URADNI VESTNIK
OKRAJA KOČEVJE
Lelo II.
Kočevje, dne 18. maja 1957
Štev. 9
VSEBINA
14. Odlok a proračunu okraja Kočevje za leto 1957.
15.. Odlok o gradbenih okoliših v občimi Draga-Loški potok.
16.	Odlok o gradbenih okoliših v občini Lašče.
17.	Odlok o gradbenih okoliših v občini Dobrepolje.
18.	Odlok o gradbenih okoliših v občini Kočevje.
Predpisi občinskih ljudskih odborov
26. Odločba o ustanovitvi finančno samostojnega zavoda »Uprava vodovoda občine Predigrad«.
14.
5. člen
Na podlagi 42. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni Ust FLRJ, št. 13/56) in 17. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) je Okrajni ljudski odbor Kočevje na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. februarja 1967 sprejel
ODLOK
o proračunu okraja Kočevje za leto 1957
1.	člen
Proračun okraja Kočevje za leto 1957 s posebnimi prilogami obsega:
I. proračun okraja Kočevje:
z dohodki	204,080.000 dinarjev
z izdatki	204,080.000 dinarjev
V leitu 1957 se sme uporabiti, zai položitev garancij iz okrajnega investicijskega Sklada največ 20,000.000 dinarjev.
6.	člen
Sredstva stalnega rezervnega sklada, prenesenega iz leta 1956, znašajo 25,100.000 din.
Nova sredstva se bodo stekala v stalni rezervni sklad po veljavnih predpisih.
7.	člen
Sredstva, ki jih pristojni za.vodi za socialno zavarovanje po 24., 26. in 29. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev vračajo v korist posameznih pozicij osebnih izdatkov v predračunih organov in zavodov okrajnega ljudskega, odbora, se ne morejo uporabiti brez soglasja sveta za družbeni plan in finance.
II. predračune zavodov s samostojnim finamsiratijem:
dohodki	28,086.000	dinarjev
izdatki	37,086.000	dinarjev
presežkom izdatkov	9,000.000	dinarjev
m. predračune proračunskih skladov:
dohodki	220,855.000	dinarjev
izdatki	220,855.000	dinarjev
2.	člen
Presežki izdatkov v predračunih zavodov s samostojnim finansiranjem v skupnem znesku 9,200.000 din, se krijejo z dotacijami iz okrajnega proračuna.
8.	člen
V breme partij in pozicij funkcijskih izdatkov predračunov organov in zavodov okrajnega (ljudskega odbora se ne morejo izplačati izdatki, iti imajo v predračunu ustrezne pozicije osebnih in operativnih izdatkov.
9.	člen
Krediti, M so določeni za izplačilo honorarjev in posebnih dodatkov v predračunih oganov in zavodov okrajnega ljudskega odbora, se s prenosom ne morejo povečati.
10.	člen
3.	člen
Zavodi ssamostojnim finansiranjem, ki bodo v letu 1957 z uspešno organiziranim poslovanjem dosegli presežek lastnih dohodkov nad planiranimi, bodo postavili svoje sklade po 5. in 7. členu temeljne uredbe o zavodih s samostojnim finansiranjem (Uradni list FLRJ, št. 51/53) od tako doseženih presežkov v sklad za nagrade določen odstotek, .ki pa ne sme presegati 10 odst. letnega plačilnega, sklada. Ostanek pa bodo dali v sklade, M jih predvidevajo pravilniki zavodov. Presežki dohodkov, ki jih zavod s samostojnim finansiranjem ne doseže tako, kakor je predvideno v prvem odstavku tega člena, se 'bodo razdelili z odlokom v sklepnem računu o izvršitvi proračuna okraja Kočevje za leto 1957.
4.	člen
če bodo dohodki med proračunskim letom neenakomerno pritekali, se mora zaradi .pomanjkanja sredstev za izvršitev predvidenih izdatkov najeti pri Narodni banki, podružnici v Kočevju kratkoročno posojilo do zneska 50,000.000 din.
Iz kreditov, ki so določeni v predračunih organov in zavodov okrajnega ljudskega odbora za .prispevek za socialno zavarovanje, se ne smejo s prenosom povečati ‘krediti, ki so dovoljeni za osebne izdatke.
11.	člen
Nove nastavitve pri organih in zavodih okrajnega ljudskega odbora niso dovoljene brez "poprejšnjega, soglasja Sveta za družbeni plan in finance.
12.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Kočevje«, uporablja pa se od 1. januarja 1957.
št. 1871/1.
Kočevje, dne 27. februarja 1957.
Predsednik OLO: Janez Pirnat 1. r.
Pregled dohodkov in izdatkov proračuna okraja Kočevje za leto 1957
Dohodki
I.	Dohodki iz gospodarstva
Del dobička gospodarskih organizacij	....	43,280.000
II. Dohodki od prebivalstva
Prometni davek od zasebnikov........... 24,000.000
Prometni davek od davčnih vrednotnic .	.	.	1,300.000
Državne takse ..................................... 12,000.000
Dopolnilna dohodnina iz gozdarstva	....	30,000.000
III. Dohodki uradov in ustanov............... 500.000
TV. Drugi dohodki........................... 2,000.000
V. Dotacije republike....................... 91,000.000
Skupaj dohodki .	.	.	204,080.000
Izdatki
I.	Izdatki okrajnih organov in zavodov — osebni .	104,435.000
Operativni in funkcionalni
Dotacije finančno samostojnim zavodom	.	.	.	9,000.000
Dotacije družbenim organizacijam....... 9,540.000
Obveznosti iz prejšnjih let............ 3,300.000
Anuitete.............................. 6,000.000.
Proračunska rezerva.................... 7,500.000
II. Dotacije občinskim ljudskim odborom ....	43,805.000
IH. Dotacije skladom....................... 20,500.009
Skupaj izdatki	.	.	.	204,080.000
Pregled proračuna proračunskih skladov okraja Kočevje za leto 1957
Ime sklada	lastni	Dohodki 'dotacije	skupaj	negospodarske investicije	Izdatki drugi	skupaj
Cestni sklad	.	.	.	. Vodni sklad	.	.	.	. Gozdni sklad .... Kmet. sklad	.	.	.	.	9.714.000 7,000.000 .	175,321.000 8.320.000	10,500.000 10,000.000	20,214.000 17,000.000 175,321.000 8,320.000	12,654.000 16,000.000 121,829.000 3,350.000	7.560.000 1,000.000 53,492.000 4.970.000	20,214.000 17,0oo.ooo 175,321.000 8,320.000
Skupaj .	. 200,355.000	20,500.000	220,855.000	153,833.000	67,022.000	220,855.000
		Pregled	dohodkov in izdatkov finančno samostojnih zavodov okraja		
			Kočevje za leto 1957		
			Izdatki	E E	Skupaj dotacije
		Dohodki	redni	investicije	za kriitje	. primanjkljaja	za mve8traJe	
1. Dem počitka,	Ponikve	12,893.000	12,893.000	—	-		 		
2. Vet. bolnica,	Kočevje	8,628.000	8,628.000 —	2,800.000	2,800.000
3. Dijaški dom,	Kočevje	9,334.000	9,334.000	—	2,500.000	—	2,500.000
4. Dijaški dom,	Ribnica	2,913.000	2,913.000	—	1,000.000 —	1,000.000
5. Vajen, dom,	Kočevje	1,080.000	1,080.000 —	600.000 —	600.000
6. Zavod za napredek			-		
gospodinjstva		2,238.000	2,238.000	2,100.000 —	2,100.000
Skupaj		37,086.000	37,086.000	—	9,000.000	—	9,000.000
15.
Na podlagi 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13/56), po 2. odstavku 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) ter na predlog Občinskega ljudskega odbora Draga-Loaki potok je Okr. ljud. odbor Kočevje na seji okrajnega zbora 27. februarja 1957 in na seji zbora proizvajalcev 27. februarja 1957 sprejel
•	ODLOK
o gradbenih okoliših v občini Draga-Loški potok
1.	člen
Za gradbene namene se smejo uporabljati samo zemljišča, ki ležijo v gradbenem okolišu.
2.	člen
Za gradbene okoliše v občini Dhaga-Loški potek se določijo tale območja občine:
Zemljišča od stanovanjske hiše št. 20 na Hribu proti severozahodu na 'križišču poti, (ki vodi s Hriba oziroma Travnika na Tabor, od tu dalje po cesti proti gostilni »Lovec«, kjer zavzema parcele št. 251/1 in 279, ter dalje ob krajevni poti Hrib—Retje do meje kata-stralne občine Retje, nato proti, severu do okrajne ceste Hrib—Sodražica, kjer nad cesto v smeri proti Hribu zavzema deloma parcelo št, 183/2, 183/4, in parcelo št. 193/1 ter parcelo št. 210 k. o. Hrib. Meja gradbenega okoliša poteka od tu proti severozahodu do južne meje parcele št. 180 ter dalje proti vzhodu do parcele št. 143/2, od koder v ostrem kotu zavije zopet proti severozahodu d« poti ob parceli št. 105, nato pa proti vzhodu ob severni meji parcele št. 35, od tu dalije pa pravokotno proti severu na vaško pot ob parceli št. 55/1. Od tu vodi meja gradbenega okoliša proti jugu ob vaški poti do parcele št. 373/1, od koder zavije vzhodno na poljsko pot do pare. št. 372/2, nato ob poiti proti jugu ter dalje ob južni meji pare. št. 368 in 383 ter od tu na severozahodno mejo pare. št. 343 in dalje proti severozahodu na severozahodno mejo pare. št. 343 in dalje proti severozahodu do južne meje parcele št. 399, nato pa proti vzhodu, kjer zavzema parcelo št. 1113/6 in 1113/5. Od tu poteka meja do vaške peti ob zahodni meji parcele št. 323/2, od koder krene na jugovzhodno mejo parcele št. 336/4 ter v loku do pare. št. 301, kjer zavzema del te parcele ter v nadaljevanju del pare. št. 297 in 295 ter zahodni del pare. št. 286/1 kakor tudi pare. št. 1125, od koder poteka do izhodiščne točke ob hiši št. 20 na. Hribu.
Pare. št. 281, 285 ter 284, ki spadajo v opisani gradbeni okoliš, so določene za, zidavo ob posebnih pogojih, to je za zidavo javnih zgradb.
3.	člen
Ožjo lokacijo v gradbenem okolišu določa organ občinskega ljudskega odbora. Ožja lokacija se določa po občih urbanističnih načelih in po veljavnih predpisih. Organ, ki določa ožjo lokacijo, mora gledati na to, da se izkoristijo za gradbene namene v prvi vrsti še nezazidana zemljišča v strnjenem zazidalnem jedru naselja, zatem pa nerodovitna in manj vredna zemljišča.
4.	člen
Zemljišča zunaj gradbenega okoliša se ne smejo uporabljati za gradbene namene, izjeme določa 6, člen zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene.
5.	člen
Občinski ljudsflti odbor izdela na podlagi odloka o 'gradbenih okoliših urbanistično osnovo vsaj za predvidene gradbene potrebe prihodnjih dveh do petih let.
6.	Sen
Pregledne situacije gradbenih okolišev so sestavni del tega odloka.
7.	člen
Pravica, izdajati dovoljenja po 9. členu zakona o uporabi zemljišča za gradbene namene, razen na področju prometa, zvez, elektrifikacije in vodnega gospodarstva, preneha z dnem, ko začne veljati odlok o gradbenih okoliših.
8.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku okraja Kočevje«.
št. 1928/1.
Kočevje, dne 27. februarja 1957.
Predsednik OLO: Janez Pirnat 1. r.
16.
Na podlagi 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13/56), po 2. odstavku 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter na predlog Občinskega ljudskega odbora Lašče je Okrajni ljudski odbor Kočevje na seji okrajnega zbora 27. februarja 1957 in na seji zbora proizvajalcev 27. februarja 1957 sprejel
ODLOK
o gradbenih okoliših v občini Lašče
1.	člen
Za gradbene namene se smejo uporabljati samo zemljišča, ki ležijo v gradbenem okolišu.
2.	člen
Za gradbene okoliše v občini Velike Lašče se določijo -tale območja občine:
A.	Velike Lašče — meja gradbenega okoliša poteka:
Izhodiščna točka je jugozahodni kot -parcele št. 1951/1. Južna meja proti vzhodu poteka po južni strani -pare. št. 1951/1, 1950/1, po čredi pare. št. 1935, 1745, prečkal cesto proti Vel. Blokam in gre po južni strani ps.rc. št. 2093/8 mimo pare. št. 1716, 1711, ,1709, 1708, 1705, 1681/4, 1677, 1673, od -tu proti severu.
Vzhodna meja — vzhodna stran pare. št. 1672, 1672/2, 1671/1, prečka cesto pare. št. 1025/1, gre proti severozahodu po sredini pare. št. 536, 537/1, 534, do njenega severozahodnega kota in od tu proti severu po vzhodni meji pare. št. 532/2, 329, 532/1, do poti pare. št. 2084/1, ki jo seka od vzhoda, prati -zahodu in poteka dalje proti zahodu.
Severna meja seka južne dele pare. št. 461/1, 462, 771, 474, 482, 485, 490, 493, 496, 499/1, 505, 507, 508, prečka pot pare. št. 2094/5 in dalje v južnem delu pare. št. 248, 245/1, 244 in 241, prečka cesto proti Ljubljani (pare. št. 2077/1), od tu proti jugu in jugozahodu.
Zahodna meja — južni ded pare. št. 17/118, 19, 20, 21, 23, 24, severni del pare. št. 7 in 6/1, južni ded pare. št. 29, 30, 31, 38, 39, 40, prečka severozahodni .kot pare. št. 41/2 jugovzhodni kot pare. št. 41/1, 42 in zahodni kot pare. št. 41/2, prečka; kot pare. št. 2076/2 in gre dalje proti jugu po zahodnem robu pare. št. 1953, 1954/1 in 1951/1 do izhodiščne točke v jugozahodnem ikotu.
Za posebne gradbene namene so rezervirane parcele:	1950/1, -
1951/1, 1952/1,, 1951/3, 1954/2, 1954/1, 1947, 1952/2, 1951.
B.	železniška postaja Velike Lašče: meja gradbenega okoliša poteka: Izhodiščna točka je jugozahodni kot pare. št. 308/4, od tu gre meja proti vzhodu.
Južna meja — južni rob parcele št. 308/4 prečka, pot pare. št. 2094 in gre po njeni južni strani mimo pare. št. 395, 316/50, 316/23, 316/75 in 317, zatem pa proti severu.
Vzhodna meja — prečka pot pare, št. 2094 in igre dalje proti severu po vzhodnem delu pare. št. 316/15, 316/13, 316/12, 316/9, 316/8, 316/7, 316/5, 316/4, 316/1, zatem pa preiti severozahodu in severu.
Severna meja, — po severnem robu pare. št. 316/1, vzhodnem robu pare. št. 311 in 312, po severnem in zahodnem robu pare. št. 312, 2080/3, 306, zatem pa proti jugu.
Zahodna meja — po zahodni meji pare. št. 306, 305/2, 305/3, 308/3 in 308/4 do izhodiščne točke.
