leto XVIII 23. april 1984 št. 4 (164) IMAŠ IDEJO — NA DAN Z NJO! MAJ — MESEC INOVACIJ IN RACIONALIZACIJ V PIONIRJU V izjemno zaostrenih razmerah gospodarjenja je najslabše predajati se utvaram, da bodo rešitve problemov prišle same od sebe, da bo že čas odpravil težave. Rešitve za boljše poslovne uspehe so namreč tu — v našem vsakdanjem delu. V množici aktivnosti, kijih vsebuje program Pionirjeve prenove, ki smo ga zasnovali in tudi osvojili v letu 1981, smo velik poudarek namenili tudi množični ustvarjalni dejavnosti. Zlasti v tozdu gradbeni sektor Novo mesto smo pri uveljavljanju te dejavnosti že Vsaka invencija ali odkritje je velika stvar, toda še bolj pomembno je, da to uporabimo v neposredni praksi. (Masaru Ibuka, ustanovitelj japonske korporocije Sony). imeli nekatere uspehe, saj je predloge za izboljšanje rezultatov poslovanja dostavilo veliko delavcev, od neposrednih delavcev do direktorja tozda. V maju, ki smo ga poimenovali mesec inovacij in raciona- lizacij v SGP „Pionir”, bomo ustvarjalno dejavnost razširili na vse Pionirjeve tozde in delovne skupnosti na vsa naša gradbišča, delavnice in poslovne prostore, na vse naše delavce. Najširši cilj meseca ustvarjalnosti je narediti Pionirja bolj učinkovitega in ekonomsko uspešnega, kar pa bomo med drugim dosegli tudi s tem, da bomo naše delavce vključili v najbolj kvaliteten del delovnega procesa, to je v proces ustvarjanja, v proces iskanja novih idej, zamisli in izboljšav. Izboljšave, inovacije in racionalizacije so možne prav na vsakem delovnem mestu, zato so vsi Pionirjevi delavci poklicani, rečemo lahko celo, da imajo pravico in dolžnost razmišljati in predlagati svoje zamisli o učinkovitejšem gospodarjenju. Že samo ime „pionirjevec” nam mora biti pri tem vodilo, saj označuje delavca, ki išče nekaj novega, ki raziskuje nekaj boljšega, ki se bori proti okostenelim navadam in razvadam. Vsakdo izmed nas lahko in mora dati torej svoj delež k bolj uspešnemu jutri in pojutrišnjem. Vsem delavcem doma in v * tujini in vsem delovnim ljudem * čestitamo za 1. maj — praznik dela. uredništvo ■* HM m m Pravimo, da lahko majhna iskrica zaneti velik požar in podobno lahko majhna ideja, navidez nepomembna in v prvem hipu morda celo nesmiselna, dolgoročno pomeni veliko korist in prednost v neusmiljeni poslovni bitki za razvoj in preživetje. Če vsakdo da v Pionirju samo eno idejo, je to že 4400 idej. Zakaj ne bi to bogastvo idej izkoristili in jih v praksi uporabili? Osnovne stvari moramo delati nekoliko bolje in to vsak dan skozi dolgo časovno razdobje. To je na prvi pogled sicer enostavno, toda istočasno tudi težko. (Robert H. Hayes). Spoštovana sodelavka, spoštovani sodelavec! V 2. členu zakona o združenem delu je zapisano takole: „Temelj socialističnega združenega dela je razvoj delavca v celovito ustvarjalno osebnost”. In k temu temelju je usmerjena naša aktivnost v mesecu maju, ki pa naj bi se sčasoma podaljšala na vse mesece in dneve v letu. Pionirje tudi tvoja organizacija združenega dela, Pionir je tudi tvoja lastnina, zato je tvoja dolžnost, da je ta lastnina čim bolj ekonomsko izkoriščena. Zato pri svojem delu ne uporabljaj samo roke, temveč tudi glavo! Na dan torej z idejami in skupaj jih bomo potem uresničili, da bodo naši osebni dohodki in dohodek delovne organizacije večji, naše poslovanje pa boljše. — Služba za organizacijo in razvoj poslovanja — Tehnična služba A. % ‘ ■NK. Delavec je na ročni pogon vrtel zobniško črpalko na nanašanje opažno olje. V Togrelu pa ne mirujejo ampak skušajo razpršilec še b0li ilp°|,',lnUi' P“i,e J" Wi ««■" "-ÉW (f««= ŠD Dobil si idejo, kam sedaj z njo? Vsak naš delavec je že v aprilu letošnjega leta dobil posebno število „Obveščevalca”, ki je tako prirejena, da je obenem tudi že formular, oziroma listina, na katerem bomo napisali ideje o izboljšanju delovnega procesa. Te ideje se bodo zbirale pri vodjih gradbišč, vodjih delavnic, vodjih oddelkov. Le ti jih bodo poslali na upravo tozdov in služb. Končno se bodo vse te ideje iz cele delovne organizacije zbrale pri komisiji za inventivno dejavnost. Navedena komisija bo predloge klasificirala in dobre ter koristne predloge tudi de-I narno nagradila. Predvsem bi radi poudarili, da komisija ne pričakuje iz majske ustvarjalne aktivnosti samo izvirnih inovacij, ki so plod obsežnega in visokostrokovnega dela, pač pa predvsem predloge izboljšav in novosti pri vseh opravilih in nalogah, kijih opravljajo naši delavci. O rezultatih meseca inovacij in racionalizacij bomo poročali v naslednjih številkah glasila. Komisija za inventivno dejavnost Pregled inventivne dejavnosti Inventivna dejavnost je pri Pionirju prisotna v celi njegovi zgodovini. Delavci so pri vsakdanjem delu nenehno izboljševali priprave, naprave in pogoje za delo, skrbeli za boljše vzdrževanje strojev in vozil, uvajali nove elemente in tehnologije pri montažni gradnji in s tem večali gospodarsko korist delovne organizacije. Te izboljšave so praviloma ostajale neregistrirane. Organizirano je inventivna dejavnost zaživela od leta 1975 dalje, koje delavski svet sprejel pravilnik o inventivni dejavnosti. V letu 1976 je začela delovati posebna strokovna komisija. Naloga te komisije je, da v skladu s sprejetim pravilnikom sproti obravnava vse predloge inovacij in racionalizacij v naši delovni organizacije. Do danes je bilo komisiji predloženih 30 primerov tehničnih izboljšav in koristnih predlogov, od katerih je komisija 24 predlogov sprejela kot koristne in jih ustrezno nagradila, pač glede na pričakovano oziroma doseženo gospodarsko korist. Od teh 24 sprejetih tehničnih izboljšav so štiri modelno zaščitene, dva pa v postopku modelne zaščite pri Patentni pisarni v Ljubljani. Na osnovi preglednice do danes registriranih inventivnih predlogov pri naši delovni organizaciji lahko ugotavljamo, da je komisija prejela v obravnavo premalo prijav od delavcev iz neposredne proizvodnje. Pričakujemo da bo akcija „Imaš idejo — na dan z njo” vzpodbudila slehernega delavca Pionirja za vključevanje v inventivno dejavnost. Inventivni predlog naziv Avtor Pričakovana . . . Izplačana letna . odškodnina gospodarska din Opomba 1. 1977 Opaž za razpiranje pri strojnem izkopu Bračko Slavko, vam. ing. 1.160 580,00 34.174,30 uimenziomranje Horvat Stojan, temeljev žerjavne proge dipl. gr. ing. 16.rgo.Z5. 747.592.00 3 1978 Sistem odvajanja termalne vode v bazenih Dolenjske Toplice in uporaba termalne vode Milojeveič Siniša gr teh. 15.000.00 4. 1978 Cepljenje opeke na Gradbišču v raznih dimenzijah Turšič Stanislav gr. teh. 50.812,50 8.543,53 5. 1978 Kontinuirno betoniranje z drsnimi opaži Filipčič Jože, dipl. gr. ing. 2,379.562.00 22.572,55 6. 1978 Izvedba armirano betonskih plošč na višjih višinah Filipčič Jože. Kalin Drago, Kalin Drago, gr. del 1.515.338.00 31.565.55 31.565.55 7. 1980 Konstruktivna in tehnološka rešitev kopalnice Lavrič Ladislav str. teh. 60.000.00 zaščiteno. Modelno odkup licenčne pravice 8 1981 Montažni leseni objekt Žnidaršič Andrej, les. teh Gričar Ivan. les. del. Aš Alojz, les. del 6.000,00 6.000.00 Modelno zaščiteno 9 1981 Silos za cement in dozirna naprava Majes Jože, str. ing. 6.000.00 10 1981 Arm. bet. nastavki na Stebrih za TT-nosilce Globokar Tone dipl gr. ing. Vizjak Franc dipl. gr. ing. Petrovič Milan gr. teh. 2.577,00 948606.40 2.577.00 2.577,00 11 1981 Armiranobetonski nastavki na stebrih za T-nosilec Zorko Miran dipl. gr. ing 984 606.40 7.731.00 12 1982 Izvedba montažne arm. betonske konzole na Jukič Dušan, dipl. gr. ing. 6.000.00 montažni hali ..DVORKAPNICA -PIONIR" 13. 1982 Izvedba dilatacije Kerin Jože ugodna korit na gr. del. 6.000,00 tehnična sedimentacijskem bazenu izvedba — celuloze Krško 14. 1982 Opaži „PIONIR Kocjan Egon, Modelno STANDARD" dipl. gr. ing. 6.000,00 zaščitena Majes Jože. vezna str. ing. Barborič Stane, 6.000.00 sredstva gr. ing. 6.000,00 15. 1982 Ogrevanje in priprava Malenšek Jože, tople vode s toplotnimi črpalkami dipl. str. ing. 589.522,50 11.135,20 16 1983 Izvlakač Juvidurk Dernač Marjan, str. del. Unetič Martin, 7.332,50 del. 164.312.30 7.332,50 17. 1983 Razpršilec olj Rudman Dušan, vodja vzdrževanja 273.627,80 10.055,80 18. 1983 Opažna olja Hrženjak Štefan, gr. del. 319.683,05 11.748,35 19. 1983 Armiranobetonski Strmole Feliks, Akontacije: Modelno mont. (gama) element dipl. gr. ing 48.250.000.00 33.000.00 zaščiten Avšič Janez, gr. teh. 33.000,00 element 20. 1983 Armiranobetonske Žabkar Vladimir, Stroj za montažne rešetke dipl. gr. ing. 5.000,00 izdelavo govedorejo Grm Janez, je v dipl. gr. ing. 5.000,00 postopku Dermač Marjan, Lopatič Silvo, 1,200.000,00 13.398.00 zaščite dipl. gr. ing. Rudman Dušan, Srpčič Ivan 5.000,00 21. 1983 Pritrditef fasadnih Vizjak Franc, Gospodar. zapornih plošč dipl. gr. ing. korist je v fazi ugotavljanja na objektu 22. 1983 Vibriranje kalupov Majes Jože. Varianta str. ing. 4.933,80 tehnične izvedbe 23. 1984 Racionalizacija pri Račečič Albert, gradnji lil. faze Togrel dipl. gr. ing. 9.745.735,50 22.665,00 24 1984 Vizirna naprava Gril Jože. Predlog za gr. del. 1.203.176,00 38 050,00 modelno zaščito Kako idejo pripeljati do konca? Mnogim verjetno ni v celoti znan postopek prijave inventivnih predlogov, tako ostaja veliko idej neregistriranih. Obtičijo pri posameznikih ali v ožjih krogih. Prav gotovo bo dosežena večja korist tako za delovno organizacijo kot za predlagatelja, če bo vsako idejo in rešitev naslovil na pravo mesto. Oddaljenost delovnih mest od sedeža podjetja (terensko delo) ne bi smela biti ovira na poti od ideje do prijave. Vsi vodilni delavci so dolžni nuditi pomoč pri registraciji inventivnih predlogov (opis, skice, izračuni in podobno), tako da bi le-ta zanesljivo prispel do cilja. Vsak predlog je potrebno dostaviti komisiji za inventivno dejavnost, ta pa predlog obravnava v skladu s pravilnikom o inventivni dejavnosti pri SGP „Pionir” Novo mesto. Namen pravilnika je vzpodbujati vse delavce v temeljnih organizacijah in delovnih skupnosti k iznajditeljstvu, k reše- Naprava za izdelavo nastopnih elementov za govedorejo. vanju tehničnih problemov, k racionalnejši uporabi delovnih sredstev, tehnoloških in drugih postopkov, s čimer se dosega večja produktivnost dela, ekonomičnost, storilnost, večji dohodek, boljša varnost pri delu, večji delovni učinek, boljša izkoriščenost strojev, materiala itd. PRIJAVLJANJE INVENTIVNIH PREDLOGOV Vsak delavec lahko poda svoj inventivni predlog, ne glede na svojo šolsko izobrazbo ali na dela in naloge, ki jih opravlja. Prav tako lahko svoje inventivne predloge vložijo tudi druge osebe zunaj DO, vendar pa morajo biti predlogi namenjeni pospeševanju in izboljšanju dela in poslovanja DO. Delavec prijavlja oziroma odda svoj izum, tehnično izboljšavo ali koristni predlog tajniku komisije za inventivno dejavnost. Prijavitelju mora slednji potrditi sprejem inventivnega predloga na posebnem obrazcu. Prijavitelj lahko tudi pošlje svoj inventivni predlog priporočeno po pošti ali odda osebno na vložišču. Predlagatelj mora zraven predloga predložiti vso potrebno dokumentacijo, prav tako pa naj si zadrži kopijo predloga. Za datum vročitve se računa datum na poštnem žigu oziroma datum vložišča ali datum, ki ga tajnik vpiše v matično knjigo predlogov. Poleg osnovnih podatkov, ti so: priimek in ime predlagatelja ali pooblaščenca matična številka, stopnja in smer izobrazbe ter opis del in nalog, ki jih opravlja, mora predlog vsebovati še naslednje: — opis predloga — skice, načrte in ostalo možno dokumentacijo o uporabnosti, koristnosti predloga — osnove za izračun gospodarske koristi. IZRAČUN KORISTNOSTI PREDLOGA Izračun ali ocenitev koristnosti predloženega izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga izvede komisija za inventivno dejavnost. Komisija mora pred izračunom osnove za posebno nadomestilo ugotoviti zlasti naslednje: — tehnični in gospodarski pomen inovacije, — vrednost sredstev, ki jih je potrebno vložiti za uresniči- (Nadaljevanje na 4. str.) Opaž „Pionir—Standard” plod lasntega znanja. Koristni predlogi (Nadaljevanje s 3. str.) tev, — koristi, ki jih lahko dosežejo z inovacijo, — stopnjo dovršenosti inventivnega predloga. Pozitivna razlika med proizvodnimi stroški v primerjavi z obstoječim in novim načinom proizvodnje predstavlja čisto letno korist inovacije in se šteje kot osnova za določitev višine posebnega nadomestila avtorju. Čista gospodarska korist se ugotavlja za čas, za katerega avtorju inventivnega predloga pripada odškodnina — za izum za dobo 5 let — za inovacijo, racionalizacijo za dobo 2 leti — za iniciativni predlog za dobo 1 leta računajoč od dneva, ko je komisija sprejela sklep o osvojitvi inventivnega predloga. JOŽE BARIČ tajnik komisije za inventivno dejavnost Opredelitev dosežkov inovacijske dejavnosti Patent S patentom se zavaruje izum, ki pomeni novo tehnično rešitev opredeljenega tehničnega problema, ki je razultat ustvarjalnega dela, ki je industrijsko in tehnično izvedljiv in ki se da uporabiti v industrijski proizvodnji ali kakšni drugi gospodarski ali negospodarski dejavnosti. Tehnične izboljšave Za tehnično izboljšavo, ki se zavaruje pod pogoji in na način, določen s samoupravnim splošnim aktom oziroma z drugimi splošnimi akti, se šteje vsaka racionalizacija dela, ki nastane z uporabo znanih tehničnih sredstev in tehnoloških postopkov v vseh fazah delovnega procesa, s katero se dosega: — povečanje dohodka — povečanje produktivnosti dela — izboljšanje kakovosti proizvodov — prihranek materiala — boljše izkoriščanje strojev — izboljšanje tehnične kontrole proizvodov — humanizacija človekovega okolja Za tehnično izboljšavo se šteje tudi rešitev tehničnega problema, kateremu ni priznano patentno varstvo. Z modelom se zavaruje nova zunanja oblika določenega industrijskega ali obrtnega izdelka. Koristni predlogi so vsi tisti predlogi, ki z uveljavljanjem omogočajo doseganje poslovnih uspehov, ter v smislu zakona o patentih in tehničnih izboljšavah ne štejejo za izume in tehnične izboljšave. To so predvsem predlogi, ki niso izvirni, temveč pomenijo le prenos tehničnih izkušenj in dognanj drugih delovnih orga- nizacij ali strokovne literature v prakso ter predlogi, ki niso tehničnega značaja, a se nanašajo na izboljšave organizacije, ravno tako tudi predlogi s področja administracije, knjigovodstva, dokumentacije, statistike in načrtovanja ter organizacijski ukrepi na področju storitvenih dejavnosti. Predlagatelj inventivnega predloga je lahko vsak delavec. Predlagatelji sprejetih inventivnih predlogov imajo pravico do odškodnine, ki se določi in izračuna v skladu z osnovami in merili iz pravilnika o inventivni dejavnosti. Organi, ki obravnavajo inventivne predloge Samoupravni organi, ki obravnavajo področje inventivne dejavnosti, so: — delavski svet delovne organizacije — komisija za inventivno dejavnost — predsednik poslovnega odbora — tehnična služba — posebej imenovane strokovne komisije v tozdih. Vse strokovne službe v DSSS in TOZD so dolžne dajati vse tehnične, tehnološke, ekonomske in druge podatke, ki so potrebni za vrednotenje inventivnih predlogov oziroma za izračun povečane gospodarske koristi. Za točnost podatkov jamčijo vodje posameznih služb. Nagrajenci pri občinski raziskovalni skupnosti OBČINA NOVO MESTO: Zapšt. Leto Avtor 1. 1978 Slavko Bračko, varn. ing. 2. 1978 Stojan Horvat, dip. gr. ing. 3. 1978 Jože Filipčič, dipl. gr. ing. 4. 1979 Karel Hace, dipl. gr. ing. 5. 1979 Feliks Strmole, dipl. gr. ing. 6. 1979 Vladimir Žabkar, dipl. gr. ing. 7. 1979 Janez Avšič, gr. teh. 8. 1980 Stane Barborič, gr. ing. 9. 1980 Zoran Arh, dipl. oec., gr. ing. 10. 1980 Jože Barič, dipl. gr. ing. 11. 1982 Feliks Strmole, dipl. gr. ing. 12. 1982 Jože Malenšek, dipl. str. ing. 13. 1982 Jože Majes, str. ing. 14. 1982 Ladislav Lavrič, str. teh. 15. 1982 Andrej Žnidaršič, les. teh. 16. 1983 mr. Janez Gabrijelčič OBČINA KRŠKO: 1. 1982 Janez Avšič, gr. teh. 2. 1982 Marjan Dernač, str. delovodja 3. 1982 Martin Unetič, delovodja Opaž za razpiranje kanalov pri strojnem izkopu Dimenzioniranje temeljev žerjavne proge Izvedba armiranobetonskih plošč na višjih višinah Sistem montažne gradnje „Ravna hala — Pionir” Sistem montažne gradnje „Ravna hala — Pionir" Sistem montažne gradnje „Ravna hala — Pionir" Sistem montažne gradnje „Ravna hala — Pionir" Uvajanje tehnologije tunelske gradnje za potrebe gradbene operative Uvajanje tehnologije tunelske gradnje za potrebe gradbene operative Sistem montažne gradnje „Dvokapnica Pionir" Sistem gradnje z montažnim elementom Ogrevanje in priprava tople vode s toplotnimi črpalkami Vezna sredstva „Opaži — Pionir” Konstruktivna in tehnološka rešitev kopalnice Montažni leseni objekt Priznanje za dolgoletno raziskovalno delo učinkovitega organizacijskega razvoja in aplikacije v DO SGP „Pionir” Novo mesto Sistem gradnje z montažnim „ ” elementom Izvlakač juvidurk Izvlakač juvidurk Predstavljamo vam inovatorje Jože Gril Idejo za vizirno napravo je Jože dobil že takrat, koje delal v gradbenem sektorju Novo mesto. Vso stvar pa je uspel spraviti na papir šele sedaj, ko dela v razvojnem oddelku tehnične službe. Ta naprava je zelo preprosta in bo nadomeščala dosedanjo uporabo svinčnice. Tako bo zmanjšan čas za montažo, sama uporaba te naprave pa je zelo enostavna. Prisloniti jo je treba samo na opaž, steber ali steno ter na tabeli odčitati točnost vertikale. Je tudi precej natančna, saj znaša odstopanje le 1 mm. Jože je izdelal le načrte, pripravlja se izdelava prototipa, ki bo potem preizkušen in modelno zaščiten. Že sedaj pa za to vizirno napravo (ime ni najbolj primerno) vlada velik interes delavcev na gradbiščih in upamo, da bo ta ideja kmalu uresničena in se bo vizirna naprava čim prej pojavila tam, kjer seje porodila tudi misel o njej. Jože Gril je svoj predlog prijavil komisiji za inventivno dejavnost, ki je ocenila, da bo ta inventivni predlog dal 1.203.176 dinarjev gospodarske koristi na leto. Vsekakor zelo dragocena ideja, ki se bo prav gotovo v bližnji prihodnosti še pogosto obrestovala. Egon Kocjan Opaže „Pionir-standard” že nekaj časa uporabljamo na gradbiščih Pionirja, verjetno pa zelo malo ljudi ve, da je eden od njegovih avtorjev tudi Egon Kocjan, delavec razvoj- nega oddelka tehnične službe DSSS, ki dela v Krškem. O njegovi nesreči, ki ga je priklenila na invalidski voziček, smo v glasilu že pisali, sedaj pa ga predstavljamo kot inovatorja. Egon je namreč pred leti dobil nalogo, da izdela načrte za tipske opaže, ki bi jih izdeloval Pionir in seveda tudi uporabljal. Do takrat so se na naših gradbiščih pojavljali kar štirje tipi opažev. Egon je od vseh teh „pobral” najboljše lastnosti in dal osnovo za nov tip opažev, ki so lažji in pri-pravnejši za transport. Izdelal je osnovni statični izračun in osnovne kombinacije elementov, potem pa je zaradi nesreče moral prekiniti začeto delo. Njegove izdelke pa sta dopolnila in do konca izpeljala Stane Barborič in Jože Majes. Egon sedaj dela le šest ur na dan in je zadolžen za uvajanje prednapetega betona in sploh pripravo zasnov za nove armiranobetonske elemente, ki jih izdeluje Togrel. Znanja mu prav gotovo ne manjka, saj je teoretično zelo dobro podkovan in zasleduje vso strokovno literaturo. Vse te nove ideje skuša uporabiti pri svojem delu, smatra pa, da zato še ni inovator. Opozoriti je le, da pogreša stik s prakso, saj bi bilo s tem njegovo delo dosti lažje in kvalitetneje opravljeno. Dušan Rudman Dušan Rudman je prav gotovo eden izmed naj mlajših inovatorjev v Pionirju, vendar samo po letih. Sicer pa je sodeloval že pri dveh prijavlje- nih inventivnih predlogih. Skupaj s sodelavci iz Togrela je načrtoval napravo za izdelavo nastopnih plohov v govedoreji, sam pa je konstruiral razpršilec opažnega olja. Problem nanašanja opažnega olja na opaže je rešil tako, daje uporabil komprimiran zrak. S to napravo, ki se že uporablja v Togrelu, kjer je Dušan vodja vzdrževanja, je tako odpravljeno delo enega delavca. Zaradi tankega nanašanja pa se prihrani tudi opažno olje. Izdelana sta že dva takšna razpršilca, eden statičen in eden premakljiv, ki se uspešno uporabljata, za njih pa obstaja interes tudi zunaj naše delovne organizacije. In škoda bi bilo, če ne bomo v Pionirju tega izkoristili in začeli proizvajati razpršilce za olje. Material je namreč ves domače proizvodnje,pa tudi sama proizvodnja je precej enostavna. Dušan je za obe ideji dobil več kot poldrag milijon dinarjev nagrade, prav gotovo pa ti dve zamisli nista edini in jima bodo sledile še druge. Alojz Aš, Ivan £ričar Montažni leseni objekt smo v glasilu že predstavili, prav tako njegove avtorje, Andreja Žnidaršiča, Ivana Gričarja in Alojza Aša. Kljub temu, da ta zelo dobra ideja še ni naletela na ugodnejši odmev v širšem slovenskem prostora, predvsem zaradi visoke cene, pa sta oba avtorja, tretji je namreč odšel iz Pionirja, zelo zadovoljna. Montažne barake, narejene po njunih idejah, se namreč poja- vljajo na vseh gradbiščih Pionirja po Jugoslaviji. To jima je v veliko večje zadoščenje kot simbolična denarna nagrada in priznanje, ki sta ga prejela pred dvemi leti. Tesarski obrat novomeškega gradbenega sektorja je do sedaj izdelal že 28 manjših lesenih montažnih objektov, ki jih gradbinci uporabijo celo po desetkrat, kar prav gotovo opraviči relativno visoko ceno, da o prihranikih pri hitri montaži sploh ne govorimo. Inovatorja iz Lesnega obrata sta govorila tudi o izboljšavah, ki se pri njih pojavljajo vsak dan sproti. Tako so lani delavci iz obrata predlagali celo vrsto izboljšav na štirih strojih, ki so v marsičem izboljšale proizvodnjo. To so sicer manjše stvari, ki pa veliko pomenijo in prav bi bilo, da avtorje teh zamisli tudi imenujemo in ustrezno nagradimo. Zaenkrat so še anonimni, a upajmo, da ne za dolgo, menita Alojz in Ivan, ki se dobro zavedata, kaj pomeni inventivna dejavnost za vse nas in za Pionir še posebej. Janez Grm Delo Janeza Grma je že lep čas povezano z uvajanjem novih zamisli v prakso. Janez je namreč precej časa delal v razvojnem oddelku tehnične službe, sedaj pa dela v projek- tivnem biroju, kjer prav tako najde čas za inventivno dejavnost. V spisku avtorjev inventivnih predlogov se njegovo ime pojavlja kar štirikrat, vendar je s svojimi idejami prisoten tudi pri ostalih, ki se pač niso znašli pred komisijo za inventivno dejavnost. Sodeloval je pri načrtovanju programa za kmetijstvo, predvsem (Nadaljevanje na 6. str.) (Nadaljevanje s 5. str.) pri zasnovi konstrukcije in statike armiranobetonskih rešetk za govedorejo in prašičerejo ter trenč silosov. Tu se pojavlja skupaj z Vladom Žabkarjem, medtem ko sta z Jožetom Majesom pripravila projekt montažne armiranobetonske polne ograje. Njegove tehnološke rešitve so naletele na zelo ugoden odmev tako med sodelavci v Pionirju kot tudi v Emona inženiringu. S tem pa njegova ustvarjalna žilica vsekakor ni izčrpana. V njegovi glavi je namreč vse polno novih idej, ki bodo slej ali prej zagledale luč sveta, tako da ne bo prav nič čudno, če se bo v seznamu avtorjev inventivnih predlogov v Pionirju njegovo ime pojavljalo tako pogosto tudi v prihodnje. Marjan Dernač O človeku, ki ga žal ni več med nami, je precej težko pisati. Tokrat ne bomo govorili o njemu, pač o njegovem delu, ki si prav gotovo zasluži prostor v glasilu, še posebej v številki, kije posvečena mesecu inovacij in racionalizaciji v Pionirju. Marjan Dernač je bil delovodja vzdrževanja v Tog-relu. Pred tem je delal nekaj časa v Nemčiji, od koder je prinesel bogate izkušnje tudi v Togrel. Nenehno je nekaj izboljševal, kajti njegova ustvarjalska žilica mu nikdar ni dala miru. Skonstruiral je iz-vlakač juvidurk skupaj z Martinom Unetičem, bil je glavni avtor naprave za izdelavo rešetk za govedorejo, na žalost pa večina njegovih predlogov ni prijavljenih in bodo za vedno ostali zapisani samo med delavci Togrela, ki jih vsak dan s pridom uporabljajo. Marjan Dernač je bil odkrit, tovariški in zelo zagnan za delo. Sodelavci se mu na ta način oddolžujejo za njegovo nesebično delo, saj še vedno spoznavajo, koliko jim je pomenil, kaj vseje naredil za Togrel. Prav gotovo je z njegovo izgubo nastala velika praznina, ki jo bodo le s težavo zapolnili. Gradivo pripravil: Goran Rovan Ob robu „dogodku na bolnici” Že precej časa je minilo od dogodka, kije bil 15. februarja na gradbišču bolnišnice v Novem mestu. Vsa zadeva je dvignila precej prahu tako v sredstvih javnega obveščanja kot na občinskem svetu zveze sindikatov, zato je prav, dajo razjasnimo tudi v našem glasilu, saj bodo le tako prišle do delavcev prave informacije in ne pretirane in napihnjene, kot se še vedno pojavljajo v javnosti. Ta dan so bile zelo slabe vremenske razmere, padal je sneg, živo srebro v termometru pa se je spustilo na -6 stopinj celzija. Delavci so se zaradi tega umaknili v garderobo, kjer so se pogovarjali o osebnih dohodkih, kajti dan poprej je bil izplačilni dan. Izrečeno je bilo precej kritičnih besed o stvareh, na katere so že dlje časa opozarjali, pa še vedno niso bile rešen. Najbolj problematično je bilo po njihovem mnenju izplačilo stimulacije za režijske delavce, nemogoč način obračuna akorda in seveda nizki osebni dohodki nasploh. Iz tega godrnjanja se je rodila tudi zahteva, da se o teh problemih pogovorijo z vodstvom novomeškega gradbenega sektorja. Naj ob tem povemo še to, da so se zbrali v glavnem delavci, ki opravljajo ročna dela (torej NK, KV, VKV delavci), katerih osebni dohodki so res kritični in zato je bilo njihovo negodovanje toliko bolj opravičeno. Do sestanka je prišlo naslednji dan in so se ga udeležili: Marjan Filipčič, vodja splošne službe, Ivan Ilijanič, referent za samoupravne organe, Karel Povše, predsednik sindikata, Marjan Čolnar, vodja obratov in predsednik delavskega sveta DO ter vseh 28 delavcev zaposlenih na gradbišču bolnišnice v Kandiji. Delavci so obrazložili svoje probleme in zahtevali pojasnila s strani odgovornih delavcev. Ti so jim nekatere stvari razložili in jim obljubili, da bodo storili vse, da se rešijo tudi ostali problemi, saj so ti mnogo širši in niso samo stvar tozda (akord, stimulacija, nizki osebni dohodki itd.). Ta dogodek je bil pozneje obravnavan na več sestankih v sekretariatu zveze komuni- stov, izvršnem odboru sindikata in v mladinski organizaciji tozda. Na njih je bilo ugotovljeno, da obstaja upravičeno negodovanje delavcev zaradi nizkih osebnih dohodkov in izplačila stimulacije ter da to nezadovoljstvo močno vpliva na produktivnost dela. Zato je treba vzroke nemudoma odpraviti. Ocenili so tudi, da so delavci na gradbišču bol- nišnice pravilno postopali, ko so zahtevali sestanek. O tej problematiki je razpravljal tudi občinski sindikalni svet, kije ugotovil, da ni šlo za prekinitev dela, da pa obstoja veliko in upravičeno nezadovoljstvo med delavci. Zato je potrebno rešiti probleme, ki so povzročili nezadovoljstvo, da ne bo prišlo do podobnih primerov tudi na drugih gradbiščih. Ocenili so tudi, da sindikat v tozdu ni dovolj hitro reagiral. Vsa stvar s tem prav gotovo še ni rešena, kajti problemi z obračunom akorda še niso odpravljeni, išče se možnost za dvig osebnih dohodkov in tako naprej. Skratka nakopičeni problemi niso rešljivi takoj, dogodek na gradbišču bolnišnice pa je prav gotovo pripomogel k temu, da bomo verjetno te probleme reševali hitreje. Povzemimo torej še enkrat, da pri „dogodku” ni šlo za prekinitev dela, saj le to ni bilo ustavljeno, ampak so delavci za to pač izkoristili slabe vremenske razmere. Ob tem pa se samo po sebi postavlja vprašanje, ali ne bi do tega dogodka prišlo tudi, če bi 15. februarja sijalo sonce. SKLEPI ZVEZE KOMUNISTOV V zvezi z „dogodkom na bolnici” so razpravljali tudi člani zveze komunistov, ki so na prvi seji sekretariata osnov- nih organizacij ZK, ta je bila 21. februarja, sklenili med drugim tudi tole: „Komunisti (zlasti na gradbiščih) moramo biti bolj pozorni na vzdušje med delavci ter pravočasno in pravilno reagirati. V primeru pojava nezadovoljstva, dezinformacij itd. je potrebno takoj obvestiti sekretarja osnovne organizacije ZK. Komunisti moramo delavcem razlagati resnično stanje ter delovati v smeri, da ne pride do prekinitev dela. Če je potrebno, naj skličejo sestanek z odgovornimi v tozdu in nastale probleme, nejasnosti in zahteve rešijo s konstruktivnim dogovorom po samoupravni poti. Komunisti moramo kompromitirati nosilce slabih odnosov in nezaupanja ter tiste, ki širijo neresnične informacije in laži ter tako zavajajo delavce. Komunisti, člani samoupravnih organov in vodstev družbenopolitičnih organizacij moramo delavcem pravilno razlagati sklepe samoupravnih organov in stališča DPO ter v samoupravnih organih in DPO prenašati pobude delavcev. Komunisti na posameznih gradbiščih se morajo organizirati in nastopati enotno.” (gr) Vsakemu po delu Predlog delavcev, da se režijskemu kadru na gradbišču obračunava povprečje akorda, nikakor ni sprejemljiv. Kajti povprečje akorda je lahko le eno izmed meril, vendar pa ne pretežno oziroma prevladujoče. Zavzemati se moramo, da je osebni dohodek posameznega delavca (tudi režijskega) odvisen predvsem od njegovega dela in ne od dela drugih, je menil občinski svet zveze sindikatov Novo mesto, ko je ocenjeval zahteve delavcev novomeškega gradbenega sektorja. (gr) Ob „dogodku na bolnici” je bilo izrečeno veliko predlogov, kako konfliktno situacijo, do katere je prišlo, pravilno označiti, saj v resnici ni šlo za „klasično” prekinitev dela. Na novomeškem gradbenem sektorju so se odločili, da to konfliktno situacijo označijo kot „sestanek, ki ni bil sklican po redni poti”, ker sestanek ni bil prej planiran in sklican na pobudo pristojnih organov oziroma odgovornih oseb. Neposredni povod, da je prišlo do konfliktne situacije, je predstavljalo izplačilo stimulacije za organizatorje proizvodnje, ki je bilo izplačano v posebni plačilni kuverti, ker je narejen poračun za leto 1983 (stimulacija se obračunava v kumu-lativi). Delavci so si to razlagali, kot da sije režija delila „višek”. Pravi vzrok pa so prav gotovo nizki osebni dohodki delavcev. Ob „dogodku na bolnici” ni prišlo do prekinitve dela, tako da le tega ni bilo potrebno nadoknaditi. Delavci niso delali zaradi slabih vremenskih razmer in so jim pisane deževne ure. Družbenopolitične organizacije so začele odpravljati konfliktne razmere s tem, da so jih najprej analizirale in ocenile, potem pa zahtevale od samoupravnih organov in strokovnih služb, da analizirajo upravičenosti vseh zahtev in sprejmejo ustrezne sklepe. Delavce so informirali o pogojih gospodarjenja, ki so v gradbeništvu zelo težki, kar prav gotovo močno vpliva na to, da so osebni dohodki nizki. Stvari se rešujejo Na podlagi ostrih zahtev tozdov, naj se uredi vprašanje obračuna akorda, je gospodarski odbor delovne organizacije na 16. redni seji, kije bila 27. marca, sklenil, da se mora akordni obračun izvajati po veljavnem akordnem ceniku in poslovniku ter enotno za vso delovno organizacijo. Ugotovljeno je bilo neskladje med kalkulirano strukturo v akordnem ceniku in dejansko strukturo po tozdih. Zaradi tega ni možno sestavljati brigad po ustreznem sestavu, ki je predviden v akordnem ceniku, kar je še posebej izrazito pri tesarskih in žel-ezokrivskih delih. Po vsestranski analizi dejanskega stanja in možnosti ohranitve enotnega obračuna je bilo predlagano, da se v prihodnjih štirih mesecih uredi kvalifikacijska struktura in organizirajo brigade z ustrezno kvalifikacijsko sestavo. Da pa ne bi bili delavci prikrajšani zaradi tega razkoraka, se jim bo v teh štirih mesecih obračunaval akord na osnovi časovnega količnika (normirane ure po akordnem ceniku proti dejanskim porabljenim uram). Skratka stvari se tudi na tem področju premikajo in morda nam jih bo s skupnimi močmi uspelo celo razrešiti. (gr) PREKINITVE DELA V preteklem letu je bilo po podatkih Sveta zveze sindikatov Jugoslavije 313 prekinitev dela ali približno 80 odstotkov več kot leta 1982. Delo je prekinilo okrog 21.776 delavcev, kar je okrog 0,4 odstotka vseh zaposlenih. V večini primerov je povprečno sodelovalo 73 delavcev, kar je skoraj za tretjino več kot leto poprej. Po teh podatkih je bilo v gradbeništvu 57 prekinitev dela, kar nas uvršča v sam vrh. Prekinitve so bile sicer krajše kot v prejšnjih letih, njihov glavni vzrok pa je še vedno neobveščenost ali prikrivanje informacij. In kateri so neposredni vzroki za prekinitve? V 85 odstotkih so bili to osebni dohodki. V glavnem so to manjši zaslužki v primerjavi s prejšnjim mesecem, nizki osebni dohodki, zamuda z izplačili le teh, neustrezne norme in spremembe pravilnikov o delitvi sredstev za osebne dohodke, povišice delavcem v strokovnih službah in vodilnim delavcem itd. (g- r.) Povišanje OD? Ker osebni dohodki po tabeli urnih meril ne dosegajo zajamčene osebne dohodke, je potrebno spremeniti urna merila, tako da bo osebni dohodek v najnižjem vrednostnem razredu dosegel minimalno zajamčeni dohodek. Prav tako je potrebno uskladiti vrednostne razrede na raven delovnih organizacij v sestavu sozda GIPOSS in sploh slovenskega gradbeništva. Tako so sklenili člani gospodarskega odbora delovne organizacije, vendar pa še niso določili, kdo je za to zadolžen in kdaj naj bi do tega prepotrebnega koraka prišlo. (gr) Zakaj ravnodušnost? 31. oktobra 1980 je bil sprejet pravilnik o delu odbora za obveščanje, ki naj bi skrbel za uresničevanje določenih smernic izdajateljske dejavnosti delovne organizacije in njenih tozdov. Naloge odbora za obveščanje so v pravilniku dokaj natančno določene, čeprav se njihovo delo delno prekriva tudi z delom uredniškega odbora glasila „Pionir” Odbor za obveščanje je bil imenovan pred dvema letoma, vendar se je do danes sestal le enkrat in to le na svoji prvi seji, na kateri so izvolili Cirilo Stupar-Zupančič iz Lesnega obrata za predsednico, za njenega namestnika pa Slavka Strmca iz TKI. V pravilniku je določeno, da se seje odbora za obveščanje sklicujejo po potrebi, najmanj Člani odborazaob- VEŠČANJE: Ivan llijanič (gradbeni sektor Novo mesto), Dušan Devic (gradbeni sektor Ljubljana), Zlatko Botič (gradbeni sektor Zagreb), Ivan Markovič (gradbeni sektor Krško), Ivanka Matošič (gradbena operativa Metlika), Cvetka Žabkar (To-grel), Milena Lampret (Projektivni biro), Slavko Strmec (Tehnična komerciala in inženiring), Jožica Savkov (Keramika), Cirila Štupar-Zupančič (Lesni obrat), Jože Kravs (Mehanizacija, kovinarstvo, instalacije). Tinca Crnčič (Interna banka), Milan Šinkovec (DSSS), Draginja Stevič (konferenca sindikata), Avgust Murn (koordinacijski svet ZSMS), Katjuša Borsan (koordinacijski svet zveze komunistov in odgovorna urednica glasila „Pionir”). pa dvakrat na leto. Mandat članov traja štiri leta, vendar so lahko po izteku mandata ponovno imenovani. V tej številki glasila ponovno objavljamo seznam vseh članov odbora za obveščanje. Ne da bi jih očrnili in zahtevali njihov predčasni odpoklic zaradi nedelavnosti, ampak zato, da jih predramimo, saj so verjetno pozabili, da so jim bile s strani tozdov, delovnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij poverjene tako pomembne dolžnosti, kot je skrbeti za obveščanje. Ob raznih obiskih se radi pohvalimo, da imamo v Pionirju dvojezično glasilo, uredniški odbor in odbor za obveščanje, čeprav ta obstaja zgolj na papirju in ne opravlja nalog. Zadnje čase je med delavci vse več negodovanj, prihaja do prekinitev dela, manjše delovne storilnosti, kar pa je tudi posledica neobveščenosti delavcev. Se člani odbora za obveščanje ne čutite prav nič odgovorni za to? (gr) Kritika bolj strašna kot dejanja — V zadnjem času ste se večkrat zavzeli za večjo vlogo družbene kritike. Kako pojasniti, da je centre moči v naši družbi često bolj strah odkrite besede kot dejanj? Ali ne reagiramo često glasneje zoper posamezne kritike kot zoper dejanje, ki so vir takih kritik? „Da, to sem dejal na nekam posvetovanju o etiki javne besede v Beogradu. Mislil sem predvsem na to, da pogosto dopuščamo negativno prakso, da se skoraj ne obregnemo obnjo, če pa kdo napiše javno kritiko proti njej, je že ogenj v strehi. Tudi negatorska kritika, ki ima v sebi, kot se reče, racionalno zrno, nas pogosto prisili k razmišljanju, k preverjanju stanja stvari... Namesto, da rohnimo proti njej, je pomembneje da postavimo proti njej argument prakse, dobro idejo in zgled." Franc Šetinc v intervjuju za „Teorijo in prakso” Ne potrebujemo sivega novinarstva V komisiji centralnega komiteja ZKH za idejna vprašanja in informiranje so pred kratkim razpravljali o nalogah komunistov v sredstvih javnega obveščanja. Med drugim je bilo rečeno, da so sredstva informiranja ogledalo nas samih, nikakor pa ne smemo dovoliti, da se v njih pojavljajo antisocialistična stališča in destruktivna kritika. Razpravljala so poudarili, da ne potrebujemo sivih in nezanimivih časnikov, da ne želijo apologetskega novinarstva, temveč še bolj angažiranega. V zaključni razpravi je Stipe Suvar, član predsedstva CK ZK Hrvatske ugotovil, da so sredstva informiranja v tem trenutku podvržena dvem močnim negativnim pritiskom. Birokrati skušajo omejevati sredstva obveščanja, še posebej to občutijo novinarji v lo- illllljllHIt ■■lili }■■■■■ [■■■II] ■ lili Hilli lilllll llllli 1)11111 IIIÌÌIÌ iimilj ■■■■¥] ■ (■Bill ■ Hill kalnih in tovarniških glasilih. Očiten pa je tudi prodor malomeščanske in antikornunisti-čne histerije. Stipe Šuvar je poudaril, da je to treba reševati z akcijo zveze komunistov, s posredovanjem resničnih podatkov, z boljšim informiranjem, ne pa s prepovedmi. Dejal je tudi, da za sredstva informiranja in novinarje ne bi smelo biti skrivnosti, razen tistih, ki bi lahko škodovale ekonomskim interesom države. (gr) Izberimo prave zastopnike! Dvoletni mandat za člane uredniškega odbora glasila „Pionir” se izteka in sindikalne organizacije bodo morale poiskati nove člane ali potrditi dosedanje, ki so to dolžnost opravljali le eno mandatno obdobje. Prav bi bilo, da so pri tem dokaj kritične in da poiščejo v svojih vrstah res tiste delavce, ki bodo to dolžnost vestno in angažirano opravljali. Prav gotovo so med njimi tudi takšni in še bolj prav bi bilo, da jim to zahtevno nalogo zaupamo. Zavedajmo se, da obveščanje v naši delovni organizaciji šepa, izboljšamo pa ga lahko med drugim tudi s sposobnimi in kreativnimi ljudmi, kar se nam bo v bodoče prav gotovo obrestovalo. (gr) o vojaški obveznosti Vojaško obveznost opravljajo pod pogoji, predpisanimi z zakonom, v miru in v vojni vsi državljani SFRJ, ki imajo splošno delovno sposobnost. S tem se državljani pripravljajo, proučujejo in organizirajo vodenje oboroženega boja ter opravljanja drugih nalog v oboroženih silah in drugih oblikah splošnega ljudskega odpora proti sovražniku v primeru agresije ali druge nevarnosti za državo. 1. Vojaški obvezniki, ki so v vojaški evidenci, imajo vojaško knjižico, kije osebna javna listina, z njo pa se dokazuje izvršitev vojaške obveznosti. V vojaški knjižici je vpisan vojni razpored, zato jo je potrebno hraniti kot vojaško tajnost. 2. Vojaško knjižico je v vseh primerih prepovedano nositi iz SFRJ. V kolikor obvezniki odhajajo v tujino za več kot leto dni, morajo svojo vojaško knjižico izročiti sekretariatu za ljudsko obrambo, ki ga ima v evidenci. V primeru, da obveznik odpotuje na začasno bivanje v tujino za več kot eno leto, se mora priglasiti diplomatskemu predstavništvu zaradi vpisa v vojaško evidenco v roku, določenem s predpisi o potnih listinah državljanov SFRJ. 3. Vojaški obvezniki morajo prijaviti bivanje v tujini daljše od 40 dni ter začasno odsotnost iz stalnega prebivališča, daljšo od 40 dni, v 8 dneh pred odhodom, vrnitev iz tujine oziroma začasnega prebivališča v 8 dneh po prihodu v stalno prebivališče. 4. Vojaški obvezniki morajo v 8 dneh prijaviti sekretariatu za ljudsko obrambo nastanek naslednjih sprememb: — očitno spremembo zdravstvenega stanja, ki je pomembno za sposobnost vojaške službe, — pridobitev šolskih in strokovnih kvalifikacij, — sklenitev ali prenehanje delovnega razmerja, — vrsto ali kraj opravljanja samostojne dejavnosti z oseb- ipp"»' nim delom ali sredstvi, ki so lastnina občanov, — Ostale druge poklicne dejavnosti, — spremembo stanovanja oziroma stalnega prebivališča, — izgubo vojaške knjižice, — ter prijaviti vse spremembe navedene pod točkama 2 in 3. Obvezniki so dolžni prijavljati vse navedene spremembe upravnemu organu za ljudsko obrambo, ne glede na to, če so jih prijavili že matični službi občine oziroma krajevnemu uradu. 5. Osebam iz rezervnega sestava se lahko izjemoma odložijo vojaške vaje zaradi neodložljivih službenih potreb, če to zahteva delovna organizacija, v kateri je oseba zaposlena. Prošnjo za odložitev vojaških vaj je potrebno vložiti pri upravnem organu za ljudsko obrambo, iz katerega je bil poslan poziv, v 3 dneh po sprejetju poziva (pozivi se vročajo obveznikom 30 dni pred pričetkom vojaških vaj). 6. Zahtevki za odložitev vojaških vaj ter prijava nastalih sprememb, ki so nastale pod točkami 2, 3 in 4, se za TOZD in DSSS na območju Novega mesta ureja preko referenta za vojaške zadeve, za ostale TOZD pa praviloma preko upraviteljev obrambnih načrtov. 7. Če obveznik ne prijavi sprememb, naštetih pod točkami 2, 3, 4, v določenem roku, se ga kaznuje z denarno ali zaporno kaznijo. Mladina bo gradila Mladina Pionirja, Litostroja in Elektra iz Ljubljane pripravlja v okviru mladinske delovne akcije „Bela Krajina 1984" svojo brigado, ki naj bi delala v Zelebeju pri Metliki. Tu naj bi obnavljala jez na Kolpi, urejala nabrežino, čistila okolico in obnovila stari mlin. Kasneje bi tam zgradili malo hidroelektrarno, ki naj bi služila za usposabljanje mladih kadrov v Litostroju ter napajala turistično naselje, ki ga namerava zgraditi Pionir. Naselje bi sestavljale tipske hišice v belokranjskem stilu z vsemi prepotrebnimi spremljajočimi objekti: trgovino, kopališčem, igrišči itd. Akcija bi združevala delo gradbenikov, strojnikov in električarjev. Mladina Litostroja pripravlja načrt za malo hidroelektrarno, brezplačno pa bo izdelala tudi turbino in vso pripadajočo opremo. Pionirjeva mladina je zadolžena za izvedbo vseh gradbenih del, Pionir pa bo kril tudi materialne stroške. Mladina Elektra bo zadolžena za vključevanje male hidroelektrarne v visokonapetostno omrežje in napajanje „Belokranjske vasi”. Vsa dela bo mladina opravljala prostovoljno in vsaka delovna organizacija bo prispevala del brigadirjev. Stroške bivanja, prehrane, prevozov itd. bo krila republiška konferenca ZSMS. Vse to pa je zaenkrat še v zraku, kajti najprej je potrebno dobiti vsa potrebna soglasja in zataknilo se je že pri prvem soglasju s strani Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Mladina Pionirja in obeh delovnih organizacij upa, da bo izvršnemu svetu občinske skupščine Metlika le uspelo pridobiti vsa dovoljenja in da bo akcija lahko stekla še letos. (gr) Janez Sever — sekretar ZSS Janez Sever, pravni referent v DSS, je odšel na novo delovno dolžnost. Izvoljen je bil namreč za sekretarja občinskega sveta zveze sindikatov Novo mesto in bo to funkcijo opravljal v naslednjih dveh letih. Za predsednika občinskega sveta je bil ponovno izvoljen Janko Go-leš, za podpredsednika pa Marjan Somrak, dosedanji sekretar. Janezu Severju ob izvolitvi iskreno čestitamo in želimo, da pri opravljanju nove dolžnosti ne pozabi na nas, delavce Pionirja. (gr) na sunce s njom SVIBANJ (MAJ) — MJESEC INOVACIJA I RACIONALIZACIJA U PIONIRU U izuzetno zaoštrenim uvjetima privređivanja naslabije je predavati se utvarama, da će rješenja problema doći sama od sebe i da će već samo vrijeme otkloniti teškoće. Naime rješenja za bolje poslovne uspjehe već se nalaze ovdje, u našem svakodnevnom radu. U hrpi aktivnosti koje su sadržane u programu Pionirove obnove i kojega smo zacrtali i usvojili u 1981. godini, veliki smo naglasak namijenili i masovnoj stvaralačkoj djelatnosti. Posebno smo u oouru Građevinski sektor Novo mesto prilikom sprovođe-nja te djelatnosti već imali odre— dene uspjehe, jer je prijedloge za poboljšanje rezultata poslovanja dostavilo mnogo radnika, od neposrednih radnika do direktora ooura. U mjesecu svibnju (maju), kojega smo nazvali mjesecom inovacija i racionalizacija u SGP Pionir, stvaralačku ćemo djelatnost proširiti na sve Pionirove ooure i radnu zajednicu, na sva naša gradilišta, radionice i poslovne prostorije, na sve naše radnike. Najširi je cilj mjeseca stvaralaštva — napraviti Pionir efikasnijim i ekonomski uspješnijim, što ćemo između ostaloga postići i s time, što ćemo naše radnike uključiti u najkvalitetniji dio procesa rada tj. u proces stvaralaštva, u proces traženja novih ideja, zamisli i poboljšanja. Poboljšanja, inovacije i racionalizacije moguće su na svakom radnom mjestu, zato su pozvani svi Pionirovi radnici, možemo čak reći da imaju pravo i dužnost razmišljati i predlagati svoje zamisli o efikasnijem privređivanju. Već samo ime pioniro-vac mora nam u tome biti putokaz, jer ime označava radnika koji se bori protiv zastarjelih i loših navika. Dakle svatko od nas može i mora dati svoj udio za što uspješnije sutra i preksutra. Kažemo kako mala iskrica može zapaliti veliki požar, a slično tako mala ideja, naizgled nevažna i u prvom trenutku čak bedasta, dugoročno može značiti veliku korist i prednost u nemilosrdnoj poslovnoj bitci za razvoj i preživljavanje. Ako svatko u Pioniru da samo jednu ideju to je već 4400 ideja; ali vjerojatno u sebi ne nosimo samo jednu ideju za mijenjanje i iskorištavanje radnog procesa. Zašto to bogatstvo ideja ne bi iskoristili i upotrijebili u praksi? Poštovana suradnice, poštovani suradniče! U članu 2. zakona o udruženom radu zapisano je ovako: „Temelj socijalističkog udruženog rada je razvoj radnika u cjelovitu stvaralačku ličnost.” 1 prema tom temelju usmjerena je naša aktivnost u mjesecu svibnju (maju) koja biše postupno trebala produžiti na sve mjesece i dane u godini. Pionir je i tvoja organizacija udruženog rada, Pionir je i tvoje vlastništvo, pa je zato tvoja dužnost da je to vlasništvo što ekonomičnije iskorišteno. Zato u svom radu ne upotrebljavaj samo ruke, već i glavu! Dakle na sunce s idejama, a onda ćemo ih zajedno ostvariti kako bi naši osobni dohotci i dohodak radne organizacije bili veći, a naše poslovanje bolje. Služba za organizaciju i razvoj poslovanja, tehnička služba Svaka invencija ili otriće velika je stvar, ali je još važnije to upotrijebiti u neposrednoj praksi. (Masaru Ibuka, osnivač japanske korporacije So-ny ) Sinula ti je ideja, kako sada s njom? Svaki je naš radnik već u travnju (aprilu) ove godine dobio poseban broj „Izvjestioca” (Obveščevalca) koji je tako pripremljen da je ujedno i formular, odnosno listina, na kojem ćemo napisati ideje o poboljšanju procesa rada. Te će se ideje skupljati kod vođa gradilišta, vođa radionica, vođa odjela. Oni će jih poslati u upravu ooura i službi. Na kraju će se sve te ideje iz cijele radne organizacije sakupiti kod komisije za inventivnu djelatnost. Navedena komisija će klasificirati prijedloge, a korisne prijedloge i dinarski nagraditi. Prije svega želimo naglasiti kako komisija ne očekuje od svibanjske (majske) stvaralačke aktivnosti samo izvorne inovacije koje su plod obimnog i visokostručnog rada, već prije svega prijedloge poboljšanja i novina na svim poslovima i radnim zadacima koje obavljaju naši radnici. O rezultatima mjeseca inovacija i racionalizacija izvjestit ćemo vas u slijedećim brojevima glasila. Komisija za inventivnu djelatnost Kako ideju sprovesti do kraja? Gama elementi iz programa „Kmetijstvo”. Vjerojatno mnogima nije u cijelosti poznat postupak prijave inventivnih prijedloga, zato mnogo ideja ostaje naregistriranih, ostanu kod pojedinaca ili u užim krugovima. Sigurno će biti postignuta veća korist kako za radnu organizaciju tako i za predlagača, ako svaku ideju i rješenje bude poslao na pravo mjesto. Udaljenost radnih mjesta od sjedišta poduzeća (terenski rad) ne bi smjela biti prepreka na putu od ideje do prijave. Svi stručni radnici dužni su nuditi pomoč prilikom registracije inventivnih prijedloga (opis, skice, izračuni i slično), tako da bi on sigurno dospio do cilja. Svaki je prijedlog potrebno dostaviti komisiji za inventivnu djelatnost radne organizacije, a ona o tome prijedlogu raspravlja u skladu s pravilnikom o inventivnoj djelatnosti u SGP Pionir Novo mesto. Svrha je pravilnika: podsticati sve radnike u osnovnim organizacijama i radnim zajednicama na pronalaženju rješavanja tehničkog problema, k racionalnijoj upotrebi radnih sredstava, tehnoloških i drugih postupaka, s čime se postiže veća produktivnost rada, ekonomičnost, stvaralačka efikasnost, veći dohodak, bolja sigurnost u radu, veći radni učinak, bolja iskorištenost strojeva i materijala itd. PRIJAVLJIVANJE INVENTIVNIH PRIJEDLOGA Svaki radnik može predati svoj inventivni prijedlog bez obzira na poslove i zadatke koje obavlja, kao i bez obzira na stupanj školske naobrazbe. Isto tako svoje inventivne prijedloge mogu uložiti i druge osobe izvan radne organizacije, ali prijedlozi moraju biti namijenjeni ubrzavanju i poboljšanju rada i poslovanja u radnoj organizaciji. Radnik prijavljuje odnosno predaje svoj izum, tehničko poboljšanje ili koristan prijedlog tajniku komisije za inventivnu djelatnost. Prijavitelju mora primitak inventivnog prijedloga potvrdi ti na posebnom obrascu potvrde. Prijavitelju također može svoj inventivni prijedlog poslati preporučeno poštom ili osobno predati u ured za primanje i slanje pošiljki. Predlagač uz prijedlog mora priložiti i svu potrebnu dokumentaciju, te treba zadržati kopiju prijedloga. Kao datum uručenja računa se datum na žigu pošte odnosno datum ureda za pošiljke ili datum kojega tajnik upiše u matičnu knjigu prijedloga. Pored osnovnih podataka tj. prezimena i imena predlagača ili opunomoćenika, matičnog broja, stepena i smjeri obrazovanja te opisa poslova i zadataka, koje obavlja, prijedlog mora sadržavati i slijedeće: — opis prijedloga, — skice, nacrte i ostalu moguću dokumentaciju o upotrebljivosti, korisnosti prijedloga, — dati osnove za obračun privredne koristi. OBRAČUN KORISNOSTI PRIJEDLOGA Komisija za inventivnu djelatnost obavi izračun ili ocjenu korisnosti predloženog izuma, tehničkog poboljšanja ili korisnog prijedloga. Komisija prije obračuna osnove za posebnu naknadu mora utvrditi slijedeće: — tehničku i privrednu važnost inovacije, — vrijednost sredstava koja je potrebno uložiti za ostvarivanje, — koristi koje se mogu postići s inovacijom, — stepen dovršenosti inventivnog prijedloga. Pozitivna razlika između proizvodnih troškova u usporedbi s postojećim i novim načinom proizvodnje predstavlja čistu godišnju korist inovacije i računa se kao osnova za određivanje visine posebne naknade autoru. Čista privredna korist utvrđuje se za vrijeme za koje autoru inventivnog prijedloga pripada odšteta: — za izum za razdoblje od 5 godina, — za inovaciju, racionalizaciju za razdoblje od 2 godine, — za inicijativni prijedlog za razdoblje od 1 godine, računajući od dana kada je komisija usvojila zaključak o prihvatanju inventivnog prijedloga. JOŽE BARIČ tajnk komisije za inventivnu djelatnost Osnovne stvari moramo raditi nešto bolje i to svakoga dana kroz dugo vremensko razdoblje. To je na prvi pogled prilično jednostavno, ali istovremeno i teško. (Robert H. Hayes) Pregled Inventivne Od ta 24 prihvaćena tehnička poboljšanja četiri su modelno zaštićena, a dva su u postupku zaštite modela kod patentnog ureda u Ljubljani. Na osnovu pregleda do danas registriranih inventivnih prijedloga u našoj RO možemo konstatirati da je komisija primila na obradu premalo prijava od radnika iz neposredne proizvodnje. Oče- Predstavljamo djelatnosti kujemo da će akcija „Imaš ideju — na sunce s njom” podstaći priličan broj ljudi na uključivanje u inventivnu djelatnost. Inovatore Inventivna je djelatnost u SGP Pionir prisutna u cijeloj njegovoj povjesti. Radnici su na svakodnevnom radu stalno poboljšavali pripreme, naprave i uvjete za rad, brinuli o boljem održavanju strojeva i vozila, uvodili nove elemente i tehnologije u montažnoj gradnji i s time povećavali privrednu korist radne organizacije. Ta su poboljšanja uglavnom ostajala neregistrirana. Inventivna je djelatnost organizirano zaživjela od 1975. godine dalje, kada je radnički savjet RO usvojio pravilnik o inventivnoj djelatnosti. U 1976. godini počela je djelovati posebna stručna komisija. Zadatak te komisije je da u skladu s usvojenim pravilnikom tekuće raspravlja o svim prijedlozima inovacija i racionalizacija u našoj RO. Do danas je komisiji bilo dostavljenih 30 primjera tehničkih poboljšanja i korisnih prijedloga od kojih je komisija 24 prijedloga usvojila kao korisne i odgovarajuće ih nagradila s obzirom na očekivanu odnosno postignutu privrednu korist RO. Za prijenos znanja i istraživačkog rada u praksu od odlučujuće je važnosti da u neposrednoj proizvodnji djeluje široki krug ljudi koji su sposobni upotrijebiti to znanje i ujedno iz svojih iskustava stvarati novo. Prilikom rješavanja raznih tehnoloških, organizacijskih, sigurnosnih i drugih problema u radnoj organizaciji potrebno je mnogo inovacija, stvaralačkih prijedloga i zamisli koje ne može dati nitko drugi nego radnik ili grupa radnika iz te konkretne sredine, gdje tproblemi nastaju. ( Iz subotnjega priloga Dela) JOŽE GRIL Ideju za vizirnu napravu Jože je dobio onda kada je radio u građevinskom sektoru u Novom mestu. Ali cijelu tu stvar uspio je staviti na papir tek sada, kada radi u razvojnom odjelu tehničke službe. upotrebu viska. Tako će biti smanjeno vrijeme montaže, a sama upotreba te naprave jako je jednostavna. Samo ju je potrebno prisloniti na oplatu, stup ili zid te na tabeli očitati točnost vertikale. Prilično je precizna, odstupanje iznosi samo 1 mm. Jože je samo napravio nacrte, a priprema se izrada prototipa koji će zatim biti isproban i napravit će se zaštita modela. Već sada za tu vizirnu napravu (ime baš ne odgovara najbolje) vlada veliko zanimanje radnika na gradilištima i nadamo se da će ta ideja uskoro biti realizirana i da će se vizirna naprava što prije pojaviti tamo, gdje se i rodila ideja za nju. Jože Gril je svoj prijedlog prijavio komisiji za inventivnu djelatnost koja je ocijenila da će taj inventivni prijedlog dati 1,203.176 dinara privredne koristi godišnje, svakako jako dragocjena ideja koja će se sigurno u bliskoj budućnosti još češće okamaćivati. To je jako jednostavna naprava zamijenit će dosadašnju EGON KOCJAN Oplate Pionir — standard već se neko vrijeme upotrebljavaju na gradilištima Pionira, ali vjerojatno malo ljudi zna da je jedan od njihovih autora i Egon Kocjan, radnik razvojnog odjela tehničke službe RZZP koji radi u Krškom. Već smo u glasilu pisali o njegovoj nesreći koja ga je prikovala na invalidska kolica, a sada ga predstavljamo kao inovatora. Naime Egon je prije nekoliko godina dobio zadatak da napravi nacrte za tipizirane oplate koje bi izrađivao Pionir te ih naravno i upotrebljavao. Do tada su se na našim gradilištima pojavljivala četiri tipa oplata. Egon je od svih njih „pokupio” najbolje karakteristike i dao osnovu za nov tip oplata koje su lakše i bolje za transport. Napravio je osnovan statički izračun i osnovne kombinacije elemenata, a zatim je zbog nesreće morao prekinuti započeti posao. Silos za cement. (Nadaljevanje na 12. str.) (Nadaljevanje zli. str.) Njegove su proizvode dopunili i do kraja izveli Stane Barborič i Jože Majes. Egon sada radi samo šest sati dnevno i zadužen je za uvođenje pre napregnutog betona i općenito za pripremu zamisli za nove armiranobetonske elemente koje izradue Togrel. Znanja mu sigurno ne nedostaje, jer je jako dobro teoretski potkovan te prati svu domaću stručnu literaturu te naravno stranu, ali ta se jako rijetko pojavljuje kod nas u prijevodima. Sve te nove ideje pokušava upotrijebiti u svom radu, ali smatra da zbog toga još nije inovator. Jedino je upozorio kako mu nedostaje kontakt s praksom, jer bi na taj način njegov posao bio dosta lakše i kvalitetnije obavljen. DUŠAN RUDMAN Dušan Rudman sigurno je jedan od najmlađih inovatora u Pioniru, ali samo po godinama. Inače je već sudjelovao u dva inventivnima prijedlozima. Zajedno sa suradnicima iz Togrela planirao je napravu za izradu ploha za stajanje u uzgoju goveda, a sam je konstruirao raspršivač ulja za oplate. Problem nanošenja oplatnog ulja na oplate rješio je tako što je upotrijebio komprimirani zrak. S tom napravom koja se već upotrebljava u Togrel u, gdje je Dušan vođa održavanja, na taj je način otklonjen rad jednog radnika. Zbog takvog načina nanošenja uštedi se i oplatno ulje. Napravljena su već dva takva raspršivača, jedan statičan i jedan pomičan koji se uspješno upotrebljavaju, a za njih postoji interes i izvan naše radne organizacije. Šteta bi bila kad u Pioniru to ne bi iskoristili i počeli proizvoditi raspršivače za ulje. Kompletan materijal je domaće proizvodnje, a i sama je proizvodnja dosta jednostavna. Dušan je za oboje ideje dobio više od dva i pol milijuna dinara nagrade, a sigurno te dvije zamisli nisu jedine i vjerojatno će slijediti i nove. ALOJZ AŠ, IVAN GRIČAR Montažni drveni objekt već smo predstavili u glasilu, isto tako i njihove autore: Andreja Žnidaršiča, Ivana Gričara i Alojza Aša. Uprkos tome što ta jako dobra ideja još nije naišla na povoljan odjek na širem području Slovenije, prije svega zbog visoke cijene, oba su autora, treći je naime otišao iz Pionira, jako zadovoljna. Montažne barake napravljene po njihovim idejama pojavljuju se na svim Pionirovim gradilištima širom Jugoslavije. To im je mnogo veća zadovoljština od simbolične dinarske nagrade i priznanja koje su dobili prije dvije godine. Lesen montažni objekt. Tesarski pogon novomeškog građevinskog sektora do sada je već napravio 28 manjih drvenih montažnih objekata koje građevinari upotrebljavaju čak po deset puta, što sigurno opravdava relativno visoku cijenu, da o uštedama prilikom brze montaže uopće i ne govorimo. Inovatori iz Lesnog obrata (drvenog pogona) govorili su o poboljšanjima koja se kod njih pojavljuju gotovo vsakog dana. Tako su prošle godine radnici iz pogona predložili čitav niz poboljšanja na četiri stroja koja su u mnogočem poboljšala proizvodnju. To su doduše manje stvari, ali koje mnogo znače i bilo bi dobro da se autori tih zamisli i imenuju te dobiju odgovarajuće nagrade. Za sada su još anonimni, ali nadamo se ne još dugo, misle Alojz i Ivan koji su svjesni što inventivna djelatnost znači svima nama, a posebno Pioniru. JANEZ GRM Rad Janeza Grma već je neko vrijeme povezan sa uvođenjem novih zamisli u praksu. Naime Janez je prilično dugo radio u razvojnom odjelu tehničke službe, a sada radi u projektivnom birou, gdje isto tako nalazi vremena za inventivnu djelatnost. U spisku autora inventivnih prijedloga njegovo se ime pojavljuje čak četiri puta, ali je sa svojim idejama prisutan i u ostalima koji se nisu našli pred komisijom za inventivnu djelatnost. Sudjelovao je u planiranju programa za poljoprivredu, prije svega na zamisli konstrukcije i statike armiranobetonskih rešetki za uzgoj goveda i uzgoj svinja te trenč silosa. Tu se pojavljuje zajedno s Vladom Žabkarom, dok je s Jožom Majesom pripremao projekt montažne armiranobetonske pune ograd^ Njegova tehnološka rješenja naišla su na jako povoljan odjek kako među radnicima u Pioniru tako i u Emona inženjeringu. S time njegova stvaralačka žilica svakako nije iscrpljena. U njegovoj glavi vrvi od ideja koje će prije ili kasnije ugledati svjetlo dana, tako da uopće neće biti ćudno, ako se u spisku autora inventivnih prijedloga u Pioniru njegovo ime i ubuduće tako često bude pojavljivalo. MARJAN DERNAČ Prilično je teško pisati o čovjeku koga na žalost nema više među nama. Ovoga puta nećemo govoriti o njemu već o njegovom radu koji sigurno zaslužuje prostor u glasilu, a posebno u broju koji je posvećen mjesecu inovacija i racionalizacija u Pioniru. Marjan Dernač je bio poslovođa održavanja u Togrelu. Prije toga je neko vrijeme radio u Njemačkoj odakle je bogata iskustva prenio i u Togrel. Neprestano je nešto poboljšavao, jer mu njegova stvaralačka žilica nikada nije dala mira. Konstruirao je vadičep za juvidur cijevi zajedno sa Martinom Unetičem, bio je glavni autor naprave za izradu rešetki za uzgoj goveda, ali većina njegovih prijedloga na žalost nije prijavljena i zauvijek će ostati zapisani samo među radnicima Togrela koji ih svakoga dana vrijedno upotrebljavaju. Marjan Dernač bio je otvoren, drugarski i jako zagrizen za rad. Suradnici mu se na ovaj način odužuju za njegov nesebičan rad, jer su još uvijek svjesni koliko im je značio, što je sve napravio za Togrel. S njegovim gubitkom sigurno je nastala velika praznina koju će teško uspjeti popuniti. Na svim se nivoima mora izmijeniti konkretan odnos prema domaćem znanju, a ne samo o tome govoriti. (Marko Stokin, Gospodarska zbornica Slovenije) Povodom „događanja u bolnici” Već je prošlo dosta vremena od događaja koji se dogodio 15. veljače (februara) na gradilištu bolnice u Novom mestu. Sve to je podiglo dosta prašine kako u sredstvima javnog informisanja tako i u općinskom vijeću saveza sindikata, zato je dobro da je razjasnimo i u našem glasilu jer će samo tako do radnika stići prave informacije, a ne pretjerane i napuhane, kakve se još uvijek pojavljuju u javnosti. Toga su dana bile jako slabe vremenske prilike, padao je snijeg, a živa u termometru spustila se na -6 stepeni Celzijusa. Radnici su se zbog toga povukli u garderobu gdje su razgovarali o osobnim dohotcima, jer je dan ranije bio dan isplate. Bilo je rečeno dosta kritičnih riječi o stvarima na koje su već duže vrijeme upozoravali, ali koje još uvijek nisu riješene. Po njihovom je mišljenju najproblematičnija bila isplata stimulacije za režijske radnike, nemoguć način obračuna akorda i naravno općenito niski osobni dohotci. Iz toga se je prigovaranja rodio i zahtjev da o tim problemima porazgovaraju s rukovodstvom novomeškog gra-djevinskog sektora. Uz ovo možemo reći još i to da su se uglavnom sakupili radnici koji obavljaju ručne radove (dakle NK, KV, VKV radnici) čiji su osobni dohotci zbilja kritični i zato je njihovo negodovanje bilo utoliko opravdanije. Sastanak je bio slijedećeg dana i na njemu su sudjelovali: Marjan Filipčič, vodja opće službe, Ivan Ilijanić, referent za samoupravne organe, Karei Povše, predsjednik sindikata, Marjan Čolnar, vodja pogona i predsjednik radničkog savjeta RO, te svih 28 radnika zaposlenih na gradilištu bolnice u Kandiji. Radnici su izložili svoje probleme i zahtijevali objašnjenja od odgovornih radnika. Oni su im neke stvari uspjeli objasniti i obećali su im da će napraviti sve kako bi se riješili i ostali problemi jer su oni mnogo širi i nisu samo stvar ooura (akord, stimulacija, niski osobni dohotci itd.). O tom se događaju kasnije raspravljalo na više sastanka u sekretarijatu saveza komunista, izvršnom odboru sindikata i u omladinskoj organizaciji u ooou-ru. Na njima je bilo utvrđeno da postoji opravdano negodovanje radnika - zbog niskih osobnih dohodaka i isplate stimulacije te da to nezadovoljstvo jako utječe na produktivnost rada. Zato hitro Povodom „događaja u bolnici” bilo je izrečeno mnogo prijedloga kako konfliktnu situaciju do koje je došlo pravilno označiti, jer se ustvari nije radilo o „klasičnom” prekidu rada. Na novomeškom građevinskom sektoru odlučili su se da tu konfliktnu situaciju okarakteriziraju kao sastanak koji nije bio prije planiran i sazvan na podsticaj nadležnih organa odnosno odgovornih osoba. Neposredni povod zbog kojega je došlo do konfliktne situacije predstavljala je isplata stimulacije za organizatore proizvodnje koja je bila isplaćena u posebnoj platnoj vrećici, jer je bio napravljen obračun za 1983. godinu (stimulacija se obračunava u kumulativi). Radnici su to protumačili kao da je režija dijelila „višak”. A pravi uzrok svakako su niski osobni dohotci radnika. Povodom „događaja u bolnici” došlo je do prekida rada, ali ga nije bilo potrebno nadoknaditi. Radnici nisu radili zbog slabih vremenskih prilika i pisani su im kišni sati. Društvenopolitičke organizacije počele su otkanjati konfliktne odnose tako da su ih najprije analizirale i ocijenile, a zatim su od samoupravnih organa i stručnih službi zahtijevale da analiziraju opravdanost svih zahtjeva i usvoje odgovarajuće zaključke. Radnike su informirali o uvjetima privređivanja koji su u privredi jako teški, a to sigurno jako utječe na to da su osobni dohotci niski. treba ukloniti uzroke. Također su ocijenili da su radnici na gradilištu bolnice pravilno postupili kada su zahtijevali sastanak. O toj je problematici raspravljalo i općinsko sindikalno vijeće koje je utvrdilo da se nije radilo o prekidu rada, ali da postoji veliko i opravdano nezadovoljstvo među radnicima. Zato je potrebno riješiti probleme koji su prouzrokovan nezadovoljstvo kako do sličnih slučajeva ne bi došlo i na drugim gradilištima. Također su ocijenili da sindikat u oouru nije reagirao dovoljno brzo. Sigurno je da čitav taj predmet još nije riješen, jer problemi oko obračuna akorda još nisu otklonjeni, traži se mogućnost za povećanje osobnih dohodaka itd. Ukratko, nemoguće je odmah riješiti nagomilane probleme, a događaj u bolnici sigurno je pripomogao bržem rješavanju tih problema. Još jednom možemo rezimirati da se kod „događaja u bolnici” nije radilo o prekidu rada, jer rad nije bio zaustavljen, već su radnici za to iskoristili slabe vremenske prilike. Uz to se samo po sebi postavlja pitanje, bi li do toga došlo i da je 15. veljače (februara) sijalo sunce. (g- r.) ZAKLJUČCI SAVEZA U vezi s „događajem u bolnici” raspravljali su i članovi saveza komunista koji su na prvoj sjednici sekretarijata osnovnih organizacija SK, koja je bila 21. veljače (februara), između ostalog zaključili i ovo: „Komunisti (posebno na gradilištima) moraju veću pažnju voditi o klimi među radnicima te pravodobno i pravilno reagirati u slučaju pojava nezadovoljstva, dezinformacija itd. O svim tim opažanjima potrebno je odmah obavijestiti sekretara osnovne organizacije SK. Komunisti moraju radnicima objašnjavati istinito stanje te djelovati u smjeru kako ne bi došlo do prekida rada, već ako je potrebno, sazvati sastanak sa odgovornima u KOMUNISTA oouru i da se nastali problemi, nejasnosti i zahtjevi riješe s konstruktivnim dogovorom samoupravnim putem. Komunisti moraju kom-promirati nositelje slabih odnosa i nepovjerenja te one koji šire neistinite informacije i laži te tako zaštititi radnike. Komunisti, članovi samoupravnih organa i vodstva družbenopolitičkih organizacija moraju radnicima pravilno objašnjavati zaključke samoupravnih organa i stajališta DPO te u samoupravnim organima i DPO prenositi pobude radnika. Komunisti na pojedinem gradilištu moraju se organizirati i nastupati jedinstveno”. (g- r.) Pionir na velesajmu Na ovogodišnjem međunarodnom proljetnom velesajmu u Zagrebu među 1818 domaćih i PREKIDI RADA Prošle je godine, po podacima vijeća Saveza sindikata Jugoslavije bilo 313 prekida rada ili oko 80 posto više nego 1982. godine. Rad je prekinulo oko 21.776 radnika što je oko 0,4 posto svih zaposlenih. U većini je slučajeva prosječno sudjelovalo 73 radnika, što je skoro za trećinu više nego u prošloj godini. Po tim podacima u građevinarstvu je bilo 57 prekida rada, što nas uvrštava u sam vrh. Prekidi su doduše bili kraći nego u prethodnim godinama, a njihov glavni uzrok još je uvijek neobavještenost ili prikrivanje informacija. A koji su neposredni uzroci za prekide? U 85 posto slučajeva to su bili osobni dohotci. Uglavnom to su manje zarade od onih u prethodnom mjesecu, niski osobni dohotci, zakašnjenje s isplatom osobnih dohodaka, neodgovarajuće norme i izmjene pravilnika o raspodjeli sredstava za osobne dohotke, povišice radnicima u stručnim službama i vodećim radnicima itd. (g- r.) 228 inozemnih izlagača iz 25 zemalja izlagao je i Pionir. U suradnji s Gradisom predstavili smo oplate „standard”, mjerni instrument za mjerenje statičnog tlaka u hidrauličnim napravama, te sistem elektrorazvodnih ormarića koje izrađuje naš OOUR Mehanizacija, kovinarstvo, instalacije. Lesni obrat (drvni pogon) predstavio je svoj program u paviljonu Slovenijalesa koji također i prodaje njihove proizvode. Bila su izložena i klasična harmonika vrata, te preklopna vrata u dvije izvedbe (tip 2 i tip 3) koje izrađujemo za nastup na inozemnom tržištu. Za uspješno predstavljanje Pionira na velesajmu brinuli su Cirila Zupančič-Štupar i Toni Sečen ijako dobro su obavili taj nezahvalan i težak zadatak. Zagrebački velesajam ove godine slavi 75. obljetnicu djelovanja i u tim je godinama stekao veliki ugled. Za tjedan dana od 9. do 15. travnja (aprila) razgledalo ga je više tisuća posjetitelja. (g- r.) Svakome po radu Nikako nije prihvatljiv prijedlog radnika da se režijskom kadru na gradilištu obračunava prosjek akorda. To kažemo zbog toga jer prosjek akorda može biti samo jedno od mjerila, ali ne prestižno odnosno ono koje preovladava. Moramo se zauzeti da osobni dohodak pojedinog radnika (također i režijskog) bude prije svega ovisan o njegovom radu, a ne o radu drugih, dalo je mišljenje općinsko vijeće Saveza sindikata Novo mesto kada je ocjenjivalo zahtjeve radnika novomeškog građevinskog sektora. (GR) O vojnoj obavezi Vojnu obvezu po uvjetima propisanim sa zakonom izvršavaju u miru i u ratu svi građani SFRJ koji su opće radno sposobni. S izvršavanjem vojne obveze građani se pripremaju, proučavaju i organiziraju vođenje oružane borbe te obavljaju druge zadatke u oružanim snagama i drugim oblicima opće narodnog otpora protiv neprijatelja u slučaju agresije ili druge opasnosti za državu. 1. Vojni obveznici koji su u vojnoj evidenciji imaju vojnu knjižicu koja je osobna javna listina, a s njom se dokazuje izvršenje vojne obveze. U vojnoj je knjižici upisan vojni raspored, zato je treba čuvati kao vojnu tajnu. 2. U svim je primjerima zabranjeno nositi vojnu knjižicu izvan SFRJ. Ukoliko obveznici odlaze u inozemstvo za više od godinu dana, moraju svoju vojnu knjižicu izručiti sekretarijatu za narodnu obranu koji ga ima u evidenciji. U slučaju da obveznik otputuje na privremeni boravak u inozemstvo za više od godinu dana, mora se javiti diplomatskom predstavništvu zbog upisa u vojnu evidenciju u roku određenom s propisima o putnim listinama građana SFRJ. 3. Vojni obveznici moraju prijaviti boravak u inozemstvu duži od 40 dana te privremenu odsutnost iz stalnog mjesta boravka duže od 40 dana u roku od 8 dana prije odlaska, povratak iz inozemstva odnosno privremenog mjesta boravka u roku od 8 dana nakon povratka u stalno mjesto boravka. 4. Vojni obveznici moraju u roku od 8 dana prijaviti sekretarijatu za narodnu obranu nastanak slijedećih izmjena: — očitu izmjenu zdravstvenog stanja koja je važna za sposobnost vojne službe, — stjecanje školskih i stručnih kvalifikacija, — zaključivanje ili prekid radnog odnosa, — vrstu ili mjesto obavljanja samostalne djelatnosti s osobnim radom ili sredstvima koja su vlasništvo građana, — ostale druge profesionalne djelatnosti, — promjenu stana ili stalnog mjesta boravka, — gubitak vojne knjižice, — te prijaviti sve izmjene navedene pod točkama 2 i 3. Obveznici su dužni prijavljivati sve navedene izmjene upravnom organu za narodnu obranu, bez obzira na to jesu li ih već prijavili matičnoj službi općine odnosno mjesnom uredu. 5. Osobama iz rezervnog sastava iznimno se mogu odložiti vojne vježbe zbog neodloživih službenih potreba, ako to zahtijeva oour ili rzzp u kojoj je osoba zaposlena. Molbu za odgodu vojnih vježbi potrebno je uložiti kod upravnog organa za narodnu obranu, odakle je poziv bio poslan, u roku od 8 dana nakon primitka poziva (pozivi se uručuju obveznicima 30 dana prije početka vojnih vježbi). 6. Zahtijevi za odgodu vojnih vježbi te prijave nastalih promjena koje su nastale pod točkama 2, 3 i 4, za ooure i rzzp na področju Novog mesta uređuju se preko referenta za vojna pitanja, a za ostale oour u pravilu preko upravitelja obrambenih nacrta. 7. Ukoliko obveznik ne prijavi izmjene nabrojene pod točkama 2, 3, 4 u određenom roku, kažnjava se s dinarskom kaznom ili kaznom zatvora. Dakle akcija će udruživati rad građevinara, strojara i električara. Omladina Litostroja priprema nacrt za malu hidroelektranu, a besplatno će napraviti i turbinu i svu prateću opremu. Pionirova je omladina zadužena za izvođenje svih građevinskih radova, a Pionir će snositi i materijalne troškove. Omladina Elektre će biti zadužena za uključivanje male hidroelektrane u visokonaponsku mrežu i napajanje belokrajinskog sela. Omladina će sve radove obavljati dobrovljno i svaka će radna organizacija dati svoj dio brigadira. Troškove boravka, prehrane, prijevoza itd. snosit će republička konferencija SSOS. Sve je to za sada još u zraku, jer najprije treba dobiti sve potrebne suglasnosti, a već se zataknulo na prvoj suglasnosti od strane zavoda za zaštitu prirode i kulturnog nasljeđa. Omladina Pionira i obiju radnih organizacija nada se da će izvršnom vijeću općinske skupštine Metlika ipak uspjeti dobiti sve dozvole i da će se akcija pokrenuti već ove godine. (g- r.) Omladina će graditi Omladina Pionira, Litostroja i Elektre iz Ljubljane priprema svoju brigadu u okviru omladinske radne akcije „Bela krajina 1984” koja bi radila u Želebeju kod Metlike. Tu bi trebala obnavljati jaz na kupi, uređivati obalu, čistiti okolinu i obnoviti stari mlin. Kasnije bi se pristupilo izgradnji male hidroelektrane koja bi trebala služiti za osposobljavanje mladih kadrova u Litostroju te napajati turističko naselje kojega Pionir namjerava izgraditi. Naselje će biti napravljeno od tipskih kućica u belokrajinskom stilu sa svim potrebnim pratećim objektima: trgovinom, kupalištem, igralištem itd. U lipnju (junu) takmičenje građevinara Organizacija jubilarnog desetog proizvodnog takmičenja radnika građevinarstva SR Slovenije ove je godine povjerena radnoj organizaciji Obnova SGP SCT iz Ljubljane. Takmičenje će se odvijati u okviru proslave dana građevinara i to u subotu 2. lipnja (juna). Radnici će se međusobno omjeriti u sedam zadataka i to: zidarski, tesarski i armirački radovi, radovi na postavljanju skela, vođenju dizalica te protupožarne zaštite, ONO i DS. (g- r.) 4/ * Montažni elementi za vgraditev kopalniških kadi. Stvari se rješavaju Na osnovu oštrih zahtjeva ooura da se uredi pitanje obračuna akorda, privredni odbor radne organizacije jena 16. redovnoj sjednici koja je bila 27. ožujka (marta) zaključio da se akordni obračun mora izvoditi po važećem akordnom cjeniku i poslovniku te jedinstveno za cijelu radnu organizaciju. Bio je utvrđen nesklad između kalkulirane strukture u akordnom cjeniku i stvarne strukture po oourizma. Zbog toga nije moguće sastavljati brigade po odgovarajućem sastavu koji je predviđen u akordnom cjeniku, što se posebno izrazito primjećuje kod tesarskih i armiračkih radova. Po svestranoj analizi stvarnog stanja i mogućnosti očuvanja jedinstvenog obračuna bilo je predloženo da se u naredna četiri mjeseca uredi kvalifikacijska struktura i organizacija brigade s odgovarajućim kvalifikacijskim sastavom. Kako radnici ne bi bili prikraćeni zbog tog raskoraka, za ta četiri mjeseca će im se obračunavati akord na osnovu satnog količnika (normirani sati po akordnom cjeniku prema stvarno potrošenim satima). Ukratko i na tom se području stvari kreću naprijed i možda ćemo ih sa zajedničkim snagama čak uspjeti riješiti. (g- r.) Janez Sever — sekretar SSS Janez Sever, pravni referent iz RZZP, otipao je na novu radnu dužnost. Bio je izabran za sekretara općinskog vijeća Saveza sindikata Novo mesto i tu će funkciju obavljati slijedeće dvije godine. Za predsjednika općinskog vijeća ponovo je bio izabran Janko Goleš, a za podpredsjednika Marjan Somrak, dosadašnji sekretar. Janezu Severu iskreno čestitamo u povodu izbora i želimo da prilikom obavljanja nove dužnosti ne zaboravi na nas, radnike Pionira. (g- r.) Športniki zasedali 29. marca se je sestal na prvi seji izvršni odbor sindikalnega športnega društva, ki se ga je udeležilo le sedem njegovih članov, kar osem pa jih je bilo odsotnih. Kljub temu je bil sprejet sklep, da bo občni zbor SŠD v sredo, 9. maja. Dogovorjeno je bilo tudi, da se letos udeležimo vseh tekmovanj v okviru ŠIG Slovenije. Za organizatorja naslednjega zimskega športnega dne je bil predlagan tozd MKI, organizatorji letnega, ki naj bi bil 26. maja v Novem mestu, pa naj bodo: DSSS, Interna banka in TKI. Kegljaška sekcija je predlagala, da v prihodnjem letu prevzame organizacijo ŠIG v kegljanju. Poleg tega je bilo predlagano, da se tekmovalcu, ki iz neupravičenih razlogov ne nastopi na tekmovanju, na katerem zastopa delovno organizacijo inje zanj plačana participacija, odtegnejo od njegovega osebnega dohodka nastali stroški. Tako se ne bo več dogajalo, tako kot letos na zimskem ŠIG-u, ko naši tekači brez pravega vzroka niso nastopili. (gr) Pionir prvak SOL Prvak slovenske odbojkarske lige je bil znan že dve koli pred koncem tekmovanja Ta naziv je osvojila ekipa odbojkarjev Pionirja iz Novega mesta, ki je v odločilni tekmi za prvaka premagala ekipo Salonita iz Kanala ob Soči in to kar s 3:0. Pionir bo po končanem prvenstvu igral kvalifikacije za vstop v drugo zvezno odbojkarsko ligo in če mu uspe, bo postal edina dolenjska ekipa, ki se bo v prihodnji sezoni borila v zvezni ligi. Več o uspehu odbojkarjev v prihodnji številki. (gr) Smučarji razočarali Na 22. zimskih športnih igrah gradbenih delavcev Slovenije, ki so potekale v marcu na Zatrniku nad Bledom, so nastopili tudi naši alpski smučarji. Resda niso dosegli blestečih rezultatov, a vseeno je prav, da objavimo njihove uvrstitve, kajti športna sreča je pač spremenljiva. V veleslalomu žensk do 30 let je Irena Pugelj zasedla 20. mesto, Andreja Udovč pa 32. Katjuša Borsan je bila v kategoriji žensk od 30 do 40 let 48., Majda Šuštar pa med veterankami (nad 40 let) osma. Pri moškem veleslalomu v kategoriji do 30 let je Franc Ošterberk zasedel 9. mesto, Davor Rangus pa 105. Tone Vesel je v kategoriji moških od 30 do 60 let osvojil deseto mesto, Marjan Filipčič pa je bil 53. med moškimi, ki so se že srečali z Abrahamom. Merilni instrument za merjenje tlaka v hidravličnih napravah. Ekipno smo v veleslalomu zasedli 25. mesto, v skupni razvrstitvi pa 33. Ob tem moramo povedati, da se naši tekmovalci v smučarskih tekih brez pravega vzroka tekmovanja niso udeležili, čeprav so bili prijavljeni. (gr) Pionir neredni plačnik Delavska enotnost je v svoji 12. številki objavila seznam nerednih plačnikov, ki so dolgovali Elektrogospodarstvu večje zneske za porabljeno, pa ne plačano elektriko. Med temi stalnimi strankami na spisku dolgov se je znašel tudi Pionir in sicer na četrtem mestu za IMV Novo mesto. Tovarno celuloze in papirja Djuro Salaj iz Krškega ter Iskro — Telematiko iz Kranja. Najhujši „grešnik” je torej IMV, ki dolguje 26 milijonov dinarjev. Sicer pa je pet največjih odjemalcev sredi januarja dolgovalo Elektrogospodarstvu 103 milijone dinarjev. V uredništvu Delavske enotnosti se zavedajo, da s tem, ko so objavili spisek teh neplačnikov, ne bodo vzpodbudili nobenega k plačilu, krepko pa jih zanima, kaj o takšnem ravnanju menijo predsedniki delavskih svetov, sindikalnih organizacij in sekretarji organizacij zveze komunistov v kolektivih, ki so se znašli na seznamu. Se bo kdo od delavcev Pionirja oglasil? (gr) Zahvala za pomoč Srednja šola tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič iz Novega mesta je uvedla malo Kidričevo nagrado, da bi spodbudila učence, dijake in študente dolenjske regije k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu na tistih znanstvenih področjih, ki so zanimiva in uporabna za šolo in organizacije združenega dela. Na razpis je prejela deset raziskovalnih nalog, ki segajo na področja kemije, elektrotehnike, strojništva, gradbeništva, proizvodnje, varstva pri delu in organizacije prve pomoči v šolskih delavnicah, ena naloga pa je zgodovinopisno obdelala dolenjske naravoslovce. Pri izvedbi ene od raziskovalnih nalog sta mladim raziskovalcem s svojim znanjem nesebično pomagala tudi Irena Gostiša in Janez Komelj ter delavci Pionirjeve kadrovske službe za kar se jim svet šole najlepše zahvaljuje. Ob tem pa delavci šole izražajo željo, da bi Pionirjevi delavci tudi v bodoče tvorno sodelovali pri širjenju raziskovalnega dela mladih. (gr) tuzpoitjc exHtmsA olj,a OD v Sloveniji Povprečni osebni dohodek v letu 1983 je v slovenskem združenem delu znašal 18.559 din in je za 3.894 din oziroma 27 odstotkov višji kot v letu 1982. Realni osebni dohodek se je zmanjšal skoraj za 10%, kar je trikrat več kot v letu poprej, ko seje zmanjšal samo za 3,1%. G. R. Pionir na velesejmu Na letošnjem mednarodnem spomladanskem velesejmu v Zagrebu je med 1818 domačimi in 228 tujimi razstavljalci iz 25 držav razstavljal tudi Pionir. V sodelovanju z Gradisom smo predstavili opaže Standard, merilni instrument za merjenje statičnega tlaka v hidravličnih napravah ter sistem elektro-razdelilnih omar, ki jih izdeluje naš tozd Mehanizacija, kovinarstvo, instalacije. Lesni obrat je predstavil svoj program v paviljonu Slovenijalesa, ki tudi prodaja njegove proizvode. Razstavljena so bila klasična harmonika vrata ter preklopna vrata v dveh izvedbah (tip 2 in tip 3), kijih izdelujemo za tuje tržišče. Za uspešno predstavitev Pionirja na velesejmu sta skrbela Cirila Zupančič — Stupar in Toni Sečen in nehvaležno ter težko nalogo zelo dobro opravila. Zagrebški velesejem letos slavi 75-letnico delovanja in sije v teh letih pridobil velik ugled. V tednu dni od 9. do 15. aprila pa si ga je ogledalo več sto tisoč obiskovalcev. (gr) Junija tekmovanje gradbincev Organizacija jubilejnega desetega proizvodnega tekmovanja delavcev gradbeništva Slovenije je letos zaupana delovni organizaciji Obnova SGP SCT iz Ljubljane. Tekmovanje bo potekalo v okviru praznovanja dneva gradbincev in to v soboto, 2. junija. Delavci se bodo pomerili v sedmih nalogah in sicer: zidarska, tesarska in železok-rivska dela, dela pri postavljanju odrov, vodenju žerjavov ter protipožarne zaščite, SLO in DZS. (gr) Odvečni napisi Kljub temu, da je minilo že precej časa, ko so se delavci Projektivnega biroja preselili v nove prostore v Ločni, pa v Bršljinu še vedno stoji tabla, ki obvešča, da se tam nahaja sedež tega tozda. Takih in podobnih napisov, ki že dolgo niso več v veljavi, imamo v Pionirju še nekaj. Očitno ni nihče zadolžen, da jih odstrani ali obnovi in očitno nobenemu ne padejo več v oči. r RAZPIS za sodelovanje na VI. kulturnem srečanju gradbenih delavcev Slovenije, ki bo v septembru v Mariboru. S tem razpisom vabimo vse kulturne ustvarjalce iz vrst gradbincev, naj svoje ustvarjanje predstavijo širši javnosti in obogatijo to tradicionalno prireditev, katere pokrovitelj je republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije. 1. Natečaj za likovna in fotografska dela Dopuščene so vse običajne slikarske in risarske tehnike, kiparske in grafične tehnike ter črnobela in barvna fotografija. Vsebina je svobodna. Zaželjenoje, naj bi slike ne bile širše od enega metra. Grafike in fotografije naj ne bodo opremljene s paspartuji ali kaširane. Fotografije naj bodo formata 30 x 40 centimetrov ali iz tega formata izvedene. Slike, ki jih bo žirija uvrstila na razstavo, naj bodo uokvirjene. 2. Natečaj za literarna dela Pripravili bomo literarni večer, na katerem lahko sodelujejo avtorji s prozo, poezijo ali gledališkimi deli, oziroma odlomki daljših del. Dela so lahko v kateremkoli jeziku jugoslovanskih narodov in narodnosti. 3. Natečaj za pevce, glasbenike in folklorne skupine Prijavijo se lahko pevske skupine (najmanj oktet) in pevski zbori (moški, ženski ali mešani), godbe na pihala, instrumentalni ansambli in folklorne skupine. Vsi, ki želite sodelovati na kulturnem srečanju od zgoraj razpisanih natečajev, se prijavite organizatorju kulture Kat-juši BORSAN do 20. 5. 1984. V_______________________________________________J Siti o lačnih Na nedavnem sestanku, kjer naj bi obravnavali tudi nezadovoljstvo, ki je vse bolj pogosto med delavci Pionirja, je bilo slišati tudi neumestno pripombo enega naših vodilnih delavcev, češ da je tudi on nezadovoljen. S takimi načelnimi izjavami prav gotovo ne moremo stvari reševati, kaj šele rešiti. Lahko je namreč biti nezadovoljen z petdesetimi tisočaki, kaj pa lahko rečejo tisti, ki jih vsak mesec dobijo manj kot deset tisoč in imajo še celo vrsto nerešenih življenjskih problemov. Torej stari pregovor, da sita vrana lačni ne verjame, še vedno drži. (gr) Pionir je glasilo kolektiva SGP Pionir Novo mesto. Izhaja enkrat na mesec v nakladi 3500 izvodov. Odgovorna urednica Katjuša BORSAN, namestnik Marija JUREKlC (za tozd MKI), člani uredniškega odbora: Boris POŽEK (za tozd Gradbeni sektor Ljubljana), Ida SLA-PSAK (za tozd Gradbena operativa Krško), Zdenka RAJER (za tozd Gradbena operativa Novo mesto), Branimir GRA-SOCEV (za tozd Gradbena operativa Zagreb), Niko 2l-GANTE (za tozd Togrel), Alojz LENARČIČ (za tozd Lesni obrat), Polona PLAZNIK (za tozd Projektivni biro), Zora KAZA-KOVIČ (za tozd Keramika), Anica BEDNARŠEK (za tozd Gradbena operativa Metlika), Jožica HAJNIĆ (za DS interna banka) in Darinka KREVS (za DSSS). Naslov uredništva: Pionir, glasilo kolektiva SGP Pionir, 68000 Novo mesto, Kettejev drevored 37. Stavek, film in prelom: DITC Novo mesto, tozd Grafika, tisk: DITC Novo mesto, tozd Tiskarna, lektoriranje in tehnična ureditev: DITC Novo mesto, tozd Časopis' Dolenjski list (novinarski servis).