Slovenski narodni problem tvorijo  —  kakor se navadno navaja  —  v glavnem naslednja vprašanja:
1.    Vprašanje nacionalne državnosti. Vsebina tega je v pravici, da sleherni narod odloča o notranji ureditvi svojega državnega življenja in o svojem odnosu do drugih narodov.
2.    Vprašanje gospodarske politike in izkoriščanja množic, to je predvsem vprašanje hege-monije in gospodarskih prednosti vladajočega naroda: v bančništvu (koncentracija kapitala), industriji (demontaža industrije), v zunanji trgovini (usmerjanje izvoza), v izkoriščanju državnih monopolov, pri gradbenih delih (ceste, železnice, bolnice, šole, itd.) pri javnih delih, pri državnih nabavah, pri nastavljanju uradnikov, v davčni politiki itd. Sem spadajo tudi prednosti za vladajoči narod, ki jih prinaša »hegemonistični ključ« pri razdeljevanju državnih izdatkov, kreditov in najrazličnejših fondov itd.
3.    Agrarno vprašanje, to je vprašanje o veleposestvih, polfevdalnih odnosih, kmečkem gladu po zemlji in o vseh bremenih, ki teže kmečkega človeka.
4.    Vprašanje o političnih svoboščinah in pravicah, ki jih običajno kratijo zatiranim narodom.
5.    Kulturno vprašanje, to je vprašanje o sodobnem razvoju narodne kulture in sicer tako v razvijanju jezika, literature, umetnosti itd. kakor o organizacijskem utrjevanju narodne samo-bitnosti; sem spada vprašanje o šolah, kulturnih in drugih društvih itd., ter o materialnem fondu za razvijanje te kulture, ki je odvisen od gospodarske moči naroda.
6.    Vprašanje zunanje politike, to je prostosti, da si narod izbere zaveznike v mednarodnem
življenju, ki najbolj ustrezajo njegovim potrebam.
»Razvoj aloveiukega narodnef« vpraianja-
Inteligenca razpolaga z Znanjem, ima vpogled, v duhovno tradicijo naroda, ki se je nakopičila skozi stoletja narodovega življenja, zato se v njej tudi najhitreje ideološko odražajo socialna nasprotja, ki pretresajo narod. V njej se torej zrcalijo socialne težnje posameznih plasti naroda. Funkcija inteligence torej ni, biti neposredni vodnik svojega naroda, pač pa v tem, da je z vsem svojim znanjem in duhovnim bogastvom izredno važen pomočnik in zaveznik demokratičnih ljudskih plasti, ki so. nosilec napredka, od katerih je v prvi vrsti odvisna bodočnost naroda. Inteligenca torej izpolnjuje svojo dolžnost tedaj, če je tesno povezana z bojem osnovnih demokratičnih Ijudskih množic, če je ves njert duhovni napor usmerjen k aktivnosti in realizmu, če nikoli ne dopusti, da bi jo izgubljanje v abstraktnostih ločilo od konkretnega boja ljudskih množic.
Cankar se je prav v spoznanju te vloge inteligence pridružil delavstvu in obenem glasno povedal, da sloni bodočnost slovenskega naroda na plečih slovenskega delavstva.
»Razvoj slovenskega narodnega vprasanja«