C.	Dvorska vas — meja gradbenega okoliša poteka:
Izhodiščna točka je v zahodni tretjini severne meje pare. št. 2188/2, od tu poteka proti jugovzhodu.
Južna meja — preko pare. št. 2188/2, 2193/2, 3679 (pot) po zahodni meji pare. št. 2193, po severni meji pare. št. 1844, 1847/2, 1852/2, 1854, 1858, 1862, 1872, prečka, pot pare. št. 3577, gre dalje proti vzhodu preko pare. št. 1926, 1827, 1937, 1943, po vzhodni meji pare. št. 1943, po severni imeji pare. št. 1946/1, 1947, 1950, 1951, 1954, 1955, 1959, 1960, po južni meji pare. št, 1912, prečka pat pare. št. 3577 in igre dalje proti severu.
Vzhodna meja — preko pare. št. 1910/1,»1909, 2012, 1906/2, 1905, 1904, 1903, 1902, 1901/1, 1900, 1899, 1898, 1897, 3576 ; 2106; 2107; 1896 in dalje proti severozahodu.
Severna meja — preko pare. št. 1893/1, 3558, 1892, 2116, 2117, 2118, 2119, 2120, 2124, 3572, 2130 ter -dalje proti jugu.
Zahodna. meja — preko pare. 6't. 2130, 2155, 2156, 2159, 2160, 2162,	1821,	2164,	1821,	3591,	1890,	2167,	2168;	3682;
1888, 2174, 1881, 1800, 1279, po zahodni meji pare. št. 1876/1 preko pare .št. 2184, 2186, 2187/1, po severni meji pare. št. 1874/2, 2188/2 do izhodiščne točke.
C.	Prelesje — meja gradbenega okoliša poteka:
Izhodiščna točka je vzhodna tretjina južnega roba- pare. št. 2941 in gre od tu proti vzhodu.
Južna meja ■— po južnem rcibu pare. št. 2941, 3552/1, 2942/1, 2947, 2947/1/ 3135/3, prečka cesto Kočevje—Ljubljana (pare. štev. 3547), prečka pare. št. 3134/3 in gre dalje proti severozahodu.
Vzhodna meja — po zahodnem robu pare. št. 3132/22, 3134/1 3111, zatem pa proti jugozahodu.
Severna meja — prečka pare. št. 3106 in 3107 ter cesto Kočevje —Ljubljana (pare. št. 3547) in gre po severnem robu pare. št. 2951 in 2950, tu zavije proti jugovzhodu.
Zahodna meja gre po zahodnem robu pare. št. 2950, prečka pot (pare. št. 2947/3) in pare. št. 2942/1, pot (pare. št. 3552/1) in parcelo št. 2941 ter se zaključi na izhodiščni točki na tej parceli.
Dosedanje jedro naselja je izven gradbenega -okoliša.
D.	Sv. Gregor — meja gradbenega okoliša poteka:
Izhodiščna točka je severozahodni kot pare. št. 189/1, od tu gre meja proti vzhodu.
Južna meja — zahodni rob pare. št. 189/1, prečka pot (pare. št. 1849/1), -gre po južnem robu pajre. št. 214, prečka pot (pare. št. 1849/2) ter zavije proti severu.
Vzhodna meja — po vzhodnem robu -pare. št. 214, južnem in vzhodnem robu pare. št. 220, prečka pot (pare. št. 1840-1), po vzhodnem robu pare. št. 1700/4, 1700/1, zatem pa zavije proti zahodu.
Severna meja — po severnem robu pare. št. 1700/1, 1700/2, 1699/2, po zahodnem robu pare. št. 1699/1, prečka pot in se nadaljuje po severnem robu pare. -št. 21/3 proti jugu.
Zahodnd meja — po zahodnem robu pare. št. 21/3, 1, 3/2, 3/1, vzhodnem robu pare. št. 20/2, zahodnem robu pare. št. 20/2, prečna pare. št. 1850/4, po severozahodnem robu pare. št. 20/1, prečka pare. št. 1850/2 in gre po severnem robu pare. št. 189/1 do izhodiščne točke.
E.	Rašica — meja gradbenega okoliša poteka:
Izhodiščna točka je jugozahodni rob pare. št. 2729 in se nadaljuje prati vzhodu.
Južna meja — prečka pare. št. 2733, 2732, 2733/2, v jugovzhodni smeri, nadalje, gre po zahodnan robu -pare. št. 2733/3, 2739/1, prečkal cesto Kočevje—Ljubljana (pare. št. 4000) in se nadaljuje po južnem rofo-u pare. št. 4000 mimo pare. št. 2739/1, 2744, 2743, prečka pare. št. 2749/2 in gre po južnem robu pare. št. 2749/3, 2749/1, 2756/1, tu pa zavije proti ‘severu.
Vzhodna meja — prečkal pare. št. 2756/1, vzhodni rob pare. št. 2749/1, 2753/1, prečka pare. št. 2754, 4010 (cesta Rašica—Dobrepolje) in se nadaljuje po južnem, rcibu pare. št. 2589, vzhodnem robu pare. št. 2590, 2591, -prečka pare. št. 2593, 2595, 2599, vzhodni rob pare. št. 2601, 2603, severni roib -pare. št. 2604, vzhodni rob pare. št. 2614, 2615, prečka pare. št. 4011-2 (pot), vzhodni rob pare. št. 194, 2410, 2407, 2403/1, zatem pa. zavije preti jugozahodu.
Severozahodna meja — pri tem prečka pare. št. 2403/2, 2406, 4002-9 (pot) in se nadaljuje po zahodnem robu pare. št. 2629, severnem in zahodnem robu pare. št. 2828, zahodnem robu pare. št. 2624/1, prečka -pare. št. 2624/1, 2623, 2619/1, po zahodnem robu pare. št. 2618, po zahodnem robu pare. št. 2616, prečka pare. št. 3998-1 (pot) in se nadaljuje po zahodnem robu pare. št. 2720, 2724, 2725, 2728, 2729, do izhodiščne točke na tej parceli.
F.	Male Lašče — meja gradbenega okoliša poteka:
Izhodiščna točka je severozahodni kot pare. št. 2991. Meja zatem poteka severovzhodno, pri tem prečka pare. št. 2991, 3000/3, 2999, 2998, 3008/1, 3092, 3093, tu zavije proti severu, piri tem pa prečka pare. št. 4007 (pot) 3094, 3095, 3996, 3097, tu spremeni smer proti zaho-du in prečka pare. št. 3098, 3101, 216, 4007, 2875, 4007, 2876/2 in proti jugu po zah. robu pare. št. 2876/2, 2876/1, 2883, po juž. robu pare. št. 2883, po zahodnem robu pare. št. 2882, 2881, prečita pare. št. 2880, 2934/1, 2934/2, 2941, 2943, 2945, 4007 (pet) in se priključi izhodiščni točiti v -parceli št. 2991.
G.	Sv. Trojica — meja gradbenega okoliša poteka:
Izhodiščna točka je skrajni zahodni kot pare. št. 3320, od tu poteka proti jugovzhodu.
Južna meja — po zahodnem in južnem robu pare. št. 3320, 3322/1, južnem rdbu pare. št. 3322/2, od tu pa proti severovzhodu.
Vzhodna meja — po zahodnem robu pare. št. 3322/2, 3325, 3333, 3334, 3335, 3336, 3342, 3343, tu pa zavije -proti severozahodu.
Severna meja — po severovzhodnem robu pare. št. 3343, 3344 in 335 ter severozahodnem robu pare. št. 3335. Tu spremeni meja smer proti jugu.
Zahodna meja prečka pare. št. 3339, 3335, 3334, 3333, 3325, dotikajoč se skrajnega zahodnega dela pare. št. 3320, to je do izhodiščne točite na tej parceli.
