Sveti Severin
|IJ|o smrti grozovitega Atile, himskega kralja, 455. leta po Kriatovem rojstvu, I^SE razpalo je hunsko kraljestvo. V to iMbo velikih prekuoij, zmešnjav in c/* občega nasilstva spada dplovanje sv. Severina. Nihče ne vt\ od kod ji' prišel ta svetnik, ki se je v največjoj sili, ob časn sploSnega strahii in obupa, nagloma prikazal ob brcgovib Dunava kot angol tolažbo in pomofi. Pripo-1 veduje se, da je bil po rodu Afrikanec m imenitae rimske rodovin«. Ko ga je nekoč vprašal inieniten ilnhorcii po njegovoj domovini, odgovoril mn je Severin Saljivo: ,Ako mpiiiS, da sem pobcgun in ubajalcc, katerega 5aka ostra kazen in smrt, idi in glej, da dobiž voliko odkupnino za mene." Tak6j pa resnobno pristari: ,,Kaj neki naj govoiislnžabnik božji o rodu in domovtni, skrbimo raji za dom v nebesih; a to vwli, da me jn poslal Hog tolažit to ljudstvo v njega stiskah in bedi."
Sv. Severin je bi) majhene postave, snli, bradat. Jlovek, ki je živel zelo izpokorno. Postelja mu je bila plahta na trdih tleh, postil se je vsak dan do večera ter jo tudi v najhujSej zimi hodil bos ia razoglav. Malo no celih tri-deset Iet je potoval trudoljubivo od kraja do kraja, povsod oznanoval besedo božjo in pomagal, kodra- koli jo. mogel, nbožnim in zapašfenim. Njegovemu vplivn se moramo zahvaliti, da je »veta katotiška cerkev v najkrajšcj ddbi tako napredovala.
Pričel pa jo sv. Severin svoje apostolsko delovanje v Asturib (baje se-danji Stockerau ali pa Kloaterneuburg) ob Dunavn 465. lcta. Potom je po-toval po sedanjem gorenjem in dolenjem Avstrijskem, po Korožkcm, Štirekem in dolonjem Ogerskem. Po tedaujih rimskih lidnjavah je. zbiral vazkropljenc vernike in sezidal pri Favijani (Dunaji) nokoliko samostanov. On sam je najrajše prehival t rairnej kolibici pod Diinajskim ozidjem. \jpgovo sveto živ-ljenje je, zbiralo mnogo učenccv okfilo njega, katerim ,je astanoril samostau v Heiligenstadt-u, tcr jili tn napeljeval k bogoljubnemu žirljenju in b krščanskej pnpolnosti. Ta kraj so njegovi u6enci imenovali ^Sanctus loeus". to ,je po nafe: ,svet kraj", in od tod je baji Se denes ime temu kraju ^Heiligonstadt". Tretjo bišo molitvpnieo je ustanovil av. Severin ne daleč od poprej recenega kraja med samion zelenimi trtami. Podoba, ki jo imatc pred seboj. kaže nara pozneje na tem kraji sezidauo eerkev v Sieveringu. Imo kraja ^.Sievering" opomina šg zdaj na njpgovega pobožuoga UBtanovnikn. Še denes se vidi na tem kraji kamenitA jama, v katerej je sv. S*svwin po veiv'krat kleeai in molil.
Prebivalce setlanjegjv mesta Dunaja jo o njegovoj dobi huda lakota trla. Kadar poizvedu o sv. SeviTinu, popronijo ga, naj bi prišcl k njim in jim po-magal v tolikej stiski in bisdi. Sv. Severin pride. Proknln, imovita vdova, iraela je polne kaSče žita, a ni hotela pomagali sirnmakom, ki so prebijali ' glad in najveijo bedo. Severin, srečavSi jo na uliiM. ofita joj njrao lakomost in jej rete: nPleiuenit*ga si rodu in kristjana, a veDder si snŽDJa grde lako-mosti; gorje tebi! Bog bodc vže skrbel za svoje otroke. a ti bodeš pomeUila svoje žito v Dunav ter pasia ribe ž njim, ker uečeš ljudi. Se lebko uideš šibi božjej, ako hjtro pomoreš siromakom!" Vdova se ustraSi in obilo žita razdeli potrebnijn in ubogim.
9
Celih trideset let je delal sv.  Severin iuv to, da se. je prava krščanska vera  sirila  po  naSem  cesarstvu,  zatorej  se po  vsej praviei  srae imenovati

10
apostol avstrjjekj. KoDcem 482. Ieta ,jo bil nevavno obolel in v dnn 8. jamivurjii 483. lete mirno v fiospodu zaspaJ. Srojim nbencem je bil naroži), da njegofe kosti proneKO v Italijo. kar se jo tudi zgodilo, iu tako njegovo truplo por-iva šo denes v Napolu na Laškdm v eerkvi ofetov Bcncdiktinccv.        I. Tomšić   .