, vse to naj ostane na dnu kot soliden temelj obnovljenega življenja. Modrost, ki nam jo Gospod Jezus iz križa oznanja naj preveva vsa vaša in naša dejanja. V zavesti da je vse posvetno minljivo in prazno, poglejte za delom in novimi domovi in nikdar ne zgubite izpred oči besedo Gospodovo: Nič ne hasne človeku če ves svet pridobi a svojo dušo pogubi! Idealen je bil vaš boj. Ukoreninjeni v slovensko preteklost ste se uprli lažnjivi modrosti, katera obeta raj na zemlji in hoče zatreti upanje sreče v večnosti. Sprevideli ste krinko, katero si je nadel brezbožni, še več: Bogu sovražni komunizem, ko je obetal narodno svobodo med tem ko je moril najboljše narodne može, pobijal duhovnike, rušil cerkve in zastrupljal mladino z nemoralnostjo. Vi ste to videli in razumeli in sedaj je vaša dolžnost dvojna: MUČENCI DOMA — POGUBLJENCI V TUJINI? Najprej je treba da ta izkušnja v vas tudi ostane. Prazen in zares izgubljen je bil ves ta boj in vse preslano gorje za tistega, kateri bo v tej deželi obrnil vse svoje misli in želje v tla in bo pustil v nemar tisto, kar je za vsakega človeka največja naloga na zemlji: skrb za zveličanje duše. Kakor so mnogi naši rojaki prišli sem pred desetletji z rožnim vencem v žepu in globoko vero v srcu, danes pa ne gredo več k maši in niti očenaša ne znajo več moliti, tako se vtegne zgoditi tudi marsikomu od vas, ki sedaj prihajate sem. Zares bi bilo bridko, pa vendar neskončno bolje, če bi padli doma kot mučenci za sveto stvar in bili deležni večne sreče, kot pa če bi se imeli v tej deželi zgubiti v uživanju in bogastvu tega sveta in končati v večni pogubi. Drugič je pa vaša dolžnost tudi ta, da z zgledom in življenjem pokažete, da ste se res iskreno borili za sveto stvar, katero tudi cenite in jo boste držali kot dragočeno svetinjo vse naprej. V mnogih rojakih tukaj je vera opešala, a ne zamrla. Mnoge so dogodki doma zbegali in v veliki ljubezni do našega naroda in željni narodne svobode so uprli oči tja na vshod, od koder so pričakovali narodne svobode. Danes vprašajoče motre dogodke in prisluškujejo sporočilom. Na vas so uprti njihovi pogledi in če bodo videli, da so dejanja in besede v skladu, jih rdeča modrost ne bo dolgo varala. Vaša naloga je z zgledom globokega verskega življenja dvigniti med sobrati vero, upanje in ljubezen do Boga. Oči vseh so uprte v vas. In čeprav se kje kaka žaljivka sliši in čeprav je kaj hujskarije, ki jo vzdržujejo prekanjeni rdeči agenti, vem da ogromni večini starih Slovencev živi iskrena želja spoznati pravo resnico. Vaša naloga je, da v njih zaživi spet tisto slovensko srce kot so ga imeli tedaj, ko so pred nasiljem v sončni Goriški ter po Tržaškem zbežali v tujino za svobodo. LJUBEZEN NAJ PREŽENE SOVRAŠTVO Pozabljeno naj bo, kar je minilo. Res ste zgubili vse posvetno, če pa ste zato obogateli na duši, je zguba nadomeščena in nekoč bo vaše trpljenje vam v slavo. Kristusu na križu je bilo pač bridko, pa vendar je prišla iz njegovih ust molitev: Oče odpusti jim. saj ne vedo kaj delajo. Tudi vaša dolžnost je sedaj, da odpustite in pozabite. Sovraštvo mora zginiti iz srca, ker sovraštvo samo razdira in zastruplja. Ljubezen je, katera seje, popravlja, druži in blagoslavlja. Saj je Bog pravičen in bo on vsakemu odmeril, kar mu po pravici gre. Vas, katere je oBg v svoji dobroti izpeljal iz morja bridkosti, ne bo zapustil v novi domovini. Da boste njegovega blagoslova vredni, izpolnite njegovo prvo in največjo zapoved: ljubite se med seboj! NIKAR SI NE BODITE NEVOŠLJIVI EDEN DRUGEMU. Nekateri ima več sreče pri svojih prvih korakih. Bog naj ga blagoslovi in varje, da mu ne postane prav to v pogubo! Ključ do sreče ni denar in koomdnost! če ima kdo več sreče, spomnimo se naročila božjega: Veselite se z veselimi in jokajte z jokajočimi! Kdor tako dela, bo gotovo božji mir živel v njegovem srcu in ne bo mu manjkalo kruha, kolikor ga rabi. Kdor ga ima preveč, mu je to na kvar. POMAGAJTE DRUG DRUGEMU. Iz egoizma se je rodil komunizem, če ste se borili res z ljubeznijo proti zmoti, je treba da sedaj dokažete v dejanju, da si znate velikodušno pomagati med seboj. Pri iskanju dela in stanovanja nikar eden drugega ne izpodrivajte. Saj imamo nad seboj nebeškega Očeta, ki vse človekove korake meri in vsa njegova dejanja tehta. Kdor seje v ljubezni, in posebno tedaj, kadar je v tej ljubezni kaj žrtve, bo žel v veselju. Pač slab dokaz za iskrenost svetega boja v domovini bo dal tisti, kateri tukaj svojega brata izpodriva ali mu velikodušno ne pomaga! NE POZABITE, DA JE ZA VAMI ŠE MNOGO DRUGIH SOTRPINOV! BREZ ZASTAVE NA POT Napoli, februarja. Dvignili sidra smo z zadnje obali Z jamborov pala je burja razdivjana — v morja dnu v zadnjih še sunkih se [stresa. Jutro v valovih je bledo od slovesa. Mraz visi pod oblaki kot slana. Ugrezamo v morje se kot v mirnost vali. Morje: temna, skrivnostna poljana — v prve brazde jo reže kljun lad,je kot stezo srebrno za vrt, kjer drevesa rasto na otoku, ki že vstaja iz vode, nudeč nam v vejah zlato sadje Svobode . . . Naj dvignemo z jambora vrisk kot [zastavo! ? Mraz visi kot iv je pod oblaki. Morje nam v črnem gre za spremljavo. Srce je mrtvo, kot zabito v rakvi. Zrak je bled kot sveča ob pogrebu. Za našo ladjo ni galebov . . . Na krov so zatekle se le tri siničke in bedni škrjanček s čopasto kapo . . . prezebli zavijajo se z mrzlo sapo gledajo . . . prosijo . . . uboge ptičke! naj jih pogladijo še bednejše roke, ponesejo na svoje otoke . . . iz Domovine zadnje pozdrave . . . Sonce ne sine. Ladja plove brez zastave . . . Jeremija Kalin V NOVI SVET — V NOVO ŽIVLJENJE V emigrantskem hotelu vse mrgoli naših ljudi, če prisluhneš, kar takoj zaznaš: to so Slovenci. In res so. Tisti teden po Veliki noči jih je prišlo kar kakih 600. 529 jih je pripeljala ladja ‘‘Santa Cruz”. Cel veliki teden so preživeli na ladji, katera se jim je zdela nekaj takega kakor Velika sobota, doba med Golgoto in Vstajenjem . . . Na Veliki pondeljek zjutraj so zajadrali v tukajšnji pristan, kjer so po dveletnem hreepnenju stisnili prijateljsko roko in z globokim oddihom stopili spet na trdna tla, kjer vlada resnična svoboda. Obrazi iz vseh slovenskih dežel in krajev so to. Največ je seveda Kranjcev, a tudi lepo število Primorcev je med njimi. Iz Kranjskega že skoro ni vasi, katera bi ne imela nikogar med njimi. Iz štaejrske jih je tudi nekaj desetin, iz Primorske pa so največ od Kobarida, Kanala, Gorice in Vipave ter Pivke. Tisti rojaki, kateri žele dobiti resnično sliko o tem, kako je sedaj doma na Primorskem, imajo sedaj zato lepo priliko. Saj večina teh ljudi je bila v Gorici še pred 2 meseci, doma pa pred pol leta. Niso to kaki politični agenti, poslani v svet da ljudi “far-bajo”. Tudi niso nikaki zločinci, kakor bi jili radi prikazali tisti, kateri se boje, da bi zunaj v svetu povedali resnico o tem, kaj se doma godi. Niso prišli v Argentino zato, da bi zdražbo delali, ampak zato, da bi si v miru in svobodi služili pošten kruh in počakali, da doma mine vihar. Rade volje pa so na razpolago vsem rojakom tukaj, kateri žele spoznati resnico o svobodi, obnovi, blagostanju in narodni sreči v domovini. Večina tukajšnili Slovencev sedaj že »videva, da ti prišleci niso "izdajalci” in ‘‘nimajo krvavih rok”. Stari Slovenci se ne dajo več varati z raznimi obrekovanji. Niso več otroci, ki se boje “bav-bava” pa si ne upajo zato iz hiše. Komunistično časopisje skuša svojim bralcem onemogočiti stik ‘z nasprotniki. Tukaj so pa naši ljudje že toliko zreli, da so vsaj hoteli od blizu \yideti, kako ti “bavbavi” izglodajo. Seveda so se s tem zamerili “voditeljemin padajo že sami v krog “izdajalcev”, toda nikomur ni žal več takega očitka, ker vsi spoznavajo, da je beseda “izdajalec” v zadnjih letih dobila čisto drugačen pomen, kot ga je preje imela in da so za izdajalce proglašeni prav tisti Slovenci, kateri so najbolj častivredni. Tudi križ je bil nekoč znamenje sramote, pa je postal nato (znamenje Odrešenja. Zato so bili pa tudi ti “izdajalci kar srečni, da so se mogli pripeljati v deželo srečne bodočnosti z ladjo “Santa Cruz”. IZ AVSTRIJE. Dragi prijatelj! Zvedel _ sem, da si srečno prišel v Argentino. Naj Ti najprej nekoliko opišem, kako sem jaz preživel ta leta. Maja 101.1 sem došel na Koroško v Vetrinje, kjer smo bili (I tednov. Nato smo prišli v I). P. Camp, Spittal an der Drau, Kaernten, kjer sem še danes registriran. Ker je v taborišču nad 20 duhovnikov, jaz le malo bivam tam. Od septembra 1941 do septembra 1940 sem v župniji Bal-dramsdorf pomagal staremu župniku v šoli in pri spovedovanju. Septembra 1948 sem prevzel dušno pastirstvo v nemškem taborišču Treffling bei Seeboden v bližini Spittal-a. Ker so