3.	člen
Ta odlok ne posega v arheološka, turistična in naravno zavarovana zemljišča, na katerih stoje kulturno in zgodovinsko zavarovani objekti, ker jih bo ket zavarovana zemljišča posebej določil za urbanizem pristojni republiški organ.
4.	člen
Ožjo lokacijo v gradbenem okolišu določa organ občinskega ljudskega odbora. Ožja lokacija se določa po občih urbanističnih načelih in po veljavnih predpisih. Organ, ki določa ožjo lokacijo, mora gledati na to, da se izkoristijo za gradbene namene v prvi vrsti še nezazidana zemljišča v strnjenem zazidalnem jedru naselja, zatem pa nerodovitna in manj rodovitna zemljišča.
5.	člen
Zemljišča zunaj gradbenega okoliša se ne smejo uporabljati za gradbene namene, izjeme določa 6. člen zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene.
6.	člen
Občinski ljudski odbor izdela na podlagi odloka o gradbenih ekoliših urbanistično osnovo vsiaj za predvidene gradbene potrebe prihodnjih dveh do petih let.
7. člen
Pregledne situacije gradbenih okolišev so sestavni del tega odloka.
8. člen
m
9.	člen
Ta odlok prične veljati osmi 'dan po objavi v »Uradnem vestniku okraja Kočevje«.
Št. 01-1928/1.
Kočevje, dne 27. februarja 1957,
Predsednik OLO: Janez Pirnat 1. r.
17.
"Na podlagi 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13/56), po 2, odstavku 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) ter na predlog Občinskega ljudskega odbora Dobrepolje je Okrajni ljudski odbor Kočevje na seji okrajnega zbora 27. februarja 1957 in na seji zbora proizvajalcev 27. februarja 1957 sprejel
ODLOK
o gradbenih okoliših v občini Dobrepolje
1.	člen
Za gradbene namene se smejo uporabljati samo zemljišča, ki ležijo v gradbenem okolišu.
2.	člen
Za gradbene okoliše v občini Dobrepolje se določijo tale območja občine:
a)	Za gradbeni okoliš Videm se določi ozemlje, ki ga omejujejo na severu Cestne njive in Jamnica, na zahodu njiva Karlovoca, na vzhodu meja k. o. Podgora in na jugu križišče ceste III. reda pri gasilnem domu Videm.
Zemljišče v gradbenem okolišu Videm se sme uporabljati v gradbene namene ofo tehle pogojih:
1.	Parcelna št. 2/1, 2/2 (del), 51 in 431/1 k. o. Videm so določene za zidavo javnih zgradb, to je za gasilni dom, povečanje prosvetnega doma in pokopališča! ter se v druge namene ne sme uporabljati.
2.	Parcelna št. 59/1, 59/2, 425, 443/1 (del), 442 (del), 444 (del), 441/1, 431/2, 432, 440/1 in 440/2 k. o. Videm se smejo uporabljati samo za zidavo stanovanjskih hiš.
b)	Za gradbeni okoliš Predsitruige se določi ozemlje, ki ga omejuje na severu vaška, pot do Apnenice, na jugu ozemlje Gajžni hrib, na vzhodu parcela št. 1279 in na zahodu križišče ceste III. reda do križišča železniške proge, razen zemljišča pare. št. 1210/1, 1210/5, 1210/4, 1048/311, 1048/312, 1043/313 in 1048/314 k. o. Videm, ki so določene za novo apnenico, kamnolom in industrijski tir.
Severni del parcel 'št. 1260, 1259, 1261, 1262, 1275, 1276, 1277, 1278 in 1279 k. o. Ceste se smejo uporabiti za zidavo stanovanjskih hiš.
3.	člen
Ožjo lokacijo v gradbenem okolišu določa organ občinskega ljudskega odbora. Ožja lokacija se določa po icbčih urbanističnih načelih in po veljavnih predpisih. Organ, ki določa ožjo lokacijo, mora gledati na, to, da se izkoristijo za gradbene namene v prvi vrsti še nezazidana zemljišča v strnjenem zazidalnem jedru naselja, zatem pa nerodovitna in manj rodovitna zemljišča.
4.	člen
Zemljišča zunaj gradbenega okoliša se ne smejo uporabljati za gradbene namene, izjeme določa 6. člen zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene.
5.	člen
Občinski ljudski odbor izdela na podlagi odloka o gradbenih okoliših urbanistično osnovo vsaj za predvidene gradbene potrebe prihodnjih dveh do petih let.
6.	člen
Pregledne situacije gradbenih okolišev so sestavni del tega odloka.
7.	člen
8.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku okraja Kočevje«.
Št. 1928/1.
Kočevje, dne 27. februarja 1957.
Predsednik OLO: Janez Pirnat L r.
18.
Na podlagi 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13/56), po 2. odstavku 15. člena zakona o Okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter na predlog Občinskega ljudskega odbora Kočevje je Okrajni ljudski odbor Kočevje na seji okrajnega zbora 27. februarja 1957 in na seji zbora proizvajalcev 27. februarja 1957 sprejel
ODLOK
o gradbenih okoliših v občini Kočevje
1.	člen
Za gradbene namene se smejo uporabiti samo zemljišča, ki ležijo v gradbenem okolišu.
2.	člen
Za gradbeni okoliš Kočevje se določi tale meja:
Meja naselja na jugu poteka po južni in zahodni meji pare. št. 724/1, zahodni meji pare. št. 725, vzhodni meji parcele na zahodni meji pare. št. 729, jugozahodnem robu pare. št. 760, 759, 761, 762, 764, 240, prečka Podgorsko ulico, se nadaljuje po robovih parcel št. 985, 991, 1007, 1004, 1005, seka na pare. št. 1004 Rinžo, dalje po zahodnem robu pare. št. 1023, po severnem 'robu pare. št. 4, prečka pot proti stari elektrarni im nadaljuje po jugozahodnem robu pare. št. 84/1, 85/1, 80/1, 78/1, 73/1, 71/1, 70/3, po južnem in zahodnem robu pare. št. 69, 110, zahodnem robu pare..št. 60/2, 59, po južnem robu pare. št. 58/1, nato seka parcele št. 63, 64/1, 64/2, 65, 66, 90, 91, 92, 93, 94 in 95 na severni polovici za stavbami po zahodnem nebu pare. št. 95 prečka Rožno ulico, se nadaljuje po zahodnem robu pare. št. 2901/2 in 2901/1, saka pare. št. 2901/1, 2900, 2897/2, 280, 2894/1, 2892, 2888/1, 2887 in 2884/1 ter se priključuje na skrajni južni ktit pare. št. 2872. Od tu poteka po zahodnem robu parcel 2872, 2871/3, 2869, 2867/2, 2867/1,	2864, 2863, 2860, 2858; 2846;
2843, 2841/2, 2563, dalje po južnem robu in zahodnem robu pare. št. 2840/1, 2840/2, ’p° severnem robu parcel 2099/2, 2100/2, 2100/1, 191/2 in 2101/1, po zahodnem robu parcele 2706 do poti št. 221/5. Meja se nadaljuje ob poti, ki prečka glavno cesto št. 3041 proti vzhodu, nadaljuje po poti pare. št. 3043/2, do železniške proge. Po sev. zah. strani poteka meja naselja po železniški progi vse do vzhodnega roba pare. št. 1724/2 do poti št. 3052/1, jo ptrečka, dalje po vzh. robu 1550 1553, 1554 po sev, robu parcele 1557 in selca s potjo 3056, od te točke poteka meja v ravni črti do sev. vzh. kota parcele št. 1281/2, pri tem seka tele parcele in ceste: 1515, 1518, cesto Kočevje—Rudnik pare. št. 1517, 1520, 1536, 1448, 1446, 1445, 1443 in cesto Kočevje—Cvlšlerji. Meja se nadaljuje po sev. vzh. robu parcele 1281/2, 1294/4, prečka poljsko pot, se nadaljuje po zahodnem robu parcel 1296/1, 1296/2, 1296/3, 1296/4, 1296/5-6-7, po južnem robu pare. št. 1296/7. Od tu poteka v ravni črti na vzh. rob parcele 1105/2, pri tem seka pare. št. 1216/1, 1255, 1253 in Rinžo (št. 3064). Od tu poteka po jugovzhodnem robu 1105/2 do glavne ceste Kočevje —-Livold in po cesti do izhodiščne točke na južnem robu pare. št. 724.
Površine za razvoj železniškega prometa v omenjenih mejah naselja zadostujejo za dobo 5 let. Izven meje naselja na severnem robu pa je predviden za razvoj tovornega železniškega prometa velik kompleks med železniško progo im glavno cesto Kočevje—Ljubljana (oznaka v priloženem načrtu).
Razvoj industrije:
V mejah bodočega naselja se bodo nadalje razvijale samo tele Industrijske proge:
1.	Kemična industrija potrebuje za nadaljnji razvoj še zemljišče s pare. št. 1000/3, del pare. št. 1601/1, nadalje pare. št. 1641, 1642, 1646, 1647/3, 1647/1, 1643, 1647/2, z deli parcel 1640 in 1650.
2.	Gradbena in ključavničarska industrija bosta v celoti zavzemali parcele 1103, 1105/1 in 1105/2.
3.	Mesna živilska industrija zavzema parcele št. 1261/16, 1261/17, 1261/i, 1262/2 ter dele parcel 1263/1, 1259 in 1260.
Za rekreacijo in šport so namenjene vse površine od jugozahodne meje naselja do podnožja hriba Stojne ter v bližini šeškovega doma ležeče pare. št. 1256, 1257/2, 1257/1, 1258, 1260 teh pretežni del pare. št, 1259. Vse druge površine v nakazanih mejah so) zazidljive v splošne gradbene namene. Ker pa mestna občina še nima niti potrjenega idejnega niti zazidalnega urbanističnega načrta, si pridržuje pravico, da po svojih gradbenih organih in svetih odloča, kako se bo naselje zazidavalo glede na ceste, kanalizacije, vodovod im druge komunalne naprave. Za posebne gradbene namene pa se rezervirajo pare. št.
1716/2, 1717/2, 1718, 1719 1720, 1721, 1722/1, 1722/2, 1731; 1732; 3051/2, 1734/2, 1722, 1511, 1512, 1513, 1514, 1515, 1518; 1919; 1537 ter del parcel 1550; 1553, 1554, 1557, 1558, 1561, 1562, 1545, 1542, 1541, 1538, 1451.
Za 'gradbeni okoliš Trata se določi tale meja:
Zazidalni oikoliiš gre po vzhodnem robu industrijskega tira do zahodnega roba parcel 1996/2, nato po sev. roibu Iste parcele, nato zavije po vzh. meji 1996/2 in 1997/1 do sev. kota parcele 1940/21, nalto po severnem roibu iste parcele da poti št. 3043/2 v smeri ob poti do parcele 1940/20 in se nadaljuje po vzh. robu te parcele proti jugu in pride na vzh. rob parcele št. 1940/17 in gre do roba pare. št. 1855/1, preseka pot št. 3043/3 in se nadaljuje po vzh. robu 1855/2, do poti, preseka pot in gre približno ca. 30 m,, nato gre preti zahodu db zasebnih parcelah do južnega roba pare. 1850/3 in naprej po južnem robu 1849/4, 1847/4, 1846/43, 1846/3 do poti, nato ob poti do sev. raba pare. št. 1677 in nato ob poti, ki igre po pare. št. 1677 proti jugozahodu nekako do sredine te parcele, od tu proti severozahodu preko pare. št. 1678, 1679 do pare. št. 1682/3 in po južnem robu v smeri sev. 1682/3 do južnega kota pare. št. 1682, od tu po zahodni strani iste parcele do poti. Od tu po poti poi južni strani 2004 naprej 2164 se nadaljuje ob poti do parcele 2162.
Za vrtnarijo KGP se rezervirajo parcele: 2035, 2034, 2033, 2010, del parcele 2009, 2116, 2119, 2120, 2123, 2124, 2126, 2118, 2121, 2122, 2125, 2127, 2128, 2129, 2130, 2131, 1682/3 del ,parc. št. 1679, 1678.
Za gradbeni okoliš Rudnik se dotoči tale meja:
Parcele ki so navedene, veljajo za zazidljive, in sicer: stavb. 486, 1508/2, 1508/3, stavb. 441, Stavb. 534, 1768/6, 1507, 1501/3, 506; 1506, 1509, 1501/1, 1502/2, 1504/2, 1504/1, stavb. 415, 1503/1, 1503/2, 1503/3, 1503/4, stavb. 554, 1503/6, 1505/3, 1505/4, 1503/5, 1505/5, stavb. 496, 1501/2, 1501/4, 1499, 1438, 1471/2, 1471/1, 1473, 1492/2; 1492,1, 1491, 1490	1489, 1488/1, 1488/2, 1484, stavb. 368, 1482:
1480/1, 1480/2, 1479/1, 1479/2, 1477, 1474, 1476, 1475; stavb. 172 in 137 (pričetek z vzhoda): 1796/3, 1796/1, stavb. 330, 1797/1, 1798, 1795/1, 1795/2 (pričetek z zahoda); 1510, 1508/1, 1508/5, stavb. 495, 1508/4, 1766/3 in stavb. 313 do 327 (15 kom.) 1767/4.
Varovalni cestni pas je 10 m.
1.	Na južni strani:
Meja med pare. št. 74 in 3281, pare. 3278, 3277/1, 3273, 84, 3268, 3266, 3265, 3262, 3260, 3257, 3250, 3247, 3246; 3242; 3240; 3238’ 2621.
2.	Na vzhodni strani:
Po poljlskem kolovozu 7041/1 v sev. zahodni smeri do 2698/1, 2594, 2591, preko peti do 3206, 3156, 3154, 3150, 3149/2, v ravni črti do 3140/1, 3139, ravno do 3132/2, 3129/2, nato- v enaki oddaljenosti od ceste in širini do 3117, ravno do: 3113/2, 3112, 3111, preko pota 7048/1 do 3353/1, v ravni smeri severno do poti št. 7048/2, nadalje po tej poti v severovzhodni smeri, severno do poti št. 7058/2, nadalje po tej poti severovzhodno.
3.	Na severni strani:
Od tu do 3380 od gospodarskega poslopja na stavbišču 350 proti severu natanko vzporedno s potjo oziroma 'kolovozom do pare. št. 3412 in 3413, jiužno po kolovozu do 3397/1 ter po južni strani le^te do vezalne ceste šalka vas—željne 'št. 6938, 179, 178, 177 do ceste 7047/2 sev. 6938/60 ter se združi z rudniško mejo, gre po rudniški meji sev. zah. 6938/66, 71, 72 do 6938/98, od tu južno do državne ceste št. 7047/2.
4.	Na zahodni strani:
Gradbeni okoliš gre od pare. št. 6938/105 po državni cesti št. 7047/2, se nadaljuje po isti cesti mirno šlajmerjeve rudniške kolonije ter se južno končuje na cesti med pare. št. 3284/2 in 3284/1. Zahodno od te črte je zavarovano območje rudnika Kočevje, v to območje se vključuje tudi tele parcele, ki so na vzhodu od mejne črte: 6938/161, 6938/139, 1938/136, 1938/133, 6938/130, 6938/124 — te so zavarovani medrudniški pas. Zazidljive so na tej zah. strani tudi parcele št. 3303, 3307 (sev. polovica 3309/1, 3317/1) ter do iiste mejne črte tudi 3319, 3322, 3323, 3327, 3328, 3332.
a)	Zavarovani rudniški pas premogovnika Kočevje leži zahodno izven gradbenega okoliša šalka vas, teče po glavni cesti Kočevje, rudniška Šlajmerjeva kolonija, željne, cesta št. 4047/2, teče severno od parcele št. 6938/222 do 6938/65 ter izvzemal iz zgradb, okoliša pare. št. 3938/161 in pare. št. 6938/139 do konca.
b)	Varovalni pas kmetijskih površin državnega kmeti jsko-go-zdarskega posestva teče na jugu od pare. št. 2574 preko 3271 ob 3251 in 2621 — po/ poti št. 7041/1 ter se vzhodno natanko dotika gradbenega okoliša 'oziroma njegove mejne črte.
c)	Vsa zemljišča, ležeča v tem gradbenem okolišu omejena z vseh štirih strani, veljajo za zazidljiva, kolikor to niso seveda pota, dvorišča in podobno.
č) Razvoj vaiškega naselja se je usmeril v .svobodnejšo severno stran ter je tako imenovani za zidavo svobodnejši pas že omenjen v predmetnih gradbenih okoliših. Obsega črtkano območje, obstoječe iz parcel 6938/157, 6938/156, 1938/150, pare. št. 3345/1, 3350, na jugu —• ter vse območje zahodno od ceste Šalka vas—željne ter južnoi od
ceste Kočevje—željne, cesta št. 7047/2 do zahodnega priključka nove in stare rudniške šlajmarjeve kolonije.
d)	Vsa raztazljivost vasi šalka v-as severno od gradbenega okoliša s posamič razmetanimi hišicami Ob državni cesti Kočevje—Željne—cesta št. 7047/2 v smeri da vasi željne se zajezi in ne velja več za zazidljiva gradbena območja, razen če na njih že ne stoje ali se zidajo stanovanjske hišice. Varovalni pas ob cesti znaša 4 m.
Za gradbeni okoliš Livold se določi tale meja:
Kot izhodiščna točka je severno izhodni kot parcele št. 1259. Zazidalna meja se nadaljuje po sev. zah. roibu te parcele do glav. ceste 4094/2, jo prečka, nato gre po sever, robu parcele št. 11 In se nadaljuje po zahodnem robu pare, št. 9, preseka parcele v sredini št. 8/2, 16, 20 gre po zahodnem robu pare. št. 22, 27, preseka pare. št. 29, se nadaljuje po zahodnem robu parcele št. 35, 34, 38, 41, 47, 53, 52, 65/1, 65/2, 71, 72, 79, 81, 84, 85; kjer gre po južni strani pare. št. 45 do stranske poti št. 4077/1, jo prečka in igre po' jugozahodnem robu pare. št. 93 in se nadaljuje po jugovzhodnem robu parcel: 93, 95, 98, 99, 101, 102, 104, 109, 110, 113; nato po južnem robu pare. št. 114, 192, 449, 50, 203, 454, zavije proti severu jn prečka glavno Cesto št. 4073/1 in se Ob južnem roibu pare. št. 931 nadaljuje do sredine, kjer preseka v jugozahodnem delu parcele: 931, 933, 936, 937, 938, 939, 940, 941, 942, 943, ter pot št. 4072. Nato gre po severovzhodnem robu pare. št. 185, 182, 181, 124, 126, 127, 130, 169, 168; 135, 137, 139, 140, 142, 144, natoi db 'severnem roibu pare, št. 144 prečka polt št. 4059, gre ob sev* vzh. in sev. robu pare. št. 228 in se priključi izhodiščni točki pare. št. 1259. Za modernizacijo ceste pa je določen 10-metrski varovalni pas.
Posebnih gradbenih namenov tu ni.
Za gradbeni okoliš Banja Loka se določi tale meja:
1.	Izhodiščna točka na sev. zah. kotu pare. št. 10 in se nadaljuje po južnem roibu iste parcele po zahodnem in južnem -rdbu pare. št. 12, z;h. in juž. robu parcele št. 38 in 37 zahodnem robu parcele št. 15/1, 16, 31/3, 20, 19 (20 in sev. zah. robu parcele 'št. 22), 21/1, prečka poit 4091 po zahodnem robu parcele št. 400. Južna meja pa poteka po južnih robovih parcel št. 400, 416, 417/3, 417/2, 431, 432, 434, prečka pot 4093 parcele št. 743, na jugovzhodnem roibu parcele šlt. 744, 750. Od vzh. kota parcele št. 750 poteka, meja na vzh. kot parcele št. 761, od tu poteka meja v ravni črti preko glavne ceste 4125 do sev. roba parcele št. 775. Severna meja naselja je odrejena s premo črto do križišča poljske poti. št. 4093 ter se priključi izhodiščni točki.
2.	Za posebne gradbene namene soi določene parcele št. 748, 747, 749 in 750 — šola.
Pobočje na severnem delu naselja je rezervirano izključno za modernizacijo ceste Kočevje—Bred. Natančne oznake so priložene v situaciji. Pairc. št. ceste je 4125. Varovalni pas ob cesti št. 4093 v naselju je 4 m, varovalni pas ob glavni cesti št. 4125 pa 10 m.
Za gradbeni okoliš Fara se določi tale meja:
Izhodiščna točka je v južnem kotu parcele št. 82 in prečka cesto pare. št. 1807, se nadaljuje db roibu parcele št. 2, del parcele št. 1, seka: parcele št. 4, 6, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16 in 17 se nadaljuje po zahodnem robu parcele St. 18/2 in dalje po južnem robu parcele št. 9/1, 18/3, 9/2, 21/2, po vzhodnem robu parcel št. 21/1, 22, prečka cesto št. 1809, zajema parcelo št. 25/2, poteka, poi vzhodnem robu parcele št. 26, nato po južnem robu. pare. št. 1644, preseka 1643, nato se nadaljuje po južnem robu parcele št. 1642/1, 1641/4, 1641/3 od južnega kota parcele št. 1641/3, gre ob jugozahodnem robu iste parcele do sredine, nato preseka cesto parcele št. 1821/2, gre po severnem robu parcele št. 32, se nadaljuje ob zahodnem robu parcele številka 1664, to je pokopališča ob isti parcelni številki, t. j. na severnem rdbu, gre od zahodnega roba parcele št. 1663 do skrajne severne točke, t. j. severnega kota pare. št. 1676/1, ob severno zahodnem rcibu iste parcele, se nadaljuje do severnega roba parcele št. 86, preseka v sredini parcele št. 87 do levega brega, poteka parcelo št. 1824, ki meji ves zahodni del, kar je razvidno iz situacijskega načrta, ter se zaključi z izhodiščno točko, M je. v skrajnem južnem kotu parcele št. 82.
V posebne gradbene namene pa je določena parcela št. 2, in sicer za manjšo živilsko Industrijo — mlekarno. Parcela št. 82 pa se rezervira za telesnovzgojne namene.
lO-metrSki varovalni pas ob glavni cesti pripada cestišču, pri drugih cestah pa 4 m.
Za gradbeni okoliš Vas pri Fari se določi tale meja:
Skupna meja zazidalnega okoliša na severozahodu je sredina parcele št. 2159, ki se nadaljuje ob zahodnem robu iste parcele do južnega konca, kjer preseka, severni del parcele št. 991/3, 991/2, 991/1, 990, 989, 987, gre čez sredino parcele št, 986, 1006, 1004, 1007/1, 1007/2 do vzhodnega roba parcele št. 1008/2, preseka severni del parcel 347, 346, 345, 343, 42, 41, 340/1, 339/1, 338; nato preseka cesto št. 2550, se nadaljuje ob cesti proti severu do parcele 334, kjer gre po južnem robu iste parcele 331, 329, 327, preseka parcelo št. 1014 do Kolpe, kjer gre db Kolpi oziroma južnem robu parcel št. 1014, 1016, nato gre ob vzhodnem robu parcel št. 1016, 1017, 1021, prečka potok št. 2570, -gre ob južnem robu parcel št. 1024/1, 1033, nalto ofo isti parceli na vzhodni rob na isti strani, se nadaljuje ob robu parcele 1034 do glavne ceste, kjer zavije na. desno ob cesti in jo prečka pri severnem robu parcele 1040, se nadaljuje ob vzhodnem robu parcele 1161, nato ob severnem robu pare. št. 1161, 62, prečka cesto 2555, se nadaljuje ob severnem robu parcel 1168, 1169, 1170, 1171,
1172, ob pare. št. 1172 na -zahodnem robu preseka potok št. 2566 ib cesto št. 2557, gre čez sredino pare. št. 2081 in 2082, nato- igre ob severnem robu pare. št. 2083, 2084, 2085/1, 2085/2, 2085/3 in 2080, preseka sredino parcel 2088, 2090, 2092, 2091, nait-ci ob severnem robu parcele št. 147, nato se najdaljruje ob severovzhodnem robu parcele št. 2118/1, ob isti pare. št. na severnem robu 2118/1, 2118/2 preiseka v severnem delu parcele 2119, 2120/1, 2120/2. Nato igre po severnem robu parcele 2121 po severovzhodnem robu do sredine parcele št. 2138, kjer jo preseka, nato se nadaljuje po severnem robu parcel št. 2124, 2125, 32/3, preseka v sredini pare. 2150/3, 2152, 2133, 2154, 2155, 2156, nato gre ob južnem nobu parcele št.’ 2150/1 preseka v sredini parcelo 2150/3, 2152, 2153, 2154, 2155, 2156 nato gre ob severnem robu pare. št. 2157, 2158/2, preseka v sredini parcelo 2159 kjer se stika z izhodiščno točko.
Varovalni 10-metaski pas ob glavni cesti št. 2554/3 pripada cestišču.
Za -gradbeni okoliš Osilnice se določi tale imeja:
Zazidalna meja se razteza od zahoda proti vzhodu. Od izhodiščne točke od severozahodnega kota parcele št. 658 poteka meja po zshodern robu parcele št. 657. Južna meja poteka po južnem robu parcele št. 657, nadalje 633, 162, 618, 163, 615, 614 ter poi zahodnem robu parcele št. 614, po južnem robu parcele 612/3, preseka severni del parcela št. 611/1, se nadaljuje po južnem robu pare, št. 593 216 preseka severni del pare. št. 595, 588, 594, 587, 584, 583, 582’ 580 570/1, 672, 567, nato gre ob poljski -poti št. 3529 do križišča s poljsko potjo št. 3530, kjer gre ob poti proti vzhodu db ceste št 3524 jo prečka, gre ob južnem robu parcele št. 1, preseka parcelo št. 89, nato ob jugovzhodnem in sevemovahodnem robu iste parcele nato preseka parček) št. 94, 95, 96, 100, 101, 102, 104, 105, 114; 116; 110 in 118; se priključi na južni kot parcele št, 122, poteka po jugovzhodnem robu parcel 122, 125, 130, 134, 140, seka poljsko pot št. 3523/2, poteka po njenem robu do parcele št. 169, po meji med parcelnima št. 169 in 170 do glavne ceste št. 3534/2, jo seka ter se nadaljuje po severnem robu parcel št. 284/2, 284/1, 290, 294/1, 294/3, 299, 2H/4, seka poljsko pot št. 3525 ter se nadaljuje po sev. oz. vzhodinem rolbu parcel št. 8, 322/1, 320, 319, 318, 317, 316, 308; seka parceli št. 307 in 713/5, se^ nadaljuje po meji pare. št. 712, preseka poljsko pot 3526 ter pare. št. 713/3, poteka po severni meji’ pare. št 699 in 698, zopet preseka poljsko pot št. 3531 in se nadaljuje po pare. mejah 692, 684, 685, 683, 682, 684/1 in 680, ponovno preseka poljsko pot št. 3532/2, poteka po rc|bu te poti proti jugu do parcele št. 676, nadalje po sev. in vzh. rolbu iste parcele in pare. št. 671 do glavne ceste, ter od tu poteka do izhodiščne točke to jie sev. zah. kot parcele št. 658.
V p-osebne gradbene namene se določijo površine okoli osnovne šole, ki so zajete v mejah zazidljivega naselja in označene s parcelnimi številkami: 121, 122, 119, 110, -polovica parcele 105, polovica parcel 104, 102, del parcel št. 101, 100, pare. št. 95, del pare. št. 94, parcela št. 1 in parcela/ št. 89. Na teh parcelah se ho rzavijalo zadružništvo kot obrtne delavnice, skladišča in podobno.
Površine ležeče ofo glavni cesti so vse zavarovane za modernizacijo cest z 10-metrskim pasom.
3.	člen
T-a odlok ne posega v arheološka-, turistična in naravno zavarovana zemljišča, na katerih stoje kulturni in /zgodovinski zavarovani objekti, kar jih bo kot zavarovana zemljišča posebej/ določil za urbanizem pristojni republiški organ.
4.	člen
Ožjo lokacijo v gradbenem okolišu določa organ občinskega ljudskega -odbora. Ožja lokacij/a se določa po Občih /urbanističnih načelih in po veljavnih predpisih. Organ, ki določa ožjo lokacijo, mora gledati na to, da se izkoristijo za, gradbene namene v prvi vrsti še nezazidana zemljišča v strnjenem zazidalnem jedru naselja zatem pa nerodovitna in manj/ rodovitna 'zemljišča.
5.	člen
Zemljišča zunaj gradbenega okoliša se ne smejo uporabljati za gradbene namene, izjeme določa 6. člen zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene.
6.	člen
Občinski ljudski /odbor izdela na podlagi odloka o gradbenem okolišu urbanistično osnovo vsaj za predvidene /gradbene potrebe prihodnjih dveh do petih let.
7.	člen
Pregledne situacije gradbenih okolišev so sestavni del tega odtoka.
8.	člen
9.	člen
T-a, odlck prične veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku okraja Kočevje«.
-Št. 1928/1.
Kočevje, 'dne 27. februarja 1957. . *
Predsednik OLO: Janez Pirnat 1. r.
26.
Na podlagi 2. člena Temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni /list FLRJ, št. 51/53) ter 22. člena in 16. točke 50 člena /zakona^ o dbčinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) je Občinski ljudski odbor Predgrad na svoji seji dne 14’, februarja 1957 izdal
O DL O Č B O
o ustanovitvi finančno samostojnega zavoda »Uprava vodovoda občine Predgrad«
1
Ustanovi se finančno samostojna zavod »U-prava vodovoda občine Predgrad«.
Sedež zavoda je v Predgradu.
2.
Delovno področje zavoda o/bsegai: montažo, popravila in vzdrževanje glavnega cevovoda v občini Predgrad, instalacije in popravila hišnih priključkov za posamezna gospodarstva in vzdrževanje ter popravila črpalnice v D-olu. Zavod lahko prevzame tudi dela iz svojega delovnega področja izven svojega sedeža.
3.
Zavod dobi v upravo premično in nepremično imovdno ki mu jo do-deh občinski ljudski odbor na podlagi posebne -odločbe.
4.
Zavod »Uprava vodovoda Občine Predgrad« je pravna oseba.
5.
P/ri zavodu se ustanovijo ti-le skladi:
sklad za nagrade delavcev in uslužbencev (sklad za nagrade);
sklad za nadomestitev in dopolnitev osnovnih sredstev in večja popravila (sklad za nadomestitev) in rezervni sklad.
6.
Organ zavoda je upravni odbor, Iti ga Imenuje Občinski ljudski odbor Predgrad in ga sestavljajo upravnik in štirje člani.
Delovna doba upravnega odbora traja eno leto.
Zavod ima upravnika, ki ga imenuje Občinski ljudski odbor Predgrad.
7.
Delavce in uslužbence sprejema in razrešuje upravnik zavoda v sporazumu z upravnim odborom. Upravnik izda/ja tudi odločbe o delovnih razmerjih.
8.
Dckler ne bo s posebnimi predpisi drugače določeno, prejemajo uslužbenci in delavci zavoda plače po predpisih, ki veljajo za plače uslužbencev in delavcev zaposlenih pri državnih uradih in zavodih
9.
Za zadeve in naloge zavoda je pristojen Svet za /gospodarstvo in komunalne zadeve Občinskega ljudskega odbora Predgrad.
10
Za,vod mora po veljavnih predpisih predložiti prijavo za registracijo.
11
Ta odločba velja z dnem izdaje.
Št. 01/1-237/1.
V Predgradu, dne 14. februarja 1957.
Predsednik ObLO:
Marko Režek 1. r.
BILANCA NA DAN 31. DECEMBRA 1956 PODJETJE: KMETIJSKO GOZDARSKO POSESTVO KOČEVJE
AKTIVA	PASIVA
Pozicija	v 000
A.	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva..................................... 1,077.365
Investicije v teku..................................... 162.789
Izločena sredstva in druga investicijska sredstva 146.983
B.	Obratna sredstva
Skupna obratna sredstva................................ 359.222
C.	Sredstva v obračunu in ostala aktiva
Kupci in ostale terjatve................................ 97.738
Ostala aktiva........................................... 39.417
D.	Finančni rezultat	’
Razporejeni dobiček..................................... 53.855
Izguba......................................................  —
Skupaj .	.	.	1,937.369
Pozicija	v 000
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev................................ 743.547
Dolgoročni kredit za dovršene investicije .	.	.	333.818
Razni skladi........................................... 188.031
Dolgoročni kredit za finansiranje investicij .	.	40.671
Ostali viri finansiranja investicij.....................122.118
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit......................................... 365.835
Sklad obratnih sredstev...................................... —
Pasivne časovne razmejitve.............................. 13.756
C.	Viri sredstev v obračunu in ostala pasiva
Dobavitelji in ostale obveznosti........................ 12.089
Ostala pasiva........................................... 63.649
D.	Finančni rezultat
Dobiček................................................. 53.855
Pokritje izgube.............................................. —
Skupaj .	.	.	1,937.369
Računovodja: Lesjak Rajko 1. r.
Predsednik upravnega odbora:
Direktor:
Franc Kordiš 1. r.
Ignac Nagode 1. r.
AKTIVA
BILANCA NA DAN 31. DECEMBRA 1956 PODJETJE: TRGOVSKO PODJETJE »TKANINA« KOČEVJE
Pozicija
A.	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva...................................
Investicije v teku.................................
Izločena sredstva in druga investicijska sredstva
B.	Obratna sredstva
Skupna obratna sredstva............................
C.	Sredstva v obračunu in ostala aktiva
Kupci in ostale terjatve...........................
Ostala aktiva .	....................
D.	Finančni rezultat	’
Razporejeni dobiček................................
Izguba.............................................
Skupaj .
v 000
207
558
1.165
11.746
5.874
620
56
Pozicija
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev....................
Dolgoročni kredit za dovršene investicije .
Razni skladi...............................
Dolgoročni kredit za finansiranje investicij Ostali viri finansiranja investicij .
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit..............................
Sklad obratnih sredstev....................
Pasivne časovne razmejitve ....
C.	Viri sredstev v obračunu in ostala pasiva Dobavitelji in ostale obveznosti .
Ostala pasiva..........................
D.	Finančni rezultat
Dobiček....................................
Pokritje izgube............................
20.226
Skupaj .
PASIVA v 000
207
1.355
558
7.393
2.219
7.002
1.456
56
20.226
Računovodja: Ivan Meljo 1. r.
Predsednik upravnega odbora:
Julij štimec 1. r.
Direktor: Jože žagar 1. r.
BILANCA NA DAN 31. DECEMBRA 1956 PODJETJE: RUDNIK RJAVEGA PREMOGA KOČEVJE
AKTIVA	PASIVA
Pozicija	v 000
A.	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva....................................... 351.027
Investicije v teku...................................... 49.652
Izločena sredstva in druga investicijska sredstva	63.389
B.	Obratna sredstva
Skupna obratna sredstva................................. 53.145
C.	Sredstva v obračunu in ostala aktiva
Kupci in ostale terjatve................................ 27.419
Ostala aktiva........................................... 19.083
D.	Finančni rezultat
Razporejeni dobiček.....................................101.349
Izguba....................................................... —
Skupaj .	.	.	665.064
Pozicija	v 000
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev...................... 351.027
Dolgoročni kredit za dovršene investicije	...	—
Razni skladi.................................. 62.682
Dolgoročni kredit za finansiranje	investicij	.	.	2.007
Ostali viri finansiranja investicij........... 48.351
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit................................ 41.560
Sklad obratnih sredstev...................
Pasivne časovne razmejitve .
C.	Viri sredstev v obračunu in ostala pasiva
Dobavitelji in ostale obveznosti...................... 44.566
Ostala pasiva......................................... 13.522
D.	Finančni rezultat
Dobiček...............................................101.349
Pokritje izgube ........................................... —
Skupaj .	.	.	665.064
Računovodja: Franc Korele 1. r.
Predsednik upravnega odbora:
Miro Hegler 1. r.
Direktor:
Slavko Berger 1. r.
		BILANCA		NA DAN	31. DECEMBRA 1956	
			PODJETJE: TEKSTILANA KOČEVJE			
AKTIVA						PASIVA
	Pozicija			v 000	Pozicija	v 000
A.	Osnovna in izločena sredstva				A. Viri osnovnih in izločenih sredstev	
	Osnovna sredstva ....			88.280	Sklad osnovnih sredstev		
	Investicije v teku			7.540	Dolgoročni kredit za dovršene investicije .	—
	Izločena sredstva in druga investicijska		sredstva	27.382	Razni skladi		29.089
B.	Obratna sredstva				Dolgoročni kredit za finansiranje investicij .	—
	Skupna obratna sredstva .			164.399	Ostali viri finansiranja investicij .	.	.	.	8.567
					B. Viri obratnih sredstev	
C.	Sredstva v obračunu in ostala aktiva				Banka — kredit		167.730
	Kupci in ostale terjatve .		.	37.479	Sklad obratnih sredstev		—•
	Ostala aktiva				14.119	Pasivne časovne razmejitve		384
D.	Finančni rezultat				C. Viri sredstev v obračunu in ostala pasiva	
	Razporejeni dobiček .			47.747	Dobavitelji in ostale obveznosti .	43.645
	Izguba				—	Ostala pasiva		 .	.	
					D. Finančni rezultat	
					Dobiček		47.747
					Pokritje izgube		. —
		Skupaj		386.946	Skupaj .	386.946
Računovodja: Ivan Meljo 1. r.
Predsednik upravnega odbora:
Lojze Kirbiš 1. r.
Direktor:
Pavle Marinšek L r.
Izdaja Okrajni ljudski odbor Kočevje' — Odgovorni urednik: Peter Šobar — Tiska tiskarna ČZP »Kočevski tisk«, Kočevje