19 4 Delegati ministrstva so pošiljgji Komisij za upravo narodne imovine dopi ,e o pripravi /a izvedbo zaplembe sovra/ne lastnine. 5. Delegati ministrstva ,o morab sestaviti komi sijske. zapisnike o pregledu premičnin m nepremičnin 6 Delegati ministrstva so pošiljali tudi podaike o viSini .n ,Lmju kapitala \ posame/nem podjetju pred zaplembo m o »¿stalili spremembah med vojno. 7. Delegati so pošihali ministrstvu podatke na okrožnico st I- 16It2§5 z dne B.jgij» 1945. H. V posamezni mapi je tudi dokazno gradivo pioti lastniku podjetia 9. Ministrstvo m njegovi delegati so preverjali, ali so bile zaplembe izvršene in opozarjali okrajne /aplembne koiRsije^ da zaplembo čimprej izvršijo. K). V gradivu so k' p i s i podietij v trgovski register in novonastale spremembe I I Podatki o ukinitvi podjetja o' priključitvi k drugemu podjetju 12. Podatki o postavitvi in zamenjavi delegatov. NACIONAI I/ACIII I Prepisi odločb o nacionalizaciji podjetij po zakonu o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih pod jetfl ' dne Q decembra 1946 (Ll.l HBffi st. 98/677). 2 Zapisniki o izvedbi nacionalizacije. I Poročila o pregledu tovarij 4. Delegati so zbirali podaike /a ocenitev nacionaliziranih podicti|. 5. Pritožbe lastnikov zaradi izvedbe nacionaliza lije. 6. Pritožbe Kontrolni komisiji pri Predsedstvu vlade I RS (predsednica V. Tomsic) 7. Spisi o odškodnini, ki naj bi jo dobili lastniki nacionalizirane last 11;ne 8. Prošnje /a izplačilo akontacije lastnikov 11a cionaii/.iianih podjetij. 9. Prošnje za dodelitev rente oz akontacije. K) Po uk:izu o določitvi gospodarsl ili podjcl'. republiškega pomena 'dne 12 septembra 1946 št. 60/222 je naredilo ministrstvo seznani piodjelij republiškega pomena VIRI Arhiv sko gradivo Ioni ta Ministrstva za infcisLrijo 11 rudarstvo I RS si. 226, Arhiv Republike Slovenije. /IISSAMVII-NIASSI \(i 1) is Artliivgiil In.(refluid der BiscliLigiuImien und Nalioii.ilisiLNiiiuui 1111 lUsi.inil des Miniskríiinis liir Industrie und Bergwesen der \ Iksnpiiblik Sionenien I etnu (uttoMiui ■ h { 00 , 1 li.il.: A ' * llV M - * — tlJ»nl,KL...............„_ Mmikillli» kit Mn<»1 MTrUnlk llkTMlr*atM V i4A« (X. M.tkktu « ii|i»«ki iriMM ▼ lut «rim B.U Uli»J WifMtnüiv -----lialnft ______ _____ . . -------_ - . Jr«U«W lUtRll tl kWHT kft DjtllTt á«l«Il H lMtj* • dr» Tb« 'lihialji1 t Cal J« (»«Mcavnlk F«*«vnlkl,«#* ma4aljiil)i ▼lh a« u cwllh X*rlja i« til Ja»» ta Ttplla •• fltlku prtTMtlk n kvkiiT(tir m prad*Ja tr 1 ar ki nravi n*ra4i» Imtim, XMt«l»ifct 4» r»la«tl ▼ redar tiri knjlil ftv*tr*«a |l«Ttritf« ▼ J.¿*+- lju*. Orr tj m aaJUSa r Calji» UZ' t. ■ **tr*f i t ' ¿ it.ff. -'t, p Im Beitrag werden die (irimdangaben über die (.min düng, Organisation und Tätigkeitsbereiche, die vom Ministerium für Industrie und Bergwesen der Volksrepublik Slowenien erledigt wurden angegeben, jjis Vierden auJi die Arten de; Beschlagnahmen und Nationalisierungen betrellendui Schriftguts: aulgekihrt. So kann man im Zusammenhang mit Beschlagnahmen die E.ntsehlus-■ absehrilten, rrteile und Bcschlagnaliincnerliksc K0111 nmsionsprotokolle hinsichtlich der nber-.icli! des beweglichen und unbeweglichen CiiUes, Berichte über die Eigentümer bekommen I linsielitlieh der Nationalisierungen sind nn Archivgut 7.11 bekommen die I ntsclüsse-abschnften betrells der Unternelimeiiiiationalisierung. die Protokolle über die I Julernc-limciiiibcTiiahmc die Bc richte über die I ibrikenubersichtc die Beschwerden der I■ igentinner bei der nbersichtskomniis.aoii bciiii l'riisi-duni der Regierung der Volksrepublik Slowenien wegen der Durchführung der Nationalisierung, di.- Akten 'in Zusammenhang 1111t der I ntscliadigung, die der Iigentii 111er bekoninien sollte, die Ansm lien liir I ntschadigung-oder Rentenauszalilung. Crai \o Republiške konusije zn \prasai\¡a razlastitve pri MläSstrstri za finance I-RS l/( u! d hin v- nilx (nihnd Med gradivom Ministrstva llnance sem pri pO|)isovanju naletela 111 gradivo Komisije za vpra sanja razlastitve, h je delovala v okviru minislr stva Grailivo ki je v teli !ascik!ih se nanaša na le mcljni zakon o razlastitvi z dne I. aprila 1947. Objavljen je bil v Uradnem listu FI.R.I št 28-209 47) Predstavljal je zakonsko osnovo za de lovanje Komisije za v prašanja razlastitve, ki jc bila 22 številke. Pri večini manjkajočih spisov je sicer o/načeno, kam so j;h nato odlozih in na katero številko se navezujejo, vendar številke ne tečejo tekoče. Pri sedanjem trendu iskanja dokumentov o razlastitvi to predstavlja posebno oviro, zato sem se pr nadaljnji obdelavi gradiva odločila za nov popis z računalnikom, k; mi bo omogočil se r.izne vrste indeksov, iskalcem dokumentov pa bistveno pomagal da bodo dokumente nasl v lini krajšem času fflfOMfcJI IJ Mini. trstvo za finance LRS Republiška komisi j;« /.a vprašanja razlasttve. Okrožnica republiške komisije za vprašanja razlastitve pri Ministrstvu za finance I RS, 244-114 5-1950 — 2 Vlada Ljudske republike Slovenije, predsedstvo Navodilo vsem oblastnim in okrainim hudskim odborom ljudskim odborom mest I iiibljanc Maribora, Ceija S-po' 69/2-49. — 3. Ministrstvo z| li nanee I RS Republiška komisija m vprašanja razlastivc lase. 3, 114 5, Navodila /vezne komisije za vprašanja r«Jastitve pr Ministrstvu za finance H RJ —4. Mi- nistrstvo za Lnanee I.RS Republiška IHM i sija za vpraša-ma razlastitve, lase. 3, 128 2 1951, Okrožnica (prepis) /1 SAMVII-NI ASSUNG Das Seliriftuiu der Rcpiililikkoimiussioii für ! ntcinnungsfragcn heim I inan/iniiiisUriiini ik nka Laciüiik (nihrn Die Republikkommission für I nteignungsFragen beim I innz.mim.-aerram der Volksrepublik Slowenien wurde mit der Absieht gegründet die Lviden/.en zu Führen und in großem Maße audi darum die Lntscheidungen be trells der ,ith auf die Cirundenteignungcn beziehenden Sehhi: >elangelcgenheiten /11 trelTen. Die Lnteigiumgen waren die einzige sich auf die Abnahmen beziehende ka tegorie die für die I iteigneten schon im voraus 1 ntsehiidigungen in verschiedenen formen (in einem anderen Grundstück.. im Geld oder in StaaUehuklscheinen) vorgesehen haben. Das Schriftgut der Kommission wird im Archiv der Republik Slowenien im Bestend des Fmanzmimsier'ums aufbewahrt. F s umfaßt neun Faszikel Ministrstvo /a kmetijstvo LRS, Oddelek /a agrarno reformo, 1945-1951 Žarko šlramhl Ob sprcictju zakona o agrarni reformi in kolonizaciji seje upoštevalo: 1.)da jc bilo v rokali malih kmetov, ki lili je bilo 3 4 (z. do 10 ha /cmljc), samo 29% zemlje oziroma 1/4; 2.) da jc imela veleposestniška skupina v lasti 1/5 vse zemlje s po tudi preko 50 ha zenilie, 3.) skupina ki jc imela med 20 do 50 ha je štela 7%.,vseh kmečkih in nekmečkih lastnikov, tako v hribovitem goratem kot ravninskem predelu, le-1 i pa so imeli v svojih rokah 45% vse 'emlje; 4 ) skup na, ki jc imela v lasti med 10 do 20 ha, jo je bilo 16% in je imela v lasti 1/4 vse zemlje; 5.) najštevilnejša skupina, ki je .niela v lasti 2 do 10 ha je štela 43% ali skoraj polovico vseh kmetov, v lasti pa jc imela le 1/4 vse zemlje in 6.) skupina, ki jc štela 1/3 vseh kmečkih po sestnikov m -,o imeli do 2 ha zemlje jc imela v lasti samo 3.5% vse zemlje, to so bih tako imenovani bajtarji in prav tem so dodeljevali z.eml|išča v ,z.ko-rišeanjc. /akon o agrarni reformi in kolonizaciji jc na nek način tudi ščitil dclavce in male kmečke obrtnike-rokodelec saj jim je dovoljeval, da obdiziio v last. toliko zemlje kot kmetic, /akon[je Ščiti Uid- kmečke izseljence, ki so pred vojno odšli v tujino, ker sena lastni zemlji niso mogli preživeti in jih jc zakon štel z.a kmete. /.akon o agrarni reformi in kolonizaciji je urejal naslednja področja: I V ijjjoinih; določilih (3. člen) je zakon določal da je za razlastitev merodajno zemljiškoknjižno in katastrsko stanje na dan 10 jiilija 1945, razen pri dedovanju po smrt lastnika., kjer je bilo določeno, da vsi dediči skupaj obdržijo toliko, kolikor bi obdržal umrli lastnik, picsež.ek pa preide v zemljiški sklad /akon (4. clcn) je oškodoval zakonske pare na način, da je vedno, razen ko je šlo za sodno ločitev pojmoval zemljiško posest kot eno zem Ijisko posest v primeru, ko pa je imel eden zakoncev kot glavni vir dohodka druz.ne nekaj drugega, seje posestvo štelo z.a nekmečko /a poklic mlado- Lastniki površina šlcvilo poseslev v% skupna povriin:i v% bajtaru do 2 ha 51.137 33 % 43 437 ha 3,5 % mali kmct'c 2 do 10 ha 66 487 43,1 % 333.513 ha 26 % srcdnii kmetje 10 do 20 ha 24 4^0 15,8 % 344.021 ha 26,9 % veliki kmetje 20 do 50 ha 10."?85 7 % 306.579 ha 24 % veleposestniki nad 50 ha 1.749 1,1 % 251.086 ha 19,6 % vsi lastniki 154.628 I 278.636 ha