Nemci proti koncu 1947 že skoro vsi odšli v Nemčijo in je tam ostalo le kakih 800 Slovencev in Hrvatov, sem dobil malo hribovsko župnijo Kahing, ki šteje kakih 000 katoličanov in okrog 180 protestant. Smo nad 1000 m nLad morjem. Vas je večinoma delavsko naselje, tu je največji rudnik na Koroškem, kopljejo magnez.it. Versko je silno zanemarjen. Zadnjiih 0 mesecev so bili brez duhovnika. Tu žive napol pagatisko. V Avstri ji so razmere strašne, posebno na Koroškem, kjer je velika nevarnost, da jo zasede Tto. Nam beguncem ne kaže drugo, kakor čim prej odditi. Jaz semse prijavil v Argentinijo. Sedaj slišim, da je za nekatere prišlo dovole-nje. Sedaj se učim španščino. Tu skoro vsi stradamo. Prehranjevalne razmere so obupne, če pride do vojske in če Rus zasede Avstrijo, potem gotovo pol ljudi umrje od lakote. Tu imam jaz le pičlo plačo, ker mi ne računajo noben starostni doklad. Imam mesečno le 208 šil. (za dobra 2 kg masla). Mašnih intencij skoro nobenih, kakih pet na mesec in to 4 D (eno jajce če hi se moglo dobiti). Nil imamo samo eno upanje, čimprej odditi od tukaj. Bog daj, ad bi se pravočasno rešili!!! Prav lepe pozdrave Tvoj: Zajc Karol. KAKO JE NA KRASU. Na Krasu, ki je odrezan od Trsta, nastopa že resnična lakota. Ljudje so prej kupovali v Trstu, sedaj nimajo kje. To jim je prinesel komunizem. Oni, ki se jim posreči priti v Trst, naravnost prosijo kruha. Toda nesti ga smejo čez mejo le en kilogram, Kako zelo me boli srce, ko vidim, da prihajajo sem nekateri, ki so kakor konj, kateri ugrizne roko, ki mu ponudi deteljo. Mesto da bi se na kolenih zahvalil Bogu, da je prišel na varna tla in stegnil svojo roko v pomoč tistim, kateri še trepetaje čakajo, kaj jih zadene in kdaj bodo mogli tudi oni stopiti na varna tla, je zginil brez sledu in se pognal na delo, da spet naredi kup, katerega so mu doma odvzeli. Tak pač ni bil vreden, da smo tuköj dve leti imeli neskončna pota in skrbi, stroške in neprilike! Taki rojaki so v mnogem krivi, če stari Slovenci tukaj ne morejo nrav videti podobe njihovega boja doma. Kdor je sebičnež sedeč, se tudi preje ni boril iz idealizma. PRISPEVAJTE VELIKODUŠNO ZA SKUPNE POTREBE. Vi ste sedaj že tu. Nekateri že dobro služijo; drugi bodo kmalu zgrabili za delo. Spomnite se bridkih ur, katere ste preživljali v taboriščih v mrzličnem pričakovanju. Spomnite se bratov, kateri so še za vami in trepetaje hrepene, da bi prišli tudi na varno. Kdo izmed vas more biti tako sebičen, tako trdosrčen. tako umazan, tako podel, da bi sedaj rekel: na.j si pomagajo sami! Ali si. si ti mar sam pomagal. Ali ni tebi naša slovenska skupnost in naše delo tukaj odprlo pot? In sedaj je tvoja dolžnost, da tudi ti priskočiš na pomoč s svojim prispevkom in sodelovanjem, da bomo mogli nuditi oporo tistim, kateri bodo prišli za teboj. Sramota za vsakega, kdor se tej dolžnosti izogiblje! Ta pač spada v vrste tistih, katere obsoja in je kar gotovo, da se ni boril ne za Boga ne za narod, temveč za svojo samogoltnost! Vsi veste, da ima pisarna velike stroške in je dolžnost vseh, kateri ste že srečno prispeli v novo domovino, da prispevate za nadaljevanje tega dela, dokler ne bo ta problem' rešen. Vsi pomagajte pri iskanju stanovanj in dela. Ko ste stradali in bridkosti mrli po taboriščih bi vsakdo od vas podpisal brez pomisleka pogodbo, da bo za dve leti pol svojega prejemka žrtvoval zato da se mu pomaga! Sedaj je čas, da vsak pokaže, koliko plemenitega srca ima. Od nikogar ne tirjamo polovice. Pač pa je dolžnost vsakega, da prispeva mesečno eno dnino. Kdor hoče biti vreden tega, da je prišel v novo domovino, in vreden tudi božjega blagoslova, naj ne bo umazan pri tem in naj meri s tako mero. s kakršno želi, da je njemu odmerjeno. Vsak naj tudi pogleda, če se more dobiti kako dobro delo in stanovanje za druge. DOBRI ČASOPISI SO BILI PONOS SLOVENCEV. Tukaj stopa pred Vas “DUHOVNO ŽIVLJENJE”, slovenski verski mesečnik, kateri tudi potrebuje vaše podpore. Zaradi dogodkov zadnjih let je mnogo zaslepljenih rojakov obrnilo hrbet naši reviji. Ker smo se zavzemali za vas, katere so drugi razglašali za izdajalce in zločince zato so se številni naročniki odtegnili. Vemo sicer, da ne toliko radi prepričanja, kolikor radi nasilnega pritiskanja rdečih agentov, toda v upravi to pomeni deficit, katerega morate nadomestiti ravno vi, novodošli. zaradi katerih se je to zgodilo. Pa ne samo zato temveč tudi radi tega, ker vam je potreben dober verski list in če bo imel dosti plačujočih naročnikov, bo lahko tudi ustrezal verskim in kulturnim potrebam med rojaki, kakor si nedvomno vsi želite. Zato menda ni treba povdarjati, da je dolžnost vsakega rojaka, kateri si je že našel živ-ljenski obstoj, da se na “Duhovno Življenje” naroči. Enako seveda je treba tudi podpreti “Svobodno Slovenijo”, da vam bo v veselje in ponos. BODIMO VSI ENA DRUŽINA. Doma ste se šli vsakršne stranke. Tukaj jih pa prav res ne rabimo. Eno društvo je dovolj za vse. Beseda argentinskega predsednika, ko je dovolil inmigracijo slovenskim beguncem- je bila: Povejte pa ljudem, naj svoje prepire tam puste. Politiko v Argentini pa naj kar nam pustijo! Držite se tega dragi rojaki! Naj nikar nihče ne sledi svoji osebni želji, da bi bil — predsednik ali kdo ve kaj in zato začel ustanavljati novo društvo, izdajati nov časopis, delati stvari za skupnost — na lastno roko . . . Un grupo de los refugiados eslove-nos llegados en el vapor Santa ( ruz el 29 de maržo. Nekaj slovenskih obrazov v Inmi-grantskem hotelu. Promesas Enganosas CAPITULO IX MISTICISMO, COMUNISMO Y SU PROPAGANDA. 1. El comunismo — es religiön. 2. Su čredo. 3. La consti-tuciön sovietica y la religiön. 4. Las präcticas actuales. 5. La propaganda atea. 1. EL COMUNISMO ES RELIGION. Por mas que se declare el comunismo “cientifico” y “enemigo de toda religiön revelada”, principalmente las cristianas, no dej a de pretender para si ol caracter religioso. No cabe duda, de que los comunistas de pura cepa, enemigos furiosos de toda creencia, se sentirän aterrados al saber que no ban hecho mas que cambiar una religiön por otra. Por mäs paradöjico que suene es verdad: comunismo es religiön, la ultima herejia, sin Dios por cierto, sin ritos. sin ceremonias, sin oraciön, pero siempre “religiön” pues se manifiesta con promesas de la dicha futura, para llenar la aspiraciön del corazön que la anhela. Tan profundamente arraigada esta la esperanza en el corazön humano, y tan indispen-ble es la vida interna del sima, sin la cual la existencia pierde todo sentido, que el comunismo, por mas materialista que sea, tuvo que abandonar el pretendido camv no de la razön pura, para adornar sus planes materir-listas con ciertos ideales, que son los reales möviles que arrastran a la juventud idealista y que deslumbran al principio a aquellos que no pueden o no quieren ver la realidad del comunismo bruto. Esos sonadores idealis-tas, ilusionados con la promesa comunista de crear ura nueva humanidad, libre de egoismos y feliz en el pa-rafso terrenal, son los que forman la primera fila comunista, tan creyentes de sus ideales como los mas fana-ticos de cualquiera creencia. El hombre es en su alma tan profundamente reli-gioso, que el demonio, al inventar la trampa para el sifflo XX, no pudo pasar por alto ese hecho. La elimina-ciön de la religiön produce un vacio tan enorme, que ninguna ideologia puede arrastrar masas del pueblo si deseuida esa inclinaciön esencial del alma. Es la voz de Dios en las a Imaš que, por mäs corrompidas que sean, no puede ser eliminada del todo. Contra la religiön dogondtica cristiana se coloco cl misticismo comunista. El lugar de las esperanzas eter-nas. del cielo, lo ocupö el paraiso terreno. El amor cris- tiano fue reemplazado por el odio. Con tal objeto se impone una ortodoxia mucho mäs exigente que la de cualquiera otra confesiön. La inquisieiön medioeval, tan furiosamente atacada y alegada por los mismos comunistas contra la Iglesia Catölica, no es. in comparaciön, ni la sombra de los brutales sistemas de “dapuraciones comunistas”, cuyo objeto es mantener la ortodoxia comunista Los metodos comunistas, sus celulas y sus agrupaciones, recuerdan en muchas cosas la organiza-ciön de sectas religiosas. El comunismo tiene su “bi-blia” y sus “profetas”: Marx, Engels, Lenin y Stalin. Alli estä contenido el comunismo ortodoxo. Buharin. Trotzky e infinidad de los “herejes comunistas moder nos” en los Ultimos anos, han sido eliminados en forma brutal. Ouien conoce las präcticas comunistas sabe como tiemblan aquellos, sobre quienes cae alguna sospe-cha de insubordinacion a las ordenes de la Cominform. La suerte de ellos es igual, si no peor. que la de los declarados enemigos del comunismo. En el momento menos pensado desaparecen para ser torturados con los metodos modernos que perfeccionö el nazismo para el uso comunista. El comunismo tiene tambien sus “sacerdotes” y “ religiöses Son aquellos idealistas que se entregaron al ideal conmunista con alma y cuerpo, capaces de per-petrar cualquier crimen para adelantar el triunfo del “paraiso terrenal” prometido por Marx. Son los diri-gentes del partido comunista, compenetrados de la con-fianza en el progreso y evolueiön, decididos tambien a adelantar el nretendido paraiso con la revolueiön, sin horrorizarse de la sangre, aunque sea la de sus propios padres. hermanos o hijos. El dogma fundamental de la fe comunista es la esperanza de la “venida del paraiso proletario” que sera la rcalizacion de la sociedad sin clases, j usta, razo-nable y en eterna paz. Bien evidente es pues su caracter religioso. Solo que coloca sus esperanzas y su fe en la tierra. Evidente pues que la mas moderna herejia, correspondiente a este siglo renegando de la espiritualidad del alma y de Dios, no puede prescindir de lo que es necesidad esencial del alma espiritual: creer en algo. No se quiere creer en Dios, pero se crec ciegamente en Marx y Lenin . . . 2. EL CREDO COMUNISTA. El comunista ortodoxo reza su čredo asi: Creo quo el pecado principal, contra el cual hay que combatir, es explotar al hombre, sea por su večino, sea por el Capital o la industria. El enemigo irreductible del bien S temi stvarmi se boste osmešili, svoje sile oslabili in oddaljili se od velikih idealov, za katere ste se borili doma. Eno društvo, enotno in složno časopisje naj bo naš ideal in vsak naj podredi svoje sebične misli in želje skupni koristi. V skupnem delu pa naj vsak tudi gre z besedo na dan in z delom na plan in sicer tisto uro, kadar je to na mestu! Naj ne bo nad nami tega sramotnega madeža, da se potem po kotih zabavlja in kritizira. V letih vašega begunstva ste imeli zato obilo časa, sedaj ga pa posvetite pametnemu in skrbnemu delu; skupnosti pa z ljubeznijo posvetite moči in čas. katere morete in katere skupnost od koga potrebuje. Tako bomo srečni in ponosni in z uspehom vršili svoje delo. To sem Vam zapisal kot slovenski kaplan, duhovni vodja slovenske kolonije ter urednik “Duhovnega življenja”. Mnogo sovraštva sem si nakopal zaradi vas, zato bi pa želel, da naj bo vaše življenje in delo tako, da boste dokazali, da ste bili vredni ne lc mojega dela in ljubezni temveč tudi spoštovanja, ljubezni in pomoči vseh Slovencev v tej deželi, ki bodo na vašem delu in življenju spoznali, da ste se borili za resnico in pravico in da niste ne “izdajalci” ne “zločinci”, Janez Hladnik Za v J no se je poslovila v Rosa riu •J- Mirka čuk-Pvtvovčič, roj. Rovtar Pred 1 leti je postala vdova, nakar je imela sama skrb za siuč-ka Jožeka in Henrika. Pred meseci se je porovi la civilno (za cerkveno so bili menda še neki zadržki. katerih ni imela (asa odstraniti). že dalje časa je trpela na sladkorni bolezni, a nihče ni slutil, da je bolezen tako resna. V enem tednu je bila mrlič in na veliki petek je bila pokopana ob obilni udeležbi sorojakov v Košari ju. Maša za rajno bo pri sv. Rozi 1 G. maja ob 12 uri. • comün es la propiedad individual de los medios productives. Todo tiene que pasar a ser propiedad comün. Creo en el paraiso terreno, el ünico real, por el cual combatire con todas mis fuerzas. El proletariado lo alcanzarä un dia, sangrando antes en la dura lucha contra el capitalismo, como el Mesias. Vendrä como si fuera el fin de mundo. Con modos brutales tendrä que imponerse la transitoria dictadura del proletariado. que eliminarä a todos sus enemigos y despues vendrä el “paraiso”. Creo que en esc paraiso vivira el hombre nuevo, libre ya de los vicios burgueses, porque serä libre de la pteocupaciön por su existencia. Desinteresadamente se dedicarä con entusiasmo al bien comün, sin pensar ni en su familia, ni en si mismo, ni en su ganancia. En la “dorada libertad” podrä satisfacer feliz todos sus im-pulsos y deseos, Creo que ese ideal podrä ser alcanzado solo con el esfuerzo concentrado y disciplinado de todos los prole-tarios en la lucha contra el capitalismo. su enemigo comün. En este camino es impedimento cualquiera con-descendencia con la burguesia, cualquiera reforma social, cualquier cosa que debilite el espiritu combativo de los proletasios, deteniendo la marcha de la re-voluciön. Por eso amo mi clase y me entrego a ella con el cuerpo y el alma, odio a todo lo que es ajeno al proletarki y contemporiza con el Capital y la burguesia. Odio en primer orden las fuerzas espirituales que se inter-ponen para reconciliar las clases en pugna. Odio la moral burguesa y la religiön, que es opio para el pue-blo, odio a los sacerdotes. Los exterminare, para que no puedan seguir envenenando al pueblo. Luego podre vi vir tranquilo, sin angustiarme por el pan, hasta la muerte que me devolverä a la nada de donde sali. Por mäs que choque a los comunistas la palabra religiön, alli la tienen, a pesar suyo y hasta, como para burlarse de eilos mismos, su propio producto. La masa obrera tiene que depositar su fe ciega en los disparates que inventö la cabeza de Marx, forzando su teoria de evolueiön en la filosofia dialectica de Hegel. Se resisten a creer en la palabra de Jesucristo, corroborada con tantos milagros y con la larga historia de la Iglesia, pero ingenuamente creen los disparates de la teoria de dos clases, de la superestructura, de la moral burguesa, de la revolueiön sangrienta, que ha de traer la feli-cidad . . Mientras la religiön catölica no tiene reparo en enfrentarse con la razön y ciencia y da contestacio-nes claras a las preguntas mäs vitales y complejas, im-ponc el comunismo una obediencia ciega y fanätica a los grandes profetas de su teoria. Por mäs que lo Hamen cientifico, no llega a ser otra cosa que una cruel superstieiön. Mäs todavia: su odio implacable contra otras religiones, especialmente contra la Catölica, de-muestra que el comunismo pretende precisamcute el lugar de la religiön en el corazön humano. 3. LA RELIGION EN LA CONSTITUCION SOVIETICA. En los ültimos aiios se operaron en esta materia algunos cambios, pero para conocer el comunismo orto-doxo importa saber su actitud anterior porque se de-duce lögicamente de los principios. Para la constituciön sovietica del ano 1S36 la rcli-giön e? “un fenömeno psicolögico”. Junto con la so-ciedad burguesa desapareceria necesariamente tambien la religiön, que no es mäs que producto de ella. Segün el concepto comunista la religiön es una cosa de senti-miento, como por ejemplo la müsica, el arte, el deporte. Un pasatiempo de puro gusto. Por eso es lögico que en la constituciön sovietica se le concede un lugar reden despues de todos los asuntos del orden econömico, poli- tico, profesional, cultural e idiomätico. El articulo 124 dice: Para asegurar a los ciudadanos la libertad de con ciencia. la iglesia estä seprada del estado y la escue-la de la iglesia. A todos los ciudadanos estä segurada la libertad de ejercer las ceremonias religiosas y hacer la propaganda antireligiosa. Ya vemos: se asegura la “libertad de conciencia”, pero no se asegura ningün derecho a la existencia de la iglesia. En el capitulo, donde se trata de las socie-dades, no se menciona para nada el derecho a las reunio-nes religiosas, con lo cual en realidad no "meden llevar-se a cabo, si la autoridad local interpreta asi la loy. Se otorga la “libertad de conciencia”, se per mite reali-zar las ceremonias religiosas, pero como en el pärrafo, que dispone -la vida püblica, io se menciona para nada la religiön, los actos religiöses püblicos pueden ser tan solo tolerados, y, mientras de la propaagnda religiosa no hay palabra, dice la ley explicitamente: “estä asegu-rada la libertad de hacer la propaganda antireligiosa.” Estä permitido realizar el culto, pero en el sentido estricto de la constituciön se refiere eso solo a los actos particulares, no püblicos, mientras que el ateismo tiene asegurada la libertad de su propaganda. Es evidente nues que el ateismo tiene derechos mucho mayores que la fe. pues tiene derecho de propaganda, mientras que la religiön debe reduoirse al cumplimiento humilde y calladito de lo que la conciencia impone. Es lögico que en tal caso no sorprende el hecho de que los creyentes, aunque en enorme mayoria en el pueblo, no tuvieron defensa legal contra el propagandista ateo que capricho-sa mente secueströ el templo convirtiendolo en cinema-tögrafo, salön de actos o depösito. La libertad religiosa estä limitada al corazön mismo del creyente, mientras que la propaganda antireligiosa goza de todos los derechos y protecciön püblicas. Sacando las conclusiones lögicas de la constituciön sovietica. resulta que la iglesia no tiene asegurados sus templos ni colegios para la formaeiön del clero, ni derecho de hablar püblicnmente de la religiön; puesto que en la escuela la religiön estä expresamente prohibida, ya que la formaeiön debe ser explicitamente atea, no queda duda ninguna de que la religiön sufre realmente persecuciön. . Mäs todavia: En 1829 se publicö la ley antireligiosa que prohibe a la juventud menor de 18 aiios asistir a los actos de culto. Las organizaciones religiosas tienen prohibido reunir la juventud en los actos de devoeiön y realizar reuniones para juventud y mujeres. A los sacerdotes se les prohibe ejercer cualquiera funeiön fue-la del lugar del culto, de modo que toda ensenanza religiosa de la juventud queda excluida, ya que tambien a los padres mismos se les prohibe la formaeiön reli- Z begunci je prišlo tudi mnogo otrok. en sufragio del nima de FRANCISCA HLADNIK con motivo del septimo aniversa-rio de mi nmerte. 14. maja ob 10 mi se bo opravila v cerkvi sv. Roze obletna sv. maša z.a pokojno FRANČIŠKO HLADNIK. Povabljeni rojaki, katerim de lo in čas dopušča ta. BEGUNCI IN SLOVENSKA DRUŠTVA Vsa naša javnost že ve, da prihajajo naši brezdomci v precejšnjem številu. Z ladjo “Santa Cruz” 29. marca je prišlo 523 Slovencev. Isti teden je prišlo spet še več desetin, tako da je bil inmigrantski hotel kar polen naših ljudi. Pač je zbujalo pozornost rojakom, kateri so v obilnem številu hiteli pozdravljati novodošle, da so iz, zvočnikov slišali slovenske nagovore in navodila za pridobivanje dokumentov in glede služb. Pri' ' desetletji, ko je prihajal prejšnji slovenski dotok, se kaj takega ni zgodilo. V celoti je prišlo seadj že 1390 Slovencev na račun 1RO in kakih 200 na lasten strošek oziroma poklicani od svojcev. Večje skupine so šle v Comodoro Rivadavia Km 27 (Dia-dema) in na Ognjeno Zemljo (Rio Grande in Lslmaia). Posamezne osebe in družine pa so v Mendozi, Kordobi, i iieu-manu, Jujuyu. H* '5 . Posebno pomemben bo posta! za Slovence San Luis. Tamkaj je sedaj že v polnem teku naše bogoslovje s 30 bogo- lovci in odgovarjajočim profesorskim zborom. 5 duhovni-:ov je že nastavljenih po farah, tako da ima vsak večji kraj e slovenskega duhovnika. Sedaj je odšlo tja tudi 10 družin : otroci. Delali bodo v stavbinski stroki in v zelenjadarstvu. jtj Vlons. Di Pasquo, škof sanluiški, je pokazal izredno ljubezen s;j n skrb z.a naše brezdomce. Največ rojakov je ostalo v mestu 1$. Aires in okolici. Posebno velika skupina naših moških je šlo na delo na aero-% droni v Ezeizi. Potovanje ladje “Santa Cruz” je bilo silno lepo. Le eno ['jbridkost so doživeli potniki. Družini Turk je na ladji umrlo 3 mesečno dete, ki so ga pokopali v Rio de Janeiro. Veliki jteden so praznovali na ladji zelo lepo. Imeli so tudi pobožnosti Velikega tedna, pridige in molitvene ure. Bilo je !) du-j hovnikov. ki so vsi imeli vsak dan svete maše. Morda še nikdar ni tista ladja nosila potnike, ki bi tako vredno dali čast njenemu imenu “Santa Cruz" kot to pot. 1, aprila ob 8h so ti potniki napolnili baziliko Santlsi-ino Sacramento, kjer je bila zahvalna sveta maša, katero je daroval Mons. Di Pasquo, ki je tudi imel zelo lep nagovor. jfi.i:Skoro vsi verniki so pristopili k svetemu Obhajilu. SLOVENSKO DRUŠTVO, ste’ - 'j že 25. januarja je bilo ustanovljeno “Društvo Sloven-4 cev”, katerega namen je pomagati slovenskim beguncem do vstopa v deželo in pri prvih korakih tukaj, člani morejo biti le begunci iz te vojne. Društvo želi, da bi se novodošli kar največ izognili sporov z že obstoječimi slovenskimi društvi in priporoča rojakom. mes. prisilnega dela, ker jv pro- dajal meso po 75 Din. posestnik v BOROVNICI Jakoh Jurček pa je dobil eno leto priislnega dela ker je menda kot bivši mesar no naročilu krajevnega odbora OF klal kmetom živino pri tem pa kupoval meso z.a borz'janske namene. BEI/A KRAJINA pridno gradi litijske domove Vse je seveda “prostovoljno delo”. Griblje, Adlešiči, Predgrad, Bragatuš in Gradac tekmujejo, kdo bo prvi. Tisti bodobil z.a dar kinoaparat. AJDOVEC je pa prei in slej “reakcionaren". Ljudje pravijo: en dom smo že zgradili, pa ste nam ga požgali in v njem naše sinove poklali. Zato hotno sedaj še raje malo počakali, in pa drugih reči nam je bolj treba kot “zadružnega doma”. x V DNEH GROZOTE OF NA PRIMORSKEM i Ker je OF hotela biti organizacija vseh Slovencev, se ni omejila samo na Slovenijo, ki je pred vojno pripadala Jugoslaviji, ampak so se, njene mreže razpredle tudi na Koroško in Primorsko. Na Tržaškem, z asti v mestih Trstu in Tržiču so bili že prej komunisti dobro organizirani, tako da niso nikdar čutili potrebe, da si nadenejo narodno krinko, ki naj bi privabilo kratkovidne ljudi. Komunizem je v obeh mestih že izpred prve svetovne vojne imel sloven-sko-italijanski značaj in zato današnji STAU in UAIS niso nič novega. Le potrjujejo da je Slovencu-komuni-stu dražji komunist-Lah, kot pa Slovenec nekomunist. Čudna je komunistična modrost prav zares. Tržaški slovenski komunisti se bratijo z laškimi rdečkarji in niso zato osumljeni narodnega izdajstva. Če se pa slovenski katoličani obračamo v Rim na skupnega poglavarja Katoliške Cerkve, nas komunisti že blatijo kot “italijanske hlapce", “fašistične podrepnike” in ne šem kaj še vse. Krivičen je očitek, katerega meče Zapadna Evropa na vse Slovane, češ da smo komunisti, ker je “komunistični papež Stalin” v slovanski Rusiji. Prav tako je samo podlost zmožna očitati “bratenje z Italijani”, če se katoličan pelje po laški železnici v samostojno državo Vatikan, kjer imamo najvišjega verskega predstojnika. Kdor nima čisto plesnjevih možganov, pač sprevidi hinavsko krinko, katero si nadeva komunizem zato, da bi preslepil svobodoljubne preproste Slovence. Skrbno pa se varje komunizem, da bi si pogledal v svoj lastni obraz. Verjetno da ga je sram svoje lastne podobe in zato si vedno nadeva kakršnekoli krinke, ki tnu prav pridejo. Zato se poslužuje laži. obrekovanja, potvarjanja in lažne propagande na vse strani. Pri nas doma smo imeli velikega rdečega petelina. Imel je to lastnost, da je skupno z vsako kokošjo, ki je znesla jajce kokodakal, kot da je on znesel jajce in ne kokoš. Imel je močnejši glas kot kokoš in pri sosedu so slišali le njega, pohlevne kokyrfi pa ne. Tudi komunisti so taki petelini. Vse žrtve, ki so dale svoje življenje pod italijanskim fašističnim terorjem, je njihova propaganda proglasila za predhodnike OF. Bazoviški mučeniki so bili njih borci. Slovenci po ječali in koncentraciji po Italiji, ki so trpeli zato, ker so bili zavedni antifašisti, so bili po njihovo seveda komunisti. Drugačnih antifašistov komunisti sploh nočejo priznati. In vendar so preje niso komunisti upali javno povedati, da je komunistični voditelj Tomažič, obsojen na v smrt v tržaškem procesu 1941. izjavil: “Jaz sc ne borim za Jugoslavijo, ne za Slovenijo, ampak za komunistično idejo.” Težje kot na Tržaškem, kjer je imel komunizem že staro trdnjavo, je bilo za komuniste, ki naj bi organizirali OF NA GORIŠKEM IN NOTRANJSKEM Tu se je komunistom zdelo potrebno, da začno boj za zmago in oblast komunizma pod zastavo narodnega osvobojen ja. Organiziranje se je pričelo spomladi leta 1942. V Gorici so uredili tajno centralo odkoder so širili OF po deželi. Za Tržaško so imeli podobne centrale v Trstu in v Tržiču. Vsa navodila za delovanje in organiziranje pa so prihajala iz Ljubljane, odkoder so ljubljanski železničarji spravljali do Postojne vse potrebno za uspemo organizacijo OF. Italijanske vojaške kontrole na ljubljanskem bloku in na stari meji na Rakeku, ki so prevrnile vse kovčege potnikom, niso nikdar stikale po lokomotivah, kjer se je vozilo celo orožje. Prva skrb OF je bila pridobiti zase javno mnenje. Zato je bilo treba oblatiti in osovražiti vse tiste ljudi, ki jih je ljudstvo dosedaj poznalo kot svoje poštene in modre vodnike. Časopisi, ljubljanski dnevniki, Slovence in Jutro, ki so po priključitvi Ljubljanske pokrajine k Italiji smeli prihajati na Primorsko, so bili tu od OF prepovedani kot škodljivo branje. OF je imela tako dobre zveze, da je le. malokateri časopis iz Ljubljane prišel na Primorsko. Zdaj je vlak odpeljal preden je je bil časopis natiskan, zdaj se je zgubila vsa pošiljka, zdaj je kak italiajnski poštni uradnik dal sežgati vse, kar je slovensko tiskanega prišlo na Primorsko. To so bili le izgovori. V resnici so vse to organizirali komunisti zalo. da bi ljudje na Primorskem ne mogli zvedeti, kaj se godi v Ljubljanski pokrajini, kjer je tedaj revolucija že zdivjala in je OF že pokazala svoj pravi obraz. Le ozek pas ob sl ari meji med Jugoslavijo in Italijo je bil obveščen, kaj se v Ljubljanski pokrajini godi. Toda celo tu so bili ljudje že tako navajeni, da so bolj verjeli vestem, ki so prišle iz Ljubljanske pokrajine preko Postojne, Trsta in Gorice, kot pa vestem, ki so jih zvedeli iz sosednje vasi, ki je spadala pod Ljubljansko pokrajino. Zato je bilo komunistom tem lažje slepariti ljudi. Nič ni čudnega,če je vsakemu Primorcu, ki je moral toliko pretrpeti pod laškim fašističnim^ nasiljem, zadrhtelo srce, ko je zaslišal besede: Narodno osvoboje-nje, osvobodilna fronta. Zato si je OF zaradi svojega imena tako hitro osvojila ljudska srca na Primorskem. Kmalu so se priglasili prvi borci in organizirali so se prvi partizanski oddelki na Nanosu. Dali so si ime “Četniki”. Iz previdnosti komunistična stranka ni hotela dati novim borcem imena partizani, če bi morda le bil kdo, ki bi zvedel iz Ljubljanske pokrajine, da tam pomeni beseda partizan nekaj slabega in da se za njo skriva komunist. OF se je hotela na zunaj kazati nadstrankarsko, nepolitično, z enimsamim vzvišenim ciljem: “boriti se za svobodo slovenskega naroda”. Ali je možno bolj umazano mešetarjenje s čustvi trpečega ljudstva, ki hrepeni po svobodi. JUNAŠKI PRIMORSKI BORCI 7 V tistih dneh smo prvič slišali ime Janko Premrl -Vojko. Šel je k partizanom, ker se je čutil kot zaveden Slovenec dolžnega, da se bori proti laškemu nasilju. Ker je bil zlat fant. velik idealist in dober organizator, si je pridobil med borci silen ugled. Prav zaradi tega pa je tudi njegova smrt tako skrivnostna. Svoje življenje je zgubil, ne v borbi, kot se za junaka spodobi, ampak je bil ubit po premeteni zvijači samo zaradi tega, ker se je z le! komunistom nevaren. Bali so se, da bi pod njegovim vodstvom ostala borba za osvoboditev Primorske res samo samo borba za osvobojen j c in ne za zmago komunistične stranke, kot so si jo zamislili oni. Vem, da se še danes vsi Primorci z ponosom spominjajo na Vojka, doma in tu v Argentini. Vojku časten spomin in obžalovanje, da je moral zgubiti svoje mlado življenje po krivdi tistih, ki so Slovence tako kruto osleparili za njihovo svobodo. Druga taka žrtoc je bil Joško Šift iz Gorice. Tudi on je z navdušenjem pristopil k partizanom. Toda nedolgo potem ga je dala OF zavratno ubiti. Zopet zato, ker je osvobodilno borbo razumel res kot borbo za svobodo. Toda ne samo zavedni narodnjaki, celo pravi komunisti starega kova so bili OF na poti. Eden takih je bil Jože Srebrnič, doma iz Solkana. Pred časom je bil državni poslance v rimskem parlamentu. "Gotovo je še marsikdo prepričan, da je utonil v Soči, kot so razglasili komunisti in pretakali za njim krokodilje solze. Celo za njegov spomenik so zbirali prostovoljne "prispevke doma in tu v Argentini. Vse samo zato, da bi svet ne verjel, da so Srebrniča spravili iz sveta komunisti sami. Srebrnič je bil star komunist in je bil zato na poti mladim komunistom, ki jih jr vzgojila revolucija po geslu: Razpnite čez ves svet vešala, naš bog so rop, požig, umor! Kakor v Ljubljanski pokrajini tako se tudi na Primorskem ni nihče upal ničesar reči proti OF. Dokler niso spoznavali njenega pravega obraza ni prišlo to nikomur na mar. saj so bili vsi navdušeni za OF. Vsi so jo podpirali: kmetje, delavci in meščani. Kdor pozna te razmere in se spominja kako je Primorska sprejela, OF. se nič ne čudi. da je danes tu v Argentini še toliko dobrih in poštenih Primorcev, ki so še vedno navdušeni za OF in za novo oblast v domovini. Toda, kdor misli s svojo glavo bo prej ali s'ej spregledal. Kdoi' pa verjame vse kar mu trobijo rdečkarji, pa naj se le opeče, ker sicer ne bo hotel verjeti, da je ogenj vroč. Prvi partizani na Primorskem so bili drugačni kot v Ljubljanski pokrajini. Tam so šli prvi v gozd razne propalice in delomrzneži. Xa Primorskem pa so bili prvi borci idealisti, ker barabe so bile tedaj še vso oblečene v črne srajce, ki so jih šele pozneje zamenjali z rdečimi, ko je tako pokazala npihova korist. Zato je bilo na Primorskem veliko težje spoznati pravi obraz OF in ga je narod spoznal povečini šele, ko je že padel komunizmu v kremplje. Le redki so pričeli sumiti, da morda le ni vse v redu. Neki župnik iz Vipavske doline, ki je podpiral OF od prvega dne. je začel sumiti tedaj, ko je slišal besedo “partizani ", ki so jo zamenjali za prejšnji naziv “četniki". Tedaj so že vsi vedeli, da vodi četnike general Mihajlovič, za katerega pa je imela OF vedno le slabo besedo. “Partizani", si je mislil župnik, je čisto tuje ime! Po naše bi se reklo strankar. In še kopica drugih besed, ki ne zvene po naše: Miting, teren, hajka, komisar, terenci itd. Tako je umoval še marsikdo drugi, toda do 8. sept. 1943 ko je stopila po razpadu Italije OF na bojišče, ni nihče na Primorskem ničesar javno govoril ali storil proti Osvobodilni Fronti. OF POKAŽE PRAVI OBRAZ Poleti J942. je prišel na Primorsko švicarski poslovenjeni Jud Aleš Baebler in imel pri tedaj že obstoječih partizanskih edinkah predavanja v čisto boljševi-skem smislu. Baebler je tudi obsodil na smrt prvo žrtev OF na Goriškem, študenta Darinka Černeta, iz Vojter-skega pri Gorici. Med mučenjem so ga partizani ubili kljub prošnjam obupane matere. Oče in brat Darinka Černeta pa sta prav tedaj sedela v laških fašističnih zaporih. Zakaj je obsodil Baebler Černeta? Zakaj so ga partizani ubili? če še danes v domovini in tu v Argentini vpije,jh: "Smrt fašizmu, svoboda narodu“. Bali so se ga, da ne bi nasvetoval fantom, naj ne hodijo v gozd k partizanom, ker mu je bilo jasno že tedaj, da je O F komunizem in nič drugega. Italijanske fašistične oblasti so z.čutile prav kmalu, da se nekaj organiizra. Toda proti na novo nastajajoči OFariji niso ničesar ukrenili, kar bi zavrlo OF pri njenem organiziranju. Spravili so se nad ljudi, ki niso bili ničesar krivi. Požgali so vas Fstje v Vipavski dolini in nekaj vasi okoli Ilirske Bistrice. Nastopi po- divjane tržaške fašistične legije San Giusto po Krasu, je bilo bolj divjanje laškega šovinizma kot pa preganjanje OF. Fašisti so dobro vedeli od vsega začetka, d.-, je OF komunistična. Saj so imeli priliko spoznati jo na Hrvaškem in v Ljubljanski pokrajini, ki so jo imeli tedaj zasedeno. Toda fašisti so čakali, da na novo organizirana OF zavede tudi Primorske Slovence v bratomorni boj in jih oslabi. Tedaj pa bi imeli pretvezo, da Slovence iztrebijo do kraja, kot si je zamislil Dučc in drugi fašistični veljaki. Saj je takratni tajnik fašistične stranke minister Vidussoni, (istrski poitalijančenec Vidušič) na vladni, seji predlagal, da se enostavno pobije in preseli vse Slovence. Tako priča v svojem dnevniku tedanji laški zunanji minister grof Ciano. ki je bil na tisti seji na vzoč. Ko so se pričeli prvi partizanski napadi, se je nenadno pripeljal v Gorico sam Mussolini. Sklical je skupaj vse vojaške poveljnike in veljake fašistične stranke in jim rial navodila za preganjanje, ne OF. ampak !za preganjanje slovenskega naroda, ki se za OF navdušuje. “Macellate e hrueeiat jo bilo njegovo kratko povelje, ki so ga fašistični podrepniki dobro razumeli in še bolje izvajali. Izdelali so načrt, da je treba odpeljati iz Primorske v7 Italijo vse možko. To so tudi takoj začeli izvajati. Vse možice, tudi starejše nad 35 let in fantiče, nekatere mlajše od IG let. so opel.jali v Italijo. Na tisoče jih je bilo. Večinoma so jih odpeljali v Abruzze in Sardesrno. Da bi s-1 pa to odpeljavanje možicih zunaj v svetu ne slišalo tako grelo, so iz njih naredili “Bataglio-ne speciale”. Oblekli so jih po vojaško, oborožili pa s krampi in lopatami. Ob slabi hrani so morali delati. Primorska je bila pomladi leta 1943 brez možice roke. da bi prijela za plug. Ostali so le razni fašistični podrepniki in karabinjerske vlačuge, ljubice oficirjev in podoficirjev, kf so postali pozneje brez sramu tovariši in tovarišice, komisarji in komisarke. Eden od takih je bil dr. Bassa. edini slovenski odpadnik iz Goriče, ki mu je uspelo do časti oficirja fašistične milice.Mož je bil prebrisan in v slutnji, da se fašizem bliža propadu je zamenjal pravočasno črno srajco za rdečo in se spet začel podpisovati po slovensko Baša. Pri partizanih, kamor je presedlal, je postal šef policije VOS. ki je hib', predhodnica današnje OZNA. Kot poveljnik VOSa je organiziral umor mnogih zavednih primorskih Slovencev, ki se niso hoteli slepi.) ukloniti komunističnim priganjačem. Taka nesrečna žrtev, ki je marsikomu odprla oči. je bil Ivo Bric, kmet iz Dornberga, samouk in visoko izobražen narodni voditelj; znan širom Vipavske doline, ki so ga mnogi hodili spraševat za mnenje zaradi OF. On je vsakomur svetoval, da j - še prezgodaj, da je bolj Skupina Slovencev z Mons. Bi Pasemo pametno počakati, ker da ho kmalu prišel čas, ko bo zrel sad sam padel z drevesa. Slutil je že naprej koliko nepotrebnega gorja bo moral narod pretrpeti zaradi 0 F. Vbila sta ga dva osemnajstletna smrkovcn. ko je delal v svojem vinogradu. O S M 1 SEP T E M B E R 8. september je O.F na Primorskem našel skoraj nepripravljeno. Če bi se tedaj dvignil kdo drugi, bi ji čisto lahko iztrga! vajeti iz ruk. Le velika zmeda med umikajočimi se Lahi, jim jo pripomogla, da so zavladali za par dni. Razburkali so vso deželo z blazno propagando, da je Italije in Nemčije konec, da je nastopila svoboda. Vsa Primorska je vriskala tiste dni. Po vaseh so stavili mlaje, razobešali slovenske zastave, krasili hiše in se oblačili v narodne noše. OF je to narodno navdušenje hotela izrabiti sobi v prid. Povsod so prirejali praznike osvobojen j a in povsod so od OF poslani govorniki proslavljali OF. ki da ima edino zaslugo, da sta Nemčija in Ital ja tako nenadno propadli. Dr. Jože Vilfan je govoril tiste dni v Rihenberku: Lahov ni več, Nemec pa bo partizanska vojska pohrustala za zajtrk.” Ko je minil prvi dan svobode, so že pričele poslovati prve ustanove nove oblasti, ljudska sodišča. Na stotine ljudi je bilo v naglici obsojenih brez dokazov in postreljenih. OF se je mudilo, da se pravočasno iznebi neljubih ljudi, ker so že pričele krožiti vesti da prodirajo Nemci na Primorsko iz vseh strani. Med klica rji nove svobode in celo med vodniki pa so bili v rdeč > preoblečeni razni črnosrajčniki, ki jih ni nihče klical na odgovor za vse gorje, ki so ga prizadeli Primorcem v službi laških fašistov. Po nekaj dneh svobode je par nemških bataljonov zasedlo Primorsko, Partizanski vodite',ji. govorniki in sodniki so jo pravočasno od k urili v Trnovski gozd. Nič hudega sluteči nared pa, ki je verjel, da j ? svoboda res zasijala, je postal sredi rajanja žrtev nemške vojske. Strojnice, ki so sejale smrt sredi zbranih množic, so preglasile zvoke harmonike. Granat1 so prrglušile vriske veselečega se ljudstva. Požgane vasi, tisoči n rt vib in odpeljanih v ujetništvo, uničena premoženja, razdejane družine, to j-1 bila kruta resnica za prevarano ljudstvo, ki je verjelo OF in njeni propagandi. Zaman so se ozirali ljudje, kje so partizani, ki so sv še včeraj tako junačili, dri bi jih danes ščitili pred nemškim divjanjem. Če bi komunistična OF slovenski narod ljubila, bi mu ne prikrivala, da ni še vseli sovražnikov konec; da bodo namesto Italijanov prišli Nemci in da še ni čas. da bi pokazali, za koga jim gori srce. Saj so prav lahko ugnali, da Nemčijo še ni konec iz tega. koliko nemških čet se j’ valilo preko Slovenije v Italijo. Grozno prizadeto in razočarano primorsko ljudstvo je po Osmem sept. spregledalo. Toda gorje mu. kdor je upal glasno povedati, da v OF nima več zaupanja. OF ga je pospravila brž, ko se ji je ponudila prilika. Ko se je nemški vojski zdelo, da j 1 očistila Primorsko partizanov, se je vrnila nazaj v Trst. (1 urico in Fdinc. Nemške posadke so ostale le v Ajdovščini, Tol - 1 in n. Idriji in ob železnici Ljubljana—Trst. Kras, Banjška planota, Brda in drugi bolj odmaknjeni predeli pa so ostala brez gospodarja. Partizani so mu rekli Osvobojeno ozemlje. Nemci pa Banden gebiet. To je hi o res ozemlje osvobojeno vsega. Iliše razdejane. živina pokradena, živež odpeljan. Vsi so bili tam enaki, toda žal enaki v revščini. Zdaj so pridrli skozi kraj Nemci, kradli in požigali in zmerjali ljudi, da so komunisti in da jih je treba pobiti. Komaj so odšli Nemci so sc že priplazili partizani in zmerjali preplašeno ljudstvo, da so izdajalci in sodelavci z okupatorjem, ker prodajajo Nemcem mleko jajca in vino. TT.ogi ljudje si niso vedeli kako pomagati. Koliko strahu so morali \žiti od obojih. Uboge, ženske same doma, ker se večinoma možki niso vrnili iz Italije, ali pa so jih mobilizirali partizani ali odpeljali Nemci, so trepetale brez varstva v večnem strahu. Podnevi pred Nchu i ponoči pa prod partizani. Čudni osvoboditelji res, da narod trepeče pred njimi? Mein in tja .je kdo sprožil misel na samoobrambo, toda kako ju organizirati, ko ni bilo možkih in gorje če bi zvedeli partizani za tako misel. Smrt bi bila neizbežna. Ponoči bi prišli in ga odpeljali. Nikdar več ne bi videl ne doma ne svojih domačih. Po osmem septembru so prav tako kol v Ljubljanski pokrajini tudi na Primorskem prišle na krmilo OF večinoma propaliee in različni častiblepnoži. Pošteni rodoljubi so spregledali in se odtegnili sodelovanju, nekatere p n so kot nezanesljive partizani pobili. Pobijanje jo postala tako vsakdanja reč, da se ni več nihče razburjal, če je koga zmanjkalo, a i če so na samotnem kraju odkrili truplo koga, ki so ga komunisti odpeljali par dni poprej. Nekatere komunistične edinice so bile tako podivjane, da se jih celo razni komunistični komisarji niso upali iti nadzorovat. Še danes se spominjajo ljudje iz okolice Gorice dogodbice, kako so trije partizani spremljali nekega komisarja in se med potjo na tihem domenili. da ga bodo ubili, ker je bil lepo oblečen. Eden si je izgovoril njegove čevlje, drugi obleko, tretji pa prstan in zlate zobe. Za denar, ki ga je imel v denarnici so so domenili, da ga bodo razdelili na tri enake dele. Komisar pa je imel dobra ušesa in je pravočasno ušel nevarnem spremstvu. Navdušenje za partizanstvo ga je minilo. Pobegni! je od njih. Tak način borbo za •enakost in svobodo se mu je zdel le pregrd. Struhu v katerem jo živela po osmem septembru Primorska, pa se jo pridružila tudi beda. Primorska že od nekdaj ni pridelala dovolj živeža zase. Vedno je bilo treba prodati vino ali kaj drugega in kupiti kruha. Y krajih, kjer so bile nemške vojaške posadke, so N mri dajali živež, v druge kraje pa ne. Ljudje so morali hoditi v Furlanijo po moko in polento. Dostikrat so jim pobrale nemške a'i partizanske pat vole. kar so nakupili, da so se prazni vrnili domov k lačni družini. Toda kje jemati vedno in vedno denar. Prodajati vino so jim partizani prepovedali, češ da s tem podpirajo Nemčijo. Zaslužka ni bilo nobenega ne na cesti no na zgradbah. Kjer so imeli gozd, da bi prodali les ali drva. si niso upali iti ponje. Takoj bi jih partizani obsodili, da hodijo v gozd špionirat. da bodo poten naznanili Nemcem, kje so partizani. Ko so’se pa vrnili iz gozda n z«) jih na cesti ustavili Nemci, so jih spet Nemci dolžili. da so peljali v gozd partizanom živež in srečo so imeli. č > jih niso odvlekli v internacijo. Kako drugače je izglodal osvobodilni boj za tistega. I'i ga je doživel doma v strahu in trpljenju, kot pa za i istega, ki je v Argentini modro presojal, kdo je imel prav in kdo n \ kdo je bil junak in kdo izdajalec. Na Primorskem so res pohiteli v gozdove najboljši možje in tanijo, ki so na ta trenutek že 10 let čakali. Njihov boj je šel za svobodo in proti laškemu fašizmu ter nemškemu nacizmu, če bi oni obdržali vodstvo gibanja. hi primorski) partizanstvo ostalo s častjo zapisano v zgodovini, žal so se prepozno zavedeli svoje prevare. Danes bridko, obžalujejo, da niso pravi čas prisluhnili modrim svarilom. Sedaj je prepozno, ker jili komunizem že ima v kleščah. Čas je pa že tudi, da se sl veznejo primorski domo- La fuga de las fauces de la muerte EL CAMPAMENTO DE VETRINJE Hace ocho siglos que pasö por ese rincön de la tie-rra eslovena San Bernardo, el gran reformador del mundo conteporäneo y fundador de los monjes Cister-cienses. All! levantö el mismo el primitivo convento. Andando el tiempo surgiö alH una abadia grandiosa que hoy todavia testifica los grandes meritos que tienen los monjes para la civilizaciön cristiana. Un sol hermoso brilla sobre la campina, vestida de gala, pues es domingo y primavera. Allä hacia el sur aspiran nuestras miradas, pues all! atras lloran nues-tras casas abandonadas y llaman a sus hijos para que reg'resen. Pero" la cordillsra de las Karavankas, aun-que revestida de blancura intachable y resplandeciente en el sol, se nos antoja amonazadoras mandibulas de alguna peligrosa bestia. Al norte cierra el horizonte la cadena de los Alpes Taurios, mas heiados todavia que sus glaciares, pues all! atras aguarda la fria mirada de gente ajena, desconocida, quizäs enemiga. Entre esas dos cordilleras hay como una alfombra multicolor, bcr-dada con pueblos y pueblitos, lomas, cerros y valles, iglesias, castillos y residencias solitarias, rodeadas de frutales floridos, entrelazados por los caminos, rios y arroyos, separados por los bosques y alturas. He aqui un pedazo del paraiso esloveno — per-dido . . . Hace siglos resonaba por doquier la palabra y la cancion eslovenas; hoy dia solo vegeta el gemo esloveno retirado en los pueblos apartados. Los esfuerzos germanizadores reforzados por la presion de las auto-ridades. expulsaban a los eslovenos čada vez mas de esa regiön que ha sido la cuna de la independencia eslovena en el siglo VIII. Quisiera uno podsr olvidarse de la tragedia que vivimos al contemplar este grandiose panorama, pero los conos de las carpas, tendidas por doquier ofrecen un cuadro que desentona dolorosamente . y nos parte el corazön. En ese tolderio hormigueaba la gente, casi todos jčvenes eslovenes con el uniforme de “Domobran’ (defensores patrios). las miradas de todos inquirian aclaraciön a la voz que corriö por el campamento. ^Serä cierto o montira? ^Partiremos o no? <,Ad6nde nos Uevarän? <,Sera para enganarnos? jNo hemos de dudar! [Los ingleses son caballcros! Poca fe les tengo. Son capaces de entregarnos a Tito. Son comerciantes. Nuestra sangre nada les im-porta . . . [Por favor! No hables asi. Los ingleses son previ-sores. Ademäs son nuestros aliados y amigos sinceros. No hemos de poner en duda las disposiciones de sus autoridades . . . De esta manera discutian los desarmados jövenes eslovenos la orden que les mandaba “preparase para la partida hacia el sur. ’ ’ Doscientos camiones les llevarian a algtin lugar, donde deberia procederse a la reorgani-zaeiön de las legiones nacionales y prepararse para la ljubi tu v Argentini. Čas je že, da spregledajo podle in lažnjive komunistične načrte in intrige. Kdor tega ni zmožen, naj gre domov, da se bo sam prepričal. Kdor je uverjen, da so narod doma res osvobodili in da je tam sedaj lepo, in da samo “sovražniki svobodne Jugoslavije ter narodni izdajalci” trdijo, da je slabo, je pač malovreden, če tukaj Tita hvali, mesto da bi šel domov, kjer ga tako zelo potrebujejo v obnovi porušene domovine. Ali naj molči, ker ne ve kaj govori; ali pa naj kar hitro poleti domov! Tako je dolžan storiti mož! Kdor dela drugače, je šleva! Nace Hladnik liberacičn de la patria que subyugo el comunismo de Tito. Docientos camiones esperan listos. Llenos de espe-ranza los muchachos no repararon en las frias miradas de los soldados ingleses que montaban guardia en de-rredor de los vehiculos. Gada uno cargč ochenta. Uno tras otro se movieron los camiones. Aunque se insinuaba en todos un pensamiento negro, nadie quiso admitirlo. Para ahogar la angustia escondida coincidie-ron todos en entonar su himno: Padre, madre, nuestros hermanos . . . Nuestra querida patria . . . LA REPATRIACION CRIMINAL. La larga hilera doblo hasta noreste. Una larga nube de polvo marcaba el camino. don marcha acelerada iba-mos siempre en la direccion este. Alli aparecio el rio Drava . . . (',Pero? ^Adonde? j Ese no es el camino a Italia! Nos llevarän a Graz, opinč uno. Tengo miedo de algo peor, se atrevio a exisresar otro, el temor de muehos. Con todo, la caravana siguič la marcha hasta cerca del pueblo Velikovec (Vcelkermarktel). Las palabras de los optimistas, inaccesibles para la duda acerca de la honestldad de los ingleses y las contestaciones serias de los oficiales que dirigian la caravana lograron calmar los muchachos que sin resistencia continuaron el viaje luego de un corto descanso. Un sol brillante, un cielo de azul impecable, campos ezuberantes de verdor y flor, todo parecia como un pensamiento limpio de un corazön inocente. Otro pueblo. jEstamos en Pliberk! Al parar los camiones, se cruzaron las miradas de los indefensos jčvenes eslovenos con las sombrias figu-ras de los soldados ingleses. Bajaron queriendo saiir para visitar el pueblo, para tomar algun refresco. Los soldados les cerraron el pašo. j Un momento! (,Que sera eso? ^Una perfidia? Les hicieron pasar a un patio cerrado. Se levantaba ia duda, pero. j No! j No es posibie! Los ingleses son nuestros aliados. Ellos nos aceptaron bajo su proteceion . . . Asi trataban los confiados jčvenes desvirtuar la sospecha que se les imponia, Nos pusieron en filas. Con čada 80 formaron un grupo. Luego ordenaron la marcha. Inseguros. pero sin prevalecer la sospecha seguimos . . . ] Ojalä tuviese en ese momento alguien la ocurrencia de rebelarse! . . . Pero la disciplina militar, adquirida en duras luchas anticomunistas, donde aprendimos como se triunfa con obediencia ciega, nos tema a todos atados. Los mayores, nuestros oficiales que iban junto con nosotros, han de saber de que vamos por un camino seguro . . . Asi seguimos la marcha, cargados con nuestras mochilas, pero sin ningün elemente de defsnsa o ataque. Nos acompa-naban las miradas de gente que se aglomero a la vera do nuestro camino. Me parecia el regreso vergonzoso de una batada perdida. Sera la ultima y la gran prueba. ^Ccmo ha de terminar? Alli esta la estacion. Aila vamos. Nos hacen entrar. Una larga fila de vagones detenidos. ^Adonde vamos a parar? Fronto tuvimos la contestaciön suficientemente clara ... De golpe nos encontramos rodeados de soldados. Sus gorras con la estrella roja nos hicieron helar la sangre .... Sus frias miradas, llenas de odio nos revelaron lo horrible de nuestra situacion. jVamos, traidores! j Adelante crim.nales! era el sa-ludo de ellos. A pesar de estar agotado y cansado, desarmado y con hambre hubiera intentado la fuga; pero en vista de que los demäs seguian resignados, segui sl ejemplo de ellos. Tan grande ha sido en nosotros la confianza en la Providencia de Dios que suponia, tambien en ese momenta, alguna posibilidad de sa'.ir bien del apuro. Asi nos cargaron como hacienda ... En fin . . . j Para quc tal desconfianza! El optimismo renacia de nuevo. Total no hemos cometido ningün crimen. Peguramente ya los rojos no s er an tan furiosos ahora, teniendonos derrota-dos. Al fin y al cabo, somo hermanos. Nos juzgarän, castigarän con algtin mes de prisiön y luego volveremos a nuestras casas ... j Si! En realidad, de que he de tener miedo ... Al cabo, tambien los comunistas ban de tener un corazčn humano. Todos no s er an bestias, 0 por lo menos, no los que llevan la responsabilidad de mandar. En lugar de rebelarnos nos pusimos a rezar. Por el santo nombre de Dios y por la santa religion y por la Santisima Maria hemos emprendido la guerra. Inmensa fue en este momento mi confianza en Dios y en Maria Santisima. i Pero que ddloroso! j Tantas veces hemos triunfado sobre esos canallas rojos. Jamäs nos han derrotado y ahora nos tienen como conejos . . . Las puertas del vagon se cerraron. Soloa traves de unas rendijas en-traba mediana luz, la suficiente para poder empezar nuestros nuevos guardianes, su piilaje. De golpe oi a mi večino: ^donde esta mi reloj? i Cällate imbecil! (.Para que te sirve? le contestö bruscamente una voz. La bayofleta en la garganta aca-116 al protesten. Una veintena de soldados armados nos quitö hasta los cortaplumas y todo objeto que pudiera servir como instrumente de defensa o para la fuga. Luego salieron cerrando la puerta y poniendole plomo. Ese plomo, aunque nos fastidiaba mucho, nos infun-diö por otro lado una nueva confianza. El hombre siem-pre halla algo en que apoyar su esperanza . . . Nos han emplomado para llevar el transporte a traves de Yugoslavia a Italia, ya que los ferrocarriles e.ntre Austria e Italia no han sido reparados todavia . . . 1 Nada de cobardia! ; Todavia vamos a tener el fusil, para termin ar la cuenta inconclusa! . . . Asi nos aferrä-bamos estüpidamenta al ultimo rayito de esperanza. Antes de la salida del tren se abre otra vez la puerta y dos individuos con la estrella roja entran . . . Hervia mi pecho; se me crispaban los dedos para lan-zarse sobre los criminales que han llevado a nuestra patria a un abismo de tan terrible desgracia . . . Pero me sentia como clavado . . . Como Cristo en la cruz, asi reflexione y me acorde de la palabra del Redentor: Padre perdönales, porque no sahen lo que hacen . . . i Pero ellos sahen, y bien lo sahen! . . . En ese momento, mäs quenunca, comprendi el sentido del ejemplo de Jesucristo en la cruz y termino mi meditaeiön con la conclusiön: la mayoria son ciegos y realmente no com-prenden el horrible papel que desempenan. El tren paro. Cruzamos ya la frontera austro-yugoslava y Uegamos a Dravograd. Con gran ruido se abrian las puertas. Triste era el saludo de las estrellas vespertinas desde el firmamento, que se arquea sobre las sierras de Koziak. Armados con lämparas entraron andrajosos solda-dos con la estrella roja. clavando sus miradas en nuestros uniformes y mochilas. “Camarada, nosotros dos cambiaremos el uniforme”, ordenö uno. El muchacho aludido no se moviö. (,No me oyes? jVengan tus zapatos, saco y panta-lön! (,No me entiendes? £No eres esloveno? jLo soy! jY mäs que tu! Pero no te dare el uniforme, porque es mio. jNo lo robe como tu! Siguio una discusiön que termino con el despojo de los “camaradas” al joven que contra las bayonetas no tenia mäs que punos. Un golpe con la culata lo con-vencio de que ya no tenia ningün derecho mäs. Con esa especie de argumentos nos quitaban las mejores pren-das, reloj es, anillos y cualquier cosa de valor. El aire en el vagon se hizo insoportable. Mäs de uno se sentia desmayar. Uno pedia: “Senor, me de ja Usted ir al bano”. Yo no soy burgues. No soy “Usted” . . . [Eso ha pasado! Pero pasö tambien eso de ir al bano, para escaparse . . . i Perro! Ahora vas a ver, lo que quiere decir sufrir . . . Ahora es nuestro momento de vengan-za . . . Gracias a Tito triunfamos nosotros, comprendas! Ahora veräs como pagamos y premiamos nosotros. Sin piedad. sin tomar para nada en cuenta las ne-cesidades mäs elementales, cerraron otra vez la puerta. El tren siguiö hasta Slovenji Gradec. KAKO LJUDI OBEREJO. Kako ljudi za železnim zastorom oropajo/ v imenu države, naj služi za zgled sle< če: Kmetu plača državna zadruga vino po 5 ju-golir za stopinjo alkohola. Tržaški go-stilničas plačuje stopinjo po 7.5 italijanski Iilir (100 jugolir je 4t) ital.). A ko dobi kmet za liekto 5.000 jugolir, mora prodati pet iiektov, da mu znese 10.000 ital. lir. Za to se da kupiti samo par dobrih čevljev v Trstu, če bi smel svobodno peljati vino v Trst, bi za en hekto izkitpil 7.500 italijanskih lir in bi že s poldrugim liektom kupil par čevljev. Mleko plačujejo v krajih, ki so pod Jugoslavijo, po :?K jugolir, v Trstu ga prodajajo po 'So ital. lir za 1 ter. Država. ki je v Jugoslaviji vse, tako dela profit na račun kmetove revščine. TEMENI 'A na Dolenjskem se tudi noče navdušiti za “zadružni dom”. Vsega pa je kriva Pribiiova teta, ki je tako hudobna, da daje celo streho pregnanim nunam. Sedaj so jo zatožili za špekulant ko, češ da ni pravično napovedala, koliko pšenice je pridelala. Ljudska pravica 27. jan. pravi, da jo bojo že ugnali. Pogled na cerkev v Markovcih kjer so pastirovali č. g." Karel Fiieko. Parniki iz če, inčev in Markovcev so poskrbeli za mašo za rajnega župnika in se kljub dežju obilno vdeležili svete maše II. aprila. RLEI). Plavijo, da je grajska streha popustila in se lahko zgodi, da bo sta-roslavni grad utrpel veliko škodo. DOBERDOB. 15. febr. je hotel prekoračiti mejo med Miru kom in Rupo Karel Kerfolja, star 25 let, da se vrne k domači družini. Jugoslovanska straža ga je ustrelila. 5. febr. je jtigoslov. straža ubila pri Opatjem selu starejšega može. CERKNO. Gospodu kaplanu je oblast odtekla “obrtno dovolenje". MEDANA. Tovarišica učiteljica je snela križ in ga vrgla v ogenj. Otroci so seveda lo doma povedali, nakar so matere šle protestirati. Učiteljica je svoj korak opravičila s tem, da kakor ni v cerkvi prostora za Tita, ga ni v šali za Kristusa. BILJE. V Biljah in Renčali sta bili cerkvi spremenjeni v magacine in je bilo župniku v Mirnu prepovedano maševati v teli dveh cerkvah. TREBNJE. G. kaplan sc je hudo zameril. I*rav blizu cerkve zidajo namreč “zadružni dom”. Ker je v nedeljo g. kaplan stopil tja okoli in pozval otroke, ki so mesto k maši šli tja zijala prodajati, je razglašen za ‘ sovražnika ljudstva” v ljublj. časopisu. TU KOV IX A MED KOKRO IX OKOLICO. Znano je, kako je Gorica nenaravno odrezana od vasi, s katerimi je živela stoletja skupaj. Trpele so radi tega vasi, pa Gorica ravno tako. Sedaj je vsaj deloma trgovanje med okolico in mestom spet urejeno. Okolica bo mogla spet prodajati v mesto. Toda ne kak posameznik, ampak samo zadruge odnosno država. Podlaga trgovanju je lira. Določeno je tudi, katere stvari so dovoljene, da se izvažajo in katere Uvažajo. Za Gorico je to velikega pomena. Tudi za okolico, vendar niso kmetje zadovoljni, ker bi sami več zaslužili, če bi izvažali na goriški trg naravnost, kot na sedaj, ko morejo prodati le po posredovalcu zadrugi, ki jih odere na korist države. POGINE NAJ PES, tako je naslov romana, ki ga je Slodnjak spisal na 1200 straneh o Francu Levstiku, slavnem slovenskem jezikoslovcu in pisatelju. Isti pisatelj, ki je samovoljno potvarjal in spušal verze v Prešernu, jo tudi iz Levstika napravil ‘‘predhodnika OF”. Tega seveda ni povedal o njem, da je nosil rožni venec vedno s seboj in da ga je tudi pogosto molil. POLONCA JUVANOVA je v Ljubljani praznovala -45 letnico delovanja na slovenskem odru. KA J LJUDJE Č1TAJO. Ljubljanske knjigarne so dognale, da ljudje povprašujejo le po starih knjigah slovenske predvojne literature, nove pa o. klanjajo. Sedaj so že vsi siti novotarije v rdeči barvi. SO LETNICO USTANOVITVE Jugoslovanske Akademije umetnosti in znano. • i so praznovali v Zagrebu, časopisje je skrbno zamolčalo, da je glavni ustanovni k bil katoliški škof Strosma-jer. BOROVNICA-PBESERJE. Bombe so stari most tako razrahljale, da je bilo nesmiselno misliti na njegovo obnovo. 21. dec. je bila izročena prometu nova 11 km dolga proga, katera prekriža dolino brez mostu. Doslej je postavljen šele enojen tir. SMRTNA ŽETEV V Zagorju ob Savi je 17. jan. zaspal v Gospodu dekan FRANC .MARKES. Doma iz Jesenic je kaplanoval v Gorjah, Šentjurju pod Kumom in nato bil v Zagorju. Nemški naval ga je pregnal. Njegovo delo med rudarji je bilo neprecenljivo. KIPAR NIKOLAJ PIRNAT, iz Idrije umrl 10. jan. v Ljubljani. V STIČNI je umrl redovni brat -j-KONRAD KLEMEN. V ŠENT VIDU PRI STIČNI je umrla NEŽA KREMŽAR, stara 80 let. Njen sin, pri katerem je največ časa živela, je župnik v senjski škofiji. V DOBERNIČU je umrl posetsnik Jernej Slak. V ILIRSKI BISTRICI so pokopali ANTONA ŽNIDERŠIČA, znanega slovitega slovenskega čebelarja In avtorja Žnidaršičevega panja. MATI NADŠKOFA STEPEN CA, Barbara Stepinac je umrla v Krašiču. Nemci so ji ubili enega sina, Italijani so ji požgali dom, komunisti pa obsodili sina nadškofa, katerega je smela obsikavati le enkrat na mesec v Lepoglavi, kjer je zaprt. P. J OZ A F AT AMBROŽIČ, frančiškan, ki pastiruje Slovencem v Kairu v Egiptu, doma iz Gori j, je bil povišan na čast prvega kanonika (kovnega ško a). KOLEDAR. Ljudska Pravica, ljubljanski dnenik, je izdala koledar, v katerem ni nibenega svetnika in tudi Ve-likenoči v njem ne najdete. Zapisano pa je, kdaj je Stalin postal gnralisimus, kdaj ,i bil roju Kidrič, ždanov . . . ŽHEČE PRI KONJICAH. 18. dec. je Gospod odpoklical župnika -j- JOŽEFA BIZJAK. Rojen je bil 18!>7 pri sv. Marjeti niže Ptuja. Bil je velik Slovenec in v prejšnji vojni dvakrat obsojen na smrt, a vedno rešen. Tudi ta vojna ga je hudo zadela. Iz izgnanstva na Jir-vaškem se je spet vrnil na faro. Zadnje, čase, je bil deležen še poslednjih bridkosti, ker so ga komunisti neprestane) napadali v časopisih. DELAVSTVO je dobilo poziv, da naj kaj stori za zgradbo “zadružnih domov”, kateri so zamišljeni kot centrala komunistične vzgoje in oblasti v vsaki vasi. To so priprave za socijali-zaci.jo kmetov. Delavci tovarne za izdelavo orodja so sklenili, da bodo naredili 450 krampov in lopat s katerimi • e bodo gradili zadružni domovi. KONJICE. Danes je pri nas nevarno imeti prijateljstvo z župnikom. Advokat Jože Humar je gospoda dekana Tovornika spoštljivo pozdravljal in včasih tudi o njem kaj pohvalnega povezal. Pa se mu je slabo obneslo in sedaj spoznava da je duhovsko prijateljstvo nevarna stvar. Našli so proti temu advokatu gradivo za napad in sc-daj je mož že na č) 'i listi. (!«() LETNICA 25. jan. 1348 je slovenska žemlja doživela najstrašnejši potres, kar jili pomiti zgodovina. Tisti dan se je na Koroškem odtrgal ogromen plaz od gore Dobrač in zasul 17 vasi, !) cerkva in 3 gradove. Reka Zilja se je zajezila. Mesto Beljak je bilo popolnoma porušeno. Pravijo, da je bilo tedaj 10.000 ljudi mrtvili. Letos se je vsa dežela na Koroškem spomnila tega grozotnega dogodka. LOG 1‘Rl TRENTI. V ječo jv OZNA odpeljala gostilničarja Joška Zorca. U-radno poročilo pravi, da se je v ječi sam obesil, judje pa tega ne verjamejo, ker je za mnoge že znano, da so se morali ‘‘obesiti”. BRDA. Velika nevolja vlada radi razočaranja ker ljudem niso razdelili graščinske zemlje, kot je bilo prej obljub-ljenoL. Mesto 40% pridelka, bo dninar odslej dobil le dnino. Ljudi tolažijo s tem, jim strašne davke, toda ljudje jit nočejo ali pa ne morejo plačati. Največkrat je to zadnje. V Zajelah je bilo tako, da je zato prišla oblast, da zarubi za davek. Oblast je pa naredila tako, da se je cela občina zgražala. Mesto da bi zarubila rdlo, je odpeljala edino kravico, katera je dajala mleko otrokom. VSA STAVBENA DELA Dovodne in odvodne inštalacije izvršuje L U I S DANEU PERU 832 T. A. 34 - 3105 'TRBOVLJE!. Socijalna bolnica v Trbovljah je bila