1	:	 GRADISOV VESTNIK	A	
GLASILO DELOVNIH LJUDI OZD GIP GRADIS	OMmjs	
Leto XXI	Ljubljana, september 1979	it. 257
STABILIZACIJSKE PRVINE TUDI V PLAN!
Za nami so tri četrtletja letošnjega leta, vendar se 2 gospodarskim stanjem v naši državi nikakor ne moremo zadovoljiti. Pa poglejmo, kako bi ocenili današnji trenutek v gospodarstvu:
~ dinamika rasti družbenega proizvoda je približna predvideni višini — produktivnost dela je nižja od planirane
—	rast cen in življenjskih stroškov so precej nad dogovorjenimi okviri, kar kaže, da postaja inflacija močnejša
—	politika izvoza se ne uresničuje, uvoz pa raste več kot smo planirali in kot zmoremo, itd.
Vse to moramo imeti pred očmi, ko se pripravljamo na oblikovanje plana za leta od 1981 DO 1985. Ta srednjeročni plan namreč večkrat imenu-
v — zaposlovanje in standard sta na predvideni vi- jejo tudi plan stabilizacije, kar moramo upoštevati šini	l tudi v naši delovni organizaciji, ko sestavljamo
— razmerja v delitvi družbenega proizvoda in smernice za delo v naslednjih letih, dohodka občutno odstopajo od tistih, ki smo jih pla- Tudi pri nas bi se lahko obnašali bolj stabilizacij-mrali	sko, kot to delamo sedaj, zato je prav, da v naš sred-
I
1
akumulativnost in reproduktivna sposobnost njeročni in končno tudi dolgoročni plan razvoja vne-gospodarstva pada	šemo take smernice, ki bodo pomagale naši delovni
— realni osebni dohodki rastejo več kot produk- organizaciji dobro gospodariti in hkrati pomagati tivnost dela, sredstva za skupno in splošno potrošnjo gospodarstvu naše celotne družbe, da se bo postavilo Pa hitreje od ustvarieneea dohodka	na trdnejše noge.	^
Paket rezervne hrane »Danes in jutri 84« se vključuje v akcijo »NNNP«
Z razvojem naše samoupravne socialistične družbe smo dosegli tudi na področju graditve splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite pomembne uspehe, predvsem zaradi dejstva, da je ljudska obramba in družbena samozaščita .sestavni del človekovih samoupravnih pravic in dolžnosti. To daje delavcem in občanom široke možnosti za ustvarjalno in samoiniciativno delovanje, tako v združenem delu, KS in družbeno-politični skupnosti, glede organiziranja, opremljanja in preskrbe prebivalstva z živili. Eden izmed pomembnih dejavnikov v funkciji preskrbe je tudi akcija z geslom »Danes in jutri 84«, saj praktično rešuje eno izmed važnejših nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite, to je zagotovitev minimalne rezerve živil v vsakem gospodinjstvu.
Znanstveno-sociološke ugotovitve so pokazale, da so rezerve hrane predvsem v večjih urbaniziranih stanovanjskih Soseskah, glede na nov način preskrbe in prehrambene navade nezadostne, in ne zagotavljajo niti najnujnejše prehrane družin v izjemnih situacijah.
Temeljni element, ki izhaja iz izkušenj in načel NOB in daje celovitosti sistema ljudske obrambe in družbene samozaščite specifičen povdarek, je človek, delavec in občan, edini ki se lahko v organiziranih in pripravljenih akcijah bori tudi proti moderni vojaški tehniki in premaguje s svojo voljo in sposobnostjo tudi največje elementarne stihije.
Prav zaradi tega je prehrana in preskrba prebivalstva bistven element v letošnji republiški akciji »Nič nas ne sme presenetiti«, ki s preverjanjem obrambne sposobnosti naprav in pripravljenostjo delovnih ljudi in občanov na izredne življenjske situacije, doživlja vrh svojih akcij prav v .septembru letošnjega leta.
Ta sistem aktivnosti je v delovni organizaciji HP Kolinska časovno pogojeval tudi pospešeno pripravo proizvodnje in sestave paketa rezervne hrane v temeljni organizaciji Slovenj Gradec, ki se bo z začetkom proizvodnje v septembru letošnjega leta praktično vključila v akcijo »NNNP«.
Vsebina paketa rezervne hrane »Danes in jutri 84« omogoča kompletno prehrano štiričlanski družini po 3 obroke za 7 dni
7 dni x 3 obroke x'4 osebe = 84 z dopolnilnimi obroki suhega sadja, mleka in vitamina C.
Pri sestavi paketa so strokovnjaki upoštevali predvsem biološko vrednost jedi, obliko in hitrost priprave jedi oz. obrokov. Paket je primeren tudi za manjše družine, saj so kon-
zerve praviloma 2-porcijske. Paket tehta 25 kg.
Prehrambeni paket, ki vsebuje 45 izdelkov prehrambene industrije Jugoslavije, je sestavljen tako, da zadovoljuje dnevne fiziološke potrebe tako po kalorični kot nutritivni plati. Dnevni obrok (na osebo) ima kalorično vrednost 1900 kalorij in vsebuje 55 g beljakovin poleg ogljikovih hidratov, mineralov in vitaminov, katerih kalorična povsem zadošča dnevnim potrebam človeškega organizma,
Vsebina paketa je podrobneje pregledala in potrdila mešana komisija strokovnjakov s področja prehrane, ki vsebuje navodila za pripravo jedi iz prehrambenega paketa in kompletne jedilnike za 7 dni, kar vsekakor olajšuje hitro in pravilno pripravo obrokov.
Paket bo v vsakdanjem življenju tudi nekakšen regulator med zalogami prehrambenih artiklov, predvsem v dnevih ko nakup v trgovini ne bo mogoč, oz. ko bo družina potrebovala hitro in enostavno pripravljen obrok, pa tudi na izletih in tabo-renju.
Jedi, vsebovane v paketu bodo uporabne najmanj leto dni, nekateri izdelki tudi dlje, tako, da bo družina ta prehrambeni paket postopoma obnavljala. Cena paketa je 1.050,00 din, cena izdelkov v paketu pa je približno 20 % nižja od maloprodajnih cen.
V temeljni organizaciji HP Kolinska v Slovenj Gradcu bodo lahko zagotovili letno izdelavo do 400.000 prehrambenih paketov, za leto 1980, pa glede na dejstvo, da je ta paket praktično novost na našem tržišču, pa predvidevajo pripraviti
100.000	paketov.
Za odločitev o kapaciteti obrata so bili o upravičeni statistični podatki o številu gospodinjstev, družinskih članov in deležu kmečkega prebivalstva v celotni republiki, vendar pa bo šele praktična uporaba paketa pokazala eventualne potrebe po spremembi in dopolnitvi. Zato so se delavci v temeljni organizaciji odločili za čim večjo prilagodljivost pri načrtovanju vsebine, velikosti in težnje po raznovrstni jedi.
Želijo, da bi vsi uporabniki v zvezi s sestavo prehrambenega paketa »Danes in jutri 84« posredujejo svoje pripombe, želje in predloge. Tako tekoče spremljanje želja in potreb so strokovnjaki že uporabili za bodočo proizvodnjo, ko bo temeljna organizacija poslala na tržišče prehrambeni paket za dvočlansko družino.
Da bi delovnim ljudem in občanom čimbolj poenostavili nakup paketa »Danes in jutri 84« sta Zveza sindikatov in SZDL, kot temeljna nosilca in politična dejavnika na področju uresničevanja ljudske
obrambe in družbene samozaščite, ustvarila skupno z delovno organizacijo HP Kolinska možnost obračuna plačevanja paketa.
Tako bo Zveza sindikatov kot širši družbeno-politični dejavnik delovnih ljudi konkretno vodila eno izmed svojih številnih nalog ter tako omogočila delavcem najoptimalnejšo preskrbo z rezervno hrano. Osnovne organizacije v vsaki TOZD bodo evidentirale kupce in poskrbele za brezobrestno obročno plačevanje (4. obroki). Obroki se bodo odplačevali kot vsi ostali načini kreditiranja pri izplačilu osebnih dohodkov. Vsaka TOZD bo za svoje delavce jamčila, da bodo obroki v predvidenem času odplačani.
Drugi način pa bo potekal preko direktnega naročila in plačila pooblaščenih predstavnikov HP Kolinska z gotovostjo oz. virmanskim nalogom ali čekom v roku 15 dni. Prijave in potrebe pa zbira tudi neposredno TOZD Slovenj Gradec, Francetova c. 17, tel. 062 841-551, ali HP Kolinska odd. Gastro, Ljubljana, Nazorjeva 12, — tel. 061
* x:........
24-614.
Namen paketa se kaže tore] predvsem v ustvarjanju potrebnih zalog hrane v primeru vojne in elementarnih nesreč, ko bodo zagotovo nastopile težave pri preskrbi s hrano in ko bo prav za prehod na racionalizirano preskrbo v spremenjenih razmerah potreben čas, ki bo v različnih krajih različen, pač odvisen od konkretnih priprav in izvedb nalog s področja družbene samozaščite. Predvsem za premostitev teh težav pri preskrbi z živili je nujno, da si vsaka družina oz. gospodinjstvo sprotno zagotavlja zalogo živil.
S svojo neuvrščeno zunanjo p0*'" ti ko in z vzglednim ravnanjem na področju mednarodne solidarnos in vzajemne pomoči pa naša samoupravna socialistična družba v okviru svojih možnosti zagotavlja tu pomoč drugim narodom, ki jih Pr' zadenejo hujša elementarne nesr če.	.
Tako bo prehrambeni PaK »Danes in jutri 84« postal tudi cn izmed učinkovitih oblik pomoči J goslovanskega Rdečega križa.
^ —
11
Tak paket najnujnejše hrane je že v prodaji

DELAVCI GRADISA
GIP GRADIS Ljubljana, Šmartinska 134 a vabi k sodelovanju pri izvajanju del v tujini (ZR Nemčiji in Irak) naslednje delavce iz naših TOZD:
1.	diplomirani gradbeni inženir
2.	diplomirane ekonomiste
3.	gradbene tehnike
4.	ekonomske tehnike
5.	gradbene delovodje
6.	VK tesarje in zidarje
7.	KV tesarje in zidarje
8.	mehanike
9.	avtoelektrikarje
Za delavce pod tč. 5—6 in 7 so potrebne naslednje priloge:
—	potrdilo o nekaznovanju
—	2 fotografiji
—	veljavni potni list.
Poleg navedenih pogojev je za tehnični kader obvezno znanje angleškega ali nemškega jezika.	j
Pismene vloge z ustreznimi dokazili o strokovnosti in priloga111 pošljite na naslov:
GIP GRADIS LJUBLJANA, Šmartinska 134 a, kadrovsko socialna služba (za delo v tujini).	.|0
V sl zainteresirani delavci naj skupaj z vlogami pošljejo tudi PotI~U svoje TOZD, da se prijavljajo na razpis s pristankom svoje TOZ


iW. - mor*mo skrbeti, da material tim bolje izkoristimo in seveda tudi fezno shranjujemo
)obra organizacija dela na gradbišču pomeni prav tako stabilizacijski ukrep (Javornik)
Napori za gospodarsko stabilizacijo
v0ru na xkiT‘ ° Je v uvodnem 8°"
fiosnnH 8', kon8resu ZSJ o politiki 8im H^r,ske stabilizacije med dru-tev mJal:»NaSa temeljna usmerita biti politika stabilizacije«.
ne^ m‘ Stadbeniki konkret-stvar	Smeri storimo, je najbrž
"tora nSVne P[esoje- Sindikat Pa
da br,^ v. Čno zahtevati in vztrajati, bodo 3 Presoja opravljena, da pa mn,? 301 Pro8rami, predvsem niihr>„« dmo ,nenehno zasledovati
o uresničevanje.
Konferenca sindikata v Gradisu je že načenjala to vprašanje, vendar se je aktivnost velikokrat s tem začela in končala. Ugotavljamo namreč, pa ne samo v tem primeru, da sleherna aktivnost oslabi ali pa popolnoma zamre, ko jo poskušamo prenesti v temeljne organizacije tja, kjer bi v resnici morala aktivnost biti najin-tenzivnejša in kjer bi se kazali konkretni rezultati.
Očitno bomo morali zaostriti odgovornost tako nas, ki delamo v sindikatu pa tudi poslovodnih, samou-
tudi v Ustanova	s*anovanJ prinaša večjo produktivnost in seveda
pravnih in drugih struktur.
Naj navedeno podkrepimo z dvema primeroma:
V poročilu »sindikat v akciji za stabilizacijo« smo januarja 1977 zapisali:
»Naš namen je bil, na osnovi zbranih poročil o izvajanju APST pripraviti celovito poročilo, ki naj predvsem pokaže dosežke pri stabi-lizaciskih prizadevanjih in pa ugotovi, kaj je treba dopolniti in popraviti. Namena nismo v celoti dosegli, saj smo v predvidenem roku dobili le malo poročil. Po ponovni urgenci smo zbrali skupno 14 poročil in sicer od 5 služb in 9 temeljnih organizacij. Pa tudi v teh poročilih ni bilo nič, ali zelo malo, usmeritev za nadaljno aktivnost na področju stabilizacije.« Kasneje smo v naslednjem poročilu ugotovili:
»Ker torej programi v večini TOZD še niso sprejeti, danes še ne moremo govoriti o konkretnih rezultatih in dosežkih. Zato samo nekaj o dilemah in vprašanjih, ki se pojavljajo. Predvsem se pogosto postavlja vprašanje odgovornosti za izvajanje nalog iz programa stabilizacije. Neodgovoren odnos do teh nalog je nedvomno vplival tudi, na to, da so programi v preteklih letih ostali več ali manj na papirju in niso dobili ustreznega mesta pri našem delu. Itd.«
In kje smo danes?
Delavski svet podjetja je prav na pobudo konference OOZS imenoval komisijo za gospodarsko stabilizacijo, ki se je sestala na 1. seji 21.6. 1979 (omenovana je bila 5. 4. 1979, pa tudi to na nek način kaže na naš odnos do te problematike).
Komisija je na prvi seji ugotovila: »Ekonomska stabilizacija je ena izmed osnov za razvijanje samoupravnih socialističnih osnosov. V Gradisu stabilizacijskim ukrepom
posvečamo že več let nazaj posebno pozornost. V letih 77-78 sprejeti programi stabilizacij bodo osnova za sestavo programa stabilizacijskih ukrepov tudi v letu 1979.«
Nadalje je komisija v smernicah opredelila dva osnovna področja dejavnosti: varčevanje in produktivnost ter nakazala nekatere elemente zasledovanja in evidentiranja dosežkov ter poudarila nujnost stalnega poročanja o kontroli stanju posameznih območij, izvrševanju in zbiranju poročil, ki mora biti vztrajno, redno in dosledno itd.
Nadalje je komisija »sklenila«, da naj na osnovi posredovanih smernic in že pred leti sprejetega programa komisije v TOZD sestavijo lastne programe stabilizacije. Kopije stabilizacijskih programov z navedbo članov komisije za stabilizacijo v TOZD pa naj bi dostavili komisiji delavskega sveta podjetja do 20. avgusta 1979. Rezultati do trenutka sestave tega prispevka niso bili znani.
Seveda ima sindikat v tej situaciji veliko odgovornih nalog.
Že v resoluciji 8. kongresa ZSJ je ugotovljeno, da je uresničevanje sprejete politike gospodarske stabilizacije ena največjih nalog vseh organizacij ZS.
Po zgledu iz prejšnjih let tega seveda ne bomo dosegli spontano, brez nenehnega političnega boja, brez neposredne odgovornosti vseh političnih samoupravnih in upravnih dejavnikov in predvsem ne brez načrtne akcije.
Zato moramo v prihodnjem obdobju doseči več, kot smo dosegli doslej, tako pri načrtovanju stabilizacijskih ukrepov, kot pri zasledovanju kontroli in ukrepanju pa tudi pri sankcioniranju neodgovornega obnašanja na področju gospodarske stabilizacije.
Za lepo oblikovane objekte na Sloveniti je ing. Vukašin Ačanski prejel tudi visoko priznanje — Borbi no nagrado
Za cestne objekte na slovenski avtocesti so nastali projekti v Gradisovem bi' k roju
Si
d id
it;
it.
l
(Si
P P v 'n ;jd
Velika prostorska stiska mariborskega biroja
V prvem polletju so v Biroju za projektiranje v Mariboru, po besedah direktorja Vukašina Ačanske-ga, poslovali nadpoprečno uspešno ob upoštevanju dejstva, da poslovni rezultati na začetku leta niso bili preveč obetavni. V sodelovanju s komercialno službo so potem pridobili toliko del in takšna dela, da so do prve polovice leta 1980 popolnoma zasedeni. Tako so dobili objekte na ljubljanski obvoznici, na hitri cesti skozi Maribor in na Semedelskem križišču v Kopru. Prospešeno delajo tudi na izdelavi treh variant gradnje etažnega mostu preko Drave v Mariboru. Gre za betonsko, jekleno in obešeno varianto.
USPEŠNO POSLOVANJE
Analiza poslovanja za prvo polletje pokaže, da so biroju za 27 % povečali celotni prihodek glede na isto obdobje lani, kar pomeni 46% doseganje celoletnega plana, ki znaša 28,5 milijonov dinarjev. 4fM*fwi»^8,-5=iTttHjonov-dinarjev.
Porabljena sredstva so bila planirana 8,813 milijonov dinarjev, do polovice leta pa je porabl jeno 3,003 milijonov, kar predstavlja le 34 % plana. To je tudi 11 % manj kot v enakem obdobju tonskega leta.
Kot je razvidno, poraba sredstev upada, kar pa izredno ugodno vpliva na dohodek. Le-ta je planiran za leto 1979 v višini 19,687 milijonov dinarjev— ob polletju pa je dosežen 52 %. To pa je za 46 % več kot lani. Čisti dohodek je realiziran 51 odstotno, kar je za 49 % več kot lani ob polletnem obračunu. Za osebne dohodke pa je letos izplačano za 37 % več kot lani, oziroma 53 % letnega
ptona. Letni plan osebnih dohodkov je 8,836 milijonov dinarjev, v prvem polletju pa je realizirano 4,672 milijona dinarjev.
Na boljše poslovanje v letošnjem letu je nedvomno pozitivno vplivalo izrazito zmanjšanje porabljenih sredstev. Kako vam je to uspelo?
»Zavedamo se, dasami lahko največ vplivamo na zmanjševanje porabe sredstev, oziroma materialnih stroškov,« je razložil direktor Ačanski in nadaljeval: »Iz analize porabljenih sredstev je razvidno, da smo npr. zmanjšali proizvodne storitve za 33 %, stroške za reklamo za 89 %, stroške za reprezentanco za 57 % in ostale materialne stroške za 25 % glede na enako obdobje lanskega leta. Za material za izdelavo pa smo porabili za 11 % več sredstev, za proizvodne storitve in sredstva za avtorske honorarje pa za 49 % in za sredstva predvidena za dnevnice in terenske dodatke za 94%. To pomeni, da smo letos imeli za 11 % manj materialnih stroškov kot v enakem obdobju lani in le 34% od letnega plana.«
ZARADI PROSTORA
POMANJKANJE KADROV
Kako rešujete kadrovsko problematiko v biroju v Mariboru?
»Čeprav smo plan kadrovanja za obdobje 1975—80 presegli že za 10 %, s tem da smo maksimalno izkoristili vse prostore, ki jim imamo na razpolago, bi v sedanji situaciji lahko zaposlili še 10 inženirjev in prav toliko tehnikov, vendar smo v
takšni prostorski stiski, da nimamo prostega niti enega delovnega mesta. Zato si močno prizadevamo«, je povedal direktor Ačanski, »da bi čim prej začeli z novogradnjo, ki je na drugem mestu po prioriteti v Mariboru. Na prvem mestu je izgradnja novega samskega doma na Studencih. Dokler ne bomo zgradili novih prostorov, ne moremo zaposliti niti enega novega človeka.
Problem premajhnih prostorov je toliko večji, ker sedaj še vedno ne vemo, kam bomo dali naše štipendiste po končani šoli, nujno pa bi bilo, da smo vsi skupaj, saj je z mladimi kadri potrebno več delati, da se čim lažje vključijo v delo.«
KDAJ GRADNJA NOVEGA
PROJEKTIVNEGA BIROJA
Kako je z gradnjo novega projektivnega biroja?
»Iz že povedanega je razvidno, da se že pripravljamo na novogradnjo, saj se edino tako naše delo lahko širi in še dodatno kvalitetno izboljšuje. Načrte za gradnjo novega projektivnega biroja že imamo. Le-ta bi stal poleg zgradbe, v kateri se sedaj tlačita Biro in Nizke gradnje. Po dograditvi novogradnje bi se vsi preselili v nove prostore, stare bi pa preuredili in jih povišali za eno etažo.
Nekoliko sredstev za to investicijo že imamo, naša velika želja pa je, da bi z ostalimi TOZD v Mariboru združili sredstva, tako bi tudi oni imeli svoje prostore v tej zgradbi za tiste službe, ki lahko delajo tudi dislocirano od ostalih.
Računamo, da bi nas ta investicija stala okoli 30 milijonov dinarjev,
vendar bi bila to dolgoročna reši>eV naših prostorskih problemov.«
RAZVOJNE IN RAZISKOVALNE
NALOGE . ,j Katere objekte ste nazadnje M* v obdelavi in kako poteka razsi valno delo?
»Naša osnovna dejavnost je kofl struktorsika obdelava objektov ^ mostogradnje, visokogradnje, P slovnih in industrijskih objektov ostalih reprezentančnih ob jek Tako smo nazadnje delali statiko . Dom slovenskega politično 1,1	||
mativnega tiska v Ljubljani, za- ._ vensko narodno gledališče v M-boru, za večnamensko športno v Mariboru, za hotel Donat m V jekt za hitre ceste v Ljubljani m &1 riboru.	zj.
Delamo tudi na razvojnih in r skovalnih nalogah in ravno na j področju bi rabili največ kadra, ^ se popolnoma profesoinalno P°, til razvojnem in raziskovalnem kajti nas v biroju sedaj čisto pr?J tanstko delo trga od raz is kovai n fr : dela. V sedanji prostorski stisio pomanjkanjem kadra le z vC '^j-napori spremljamo in izvajamo ‘^g skovalne naloge. Ne glede na.m- ^ vključeni v raziskovalni pr o j ek ^ ^ dustrijska gradnja mostov, ki S^s, nancira ta Raziskovalna skuP;na Slovenije in Gradis. Velika razv ifo *j naloga je tudi lepljenje nosilce nalogo smo uspešno končali l-tembra.	. „jjo
Razvili smo tudi novo te^n° nov0 gradnje in konstruktorsko z*1* 0v.
hal razpona od 40 do 1.00 111
•?. tehnologijo bomo prvič preizku-
1	,Pr* gradnji večnamenske športne ate v Mariboru. Ker tak način Spanje predstavlja konstruktorsko 0v°st, smo ga zaščitili s patentom.
AKTIVNE
DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE
2	,‘Pd'kat, ZK in mladinska organi-jJ® so v mariborskem biroju
aj aktivni in se vključujejo v vse ski 6 na ravn' podjetja, krajevne T„iPnos^ jn mariborske občine. iev°?e vh'r°ju lahko pohvalijo, da ? Sak peti član kolektiva včlanjen v Zo komunistov. S takim član-e i m v 2K se ne more pohvaliti niti w ,zrned Gradisovih TOZD.
aktivn^mC4’šest Jih ie’50 se najbolj pr: ni\ 8Za vsak državni praznik
kult Vim° manjš° slovestnost s
temirn'm, pr08ramom- kier P°tem
kov recitlramo pesmi naših pesnili je povedal predsednik ZSMS se vs!vC ukšK- čeprav nas je malo, 'disovik ®it0 udeležujemo tudiGra-dosega®ladinskih iger, kjer pa ne razen3"10 . v,dnejših rezultatov
remn v. nan)iznem tenisu, ker ne mo-tetos 'met' ek’Pe za vse panoge, sedli'v namiznem tenisu za-7'0d!lcn° drug° mesto.
banskem Tuk° ?m° na sPomla' pikmku skupaj proslavili
rojstne dneve vseh tistih, ki so rojeni v prvi polovici leta«. D a mladinci res dobro delajo je potrdil tudi direktor Ačanski, ko je povedal: »Mi imamo resnično čudovito mladino«.
DRUŽBENI STANDARD ZAPOSLENIH V BIROJU
' » Mi skušamo, kolikor je to v naših močeh, da imamo čim večji in boljši družbeni standard,« je pojasnil tovariš Ačanski. »Toplo malico imamo urejeno skupaj z Nizkimi gradnjami. Hrana je dobra, in smo zadovoljni z njo. V Ljubljani imamo skupaj z ostalimi TOZD najeto telovadnico, ki jo uporablja skupina naših delavcev, ki dela v Ljubljani. Pri nas pa imamo v kleti mizo za namizni tenis, da se lahko v času malice malo razgibamo. Vendar kakor sedaj zgleda, se bomo morali.le-tej odreči, ker rabimo, zaradi že omenjene prostorske stiske, tudi ta prostor.
Obiskujemo tudi kulturne prireditve v mariborskem gledališču, saj kupujemo karte za posamezne predstave in jih potem razdelim«? zainteresiranim delavcem. S Slovenskim narodnim gledališčem v Mariboru res dobro sodelujemo, saj smo jim pri njihovi sedanji adaptaciji (ta del a opravlja GE Maribor) in novogradnji naredili načrte za polovično ceno. To je bil naš prispevek h kulturi na mariborskem področju.
Za letovanje naših delavcev skr-
Skica Doma tiska (DELO) V Ljubljani, za katerega je statika narejena v Biroju za projektiranje v Mariboru
bimo toliko, kolikor je to v okviru Gradisa mogoče, vendar izkušnje iz zadnjih let kažejo, da je bilo bore malo naših delavcev v naših počitniških domovih; to pa zato, ke nimamo dobrih zvez pri skupnih službah. Zato smo sklenili, da si bomo pomagali kar sami. V naslednjem letu želimo vzeti v zakup eno hišo na srednjem ali južnem Jadranu in tako bi omogočili večjemu številu zaposlenih letovanje na morju.
Prav zaradi včasih nepravičnega letovanja delavcev nekaterih TOZD v Gradisovih počitniških domovih, delavci nekaterih TOZD težje pridejo na vrsto za v domove, podpiramo tak predlog podeljevanja sob v novem domu, ki ga bomo že jeseni gradili v Biogradu na moru, da bi
vsakemu TOZD bilo dodeljeno določeno število sob, in da le-ta potem razpolaga s tesmi sobami. Menim, da bi bilo to še najbolj pravično.
Ne zanemarjamo tudi stanovanjske problematike naših delavcev. Tako smo lansko leto kupili 8 stanovanj za naše delavce. Nakup tako velikega števila stanovanj je, to moramo priznati, rezultat večletne suše na tem področju. Sedaj imamo tako v glavnem rešene stanovanjske probleme starejših delavcev. Ostalo pa nam je reševanje stanovanjske problematike mlajših članov našega kolektiva. Njihove stanovanjske probleme bomo skušali rešiti v najkrajšem možnem času.«
CVETO PAVLIN
Zakaj tako?
Delavci kovinskih obratov Maribor, ki stanujemo v samskem domu gradbene enote Maribor, se protižu-jemo na zelo visoke cene, stanarine katerih znesek je že 1.200,00 din. Mi plačujemo po tej ceni, ki smo jo prej navedli, njihovi delavci pa
450.00	din. Prehrana v samskem domu je tudi dražja za delavce Kovinskih obratov, kot pa za delavce njihove enote. Mi smatramo, da teh razlik ne bi smelo biti, ampak bi moralo biti to izenačeno. Tu so predvsem oškodovani delavci, kateri ne
prejemajo terenskih ali ločitvenih dodatkov, ker jim skoraj ena polovica plače gre za stanovanje in hrano. Ločitveni dodatki Kovinskih obratov so enaki delavcem gradbene
enote.
Ta zadeva je bila že obravnavana na družbenopolitičnih organizacijah in je bil sprejet predlog, s katerim pa, se mi ne strinjamo. Zato prosimo, da se te zadeve enkrat dokončno uredijo.
Delavci Kovinskih obratov Maribor
Še pred nekaj leti so na tem mestu bila polja in sadovnjaki; le nekaj mesecev Le še malo in jedrska elektrarna bo začela poskusno delovati pa je bilo potrebnih, da so se ta polja spremenila v največje gradbišče pri nas
Posvetovanje o gradnji
.	i	•	. ■ •
jedrske elektrarne Krško
V juniju je bilo v Portorožu posvetovanje o gradnji naše prve jedrske elektrarne v Krškem. Prisotnih je bilo približno 400 specializiranih strokovnjakov iz vse Jugoslavije in inozemstva. Prebranih je bilo 22 referatov, vsi so obravnavali problematiko gradnje od začetnega dogovarjanja do sedanjega izrednega stanja. Kot predstavnik gradbenega izvajalca sem v enem izmed teh referatov predstavil izkušnje pri izvajanju gradbenih del. Objavljam izvle-čej tega referata z dodatkom osnovnih podatkov elektrarne.
SR Slovenija in SR Hrvatska sta sklenili dogovor o skupni gradnji dveh jedrskih elektrarn za pokritje naraščajočih potreb po električni energiji v obeh republikah. Gradnja jedrske elektrarne Krško, ki je prva v Jugoslaviji, se je začela v času vedno večje potrebe energije na vseh področjih gospodarstva in družbe.
Za najugodnješega ponudnika je bil izbran izvajalec Westinghouse iz ZDA, ki je ponudil jedrsko elektrarno moči 632 MW. Glavni izvajalec je za montažna in gradbena dela angažiral konzorcij za izgradnjo jedrskih elektrarn. Tudi Gradis je bil kot referenčni gradbeni izvajalec energetskih in drugih industrijskih objektov v Sloveniji član konzorcija in po sposobnosti skupaj s Hidroe-lektro izbran za gradbenega proizvajalca. V času dogovarjanja proi-zvajalskih del še ni bilo nikakršne tehnične dokumentacije za objekte NE Krško. Glede na novo vrsto objekta s specifičnimi zahtevami ni bilo možno definirati pogoje v in količine
del, takoj pa je bilo potrebno začeti s pripravljalnimi deli. Te razmere so diktirale za nas novo vrsto pogodbe, imenovane »režijska pogodba« ali pogodba »Cost + FEE«. V kratki obliki so elementi te pogodbe naslednji:
—	vsa dela morajo biti izvedena skladno z jugoslovanskimi zakoni in standardi
—	podizvajalec dobi povrnjene stroške, ki so nastali v času gradnje in so potrebni za realizacijo po zahtevah projekta in terminskega plana
—	podizvajalec dobi povrnjene vse svoje indirektne stroške, ki se nanašajo na gradbišče NE Krško
—	podizvajalec dobi tudi odstotno nadomestilo, s katerim bo pokrival svoj ostanek dohodka in ri-ziko. Vrednosti za riziko so bile kasneje z aneksom sporazumno izključene iz pogodbe.
Dogovorjeno je bilo, da bomo prešli na fiksno nadomestilo stroškov dela, ko bo dovolj tehničnih in tehnoloških podatkov za izdelavo predračuna.
Moram poudariti, da pogoji gradnje v času nikoli niso bili zreli za prehod na kakršenkoli drugačen pogodbeni odnos z a dela na primarnem sklopu objektov, ki je edini nova vrsta objektov za gradbenega izvajalca. Na tem nuklearnem delu ne samo, da je bilo premalo podatkov, saj je znano, da smo dokumentacijo sproti »požirali« pri izvedbi in smo sploh v začetku zaradi inštaliranega potenciala dela izvajali že v fazah nostrificiranja in izdaje grad-
benega dovoljenja, ampak je bilo vrsto drugih dejavnikov, ki so močno vplivali na potek izvajanja gradbenih del in so izvirali predvsem od glavnega izvajalca del Westin-ghousea. Nedobavljena oprema, ki bi morala biti vgrajena že v fazi gradbenega izvajanja je izredno povečala tudi kompliciranost izvajanja gradbenih del.
Objekti, ki so klasičnega značaja so se za riziko od nuklearnega dela prevzemali po sistemu enotnih cen ali fiksne cene.
Gradbena operativa na gradbišču se je ves čas sodelovanja pri izvajanju gradbenih del zelo uspešno medsebojno dogovarjala. Gradis je bil odgovoren za nuklearni del objektov, za katerega je bila zahtevana zagotovitev kvalitete, za objekte hladilnega sistema, upravni kompleks z delavnicami in skladiščem ter nekatere druge objekte. Zavedali smo se izredno kratkega pogodbenega roka izgradnje objektov NE Krško, zato smo se potrebno opremili in pripravili na pospešeno gradnjo. Gradbena dela so bila glede na obstoječo problematiko izvedena v najkrajšem možnem terminskem planu in ne morejo biti razlog za ka-snitev roka izgradnje. Ta obstoječa problematika, ki je zaviralno delovala na boljše napredovanje gradbenih del je bila v glavnem: — pomanjkanje izvedbene tehnične dokumentacije, spremembe tehnične dokumentacije med samo izvedbo, pomanjkanje v beton vgrajenih delov in opreme, dolgi tehnološki postopki vgrajevanja te opreme zaradi velikih zahtev ter večkrat slaba
koordinacija gradbenih in žerskih del s strani poooblasc ^ oseb ozvajalca Westinghousea. . ta problematika je bila vzrok, bil vsak terminski plan zelo la in se je neprestano menjal.
Na tisoče ton železa je MI®/Sli«1’’ v objekt v Krškem, na nukl delu pa kor 15,300 ton.
Premeščanje izvedbe iz
nrem6
■rtO'
element je poleg kasnitev p°v -
čalo tudi slabo izkoriščenost op' in delovne sile, kar je tudi n Y sredno vplivalo na stroške. j bena operativa je bila nemočn takšnih-spremembah in je n) ,j organizacijo izvedbe del orga°lZ v največji meri fleksibilnosti.
Planiranje gradbenih del je zaradi omenjenih razmer zel°
šenj, vse izkušnje so pa koristne, ker bomo dobre še uporabili in jih že uporabljamo na podobnih projektih, slabe pa so nam v poduk.
Gradbena operativa je tudi na izvajanju del prve naše nuklearne elektrarne želela upravičiti zaupanje, ki nam je bilo dano s tem,’ ko smo bili izbrani za gradbene proizvajalce. Tudi v bodoče se lahko trdno računa na nas in naše partnerje na vseh podobnih projektih kakršnegakoli sistema.
V diskusiji so se predstavniki gradbenih institutov, ki so opravljali kontrolo tekom gradnje, pohvalno izrazili o kvaliteti vseh izvedenih gradbenih del. Omenili so, da so dela izvedena na svetovni ravni in da je malo gradbenih organizacij v svetu, ki bi bila sposobna doseči takšno.kvliteto.
Na koncu bom citiral še zaključek posvetovanja o gradbenih delih:
dnin CI? ®*ement pri gradnji. Vsi tičm?r°iCn' P*an' 80 bili zato prak-izvpHk C	konformacija, za
in tPH ° pa.80 bili uporabni mesečni dgja e^ski plani, ki so temeljili na
■em stanju na gradbišču.
izvprll?6- razlike med planom in je. m 01? razviden iz dokumentaci-68 nrmPnmer oc* planiranih količin 102 no^3 betona, 8.5001 armature,
odrov °m2 0paža in 90000m3 lizirali0a n'kleamfem delu, smo rea-
11V 000 m 7 u gradbenih knjigah ture , 3 betona, 15.300t arma-
l60’00Omi2'0^0m3 0paŽa PoveiC ■ 3 odrov. Tudi do 60%
večain n 6 p*aniranih količin je poki Da Problematiko na gradbišču,
UsPešnorešln VCdn° b°^ al‘ milni
dobrn113^3 gradbena operativa zelo noloo- spfemlja razvoj svetovne teh-so h°,je ln tudi na jedrski elektrarni tehnn,I^porab|jeni najsodobnejši
8radbUkh,deTt°Pki 23 'ZVajanje
0nTeni,Uporab*ienib opažev velja °Paže ' v.e*ikotablaste sistemske °Da# Iav,n^ zidov, krožni plezajoči
Ka^ OdflCPa 7lHll rAottArio Ano7
s° bile , 0lc'ne betonskega železa žene *ar.acb velikih profilov uvo-s°razmp V'Ce’ nat0 pa se je Zenica doba\„ , zel° hitro vključila v sega betonskega železa.
daijLtem. gradbišču smo uvedli po-skim ,V,an,le armature s pnevmat-hitre:, 1$kanjem muf, ki je mnogo
Ves konstruktivni beton na nuklearnem delu je MB 300 + 20 % in je bil laboratorijsko sestavljen v ZRMK v Ljubljani.
Temeljito so bili preiskani tudi vsi osnovni materiali za beton in vsa potrebna oprema za pripravo ter vgrajevanje sveže betonske 'mešanice. Več podatkov za tehnično izvddbe je v referatu, kjer so v prilogah razvidne tudi nekatere tehnične izvedbe.
Organizacija izvedbe-in kontrole na gradbišču je bila zaradi zahtev »Zagotovitve kvalitete« natančno določena. Upoštevanje določenih in odobrenih pogojev je bilo obvezno, zato je bil kvaliteten uzdelek zagotovljen. Vsako nedoseganje zahtev je imelo posledico odstranitev, zato se je operativno delo izvajalo zelo natančno. Vse zahteve je bilo potrebno sprotno dokazovati, da je bila končna kvaliteta vsakega izdelka zagotovljena. Prav gotovo moram na tem mestu poudariti izredno dobro sodelovanje gradbene operative z našimi instituti ZRMK Ljubljana in Gl Zagreb, ki sta ne samo vršila kontrolo uzvedbe gradbenih del, ampak sta operativi pomagala pri definiranju in izpeljavi najoptimalnejših tehnoloških postopkov. Tako lahko navedem primere sodelovanja pri izvajanju cca 1000 m3 prepackt betona, ki je bil potreben za zapolnitev prostora med jekleno oblogo reaktorske posode in stopničastim temeljem. Dalje smo v sodelovanju zaradi hitrejšega napredovanja del uspeli tehnološko brez posledic betonirati debelejše masivne betonske bloke od maksimalno predpisane višine 1,5 m. Skupno smo razvili tudi domačo ekspanzijsko malto za zalivanje opreme, ki je bila sicer določena kot tuja dobava.
Seveda ne smem pozabiti tudi službe za varstvo pri delu^ki je na gradbišču urejena s pismenim dogovorom vseh sodelujočih po 17, členu Zakona o varstvu pri delu SRS,
Na gradbišču je bila pooblaščena oseba dolžna pregledati vsak tehnološki postopek, če so bile upoštevane vse varnostne zahteve za delo in vsa delovišča, kjer je bilo skrbeti za odpravo pomankljivosti.
Na zaključku bi potegnil še kratek rezime:
— gradbena operativa je na tem objektu dobila veliko novih izku-
»Vsa specifična gradbena dela so bila vrhunsko izvedena in dosežena je bila maksimalno dobra kvaliteta izvršenih del. Gradbena operativa je pridobila velike izkušnje, in je bila sposobna maksimalno nuditi svoje usluge z tehničnega, ekonomskega in terminskega področja ter področja kvalitete pri izgradnji NE Krško«.
JANEZ NUČIČ
Predstavniki gradbenih institutov so se pohvalno Izrazili o kvaliteti vseh izvedenih gradbenih det v Krškem
Gradnja skladišča Kovinotehne Celje
Kovinotehna je z željo razširitve skladiščno-prodajnih kapacitet za vse materiale na kompleksu rezervata skladišč skladno z zazidalnim načrtom INDUSTRIJA SEVER pristopila k izgradnji skladiščne hale II. Celoten kompleks predvidenih skladišč znaša 60.000 kv.m bruto etažnih površin skladišč. Prva skladiščna hala na tem območju v skupno bruto površini 13.200kv. m je že zgrajena gradilo jo je naše podjetje. Dokončana je bila leta 1975. Sedaj se je investitor odločil, da pristopi k izgradnji dvoetažne delno odprte skladiščne hale II. V tej hali bi kupcem nudili gradbeni material, keramiko, sanitarno keramiko, izdelke barvne metalurgije in drobne količine črne metalurgije, ter kemikalij in talnih oblog.
Po pridobitvi lokacijske dokumentacije se je investitor odločil, da mu večnamensko skladišče II. spro-jektira projektantska organizacija IBE Ljubljana. Na osnovi ponudb za izvedbo del je bil za najugodnejšega ponudnika izbran izvajalec del GIP GRADIS Ljubljana TOZD GE Celje. Dela so bila oddana po pogodbi »NA KLJUČ«.
Objekt je gabaritnih tlorisnih mer 120 x 60 m in je dvoetažen. Zasnovan je vtreh dilatacijah. Prvi del objekta je odprto skladišče v pritlični etaži in zaprto skladišče v II. etaži v tlorisni izmeri 40 x 60ml. Tla so v višini že obstoječe hale, