— •164 —
Ob materinem pogrebu.
•^o krsto polože pred jatno, Duhovnik še jo pokropi, Nato pa v grob spustijo tnamo, Nasujejo na vrh prsti.
Sirotno dete pa zajoka, Nad grobom sklonjeno ihti; Ihti, da drugim srce poka: BOj mamica, oj kje ste vi?"
Kaj Cem sirota jaz početi ? Na svetu ninjam iti kam . . . Na grobu tu želim umreti In priti v raj nebeškt k vam !
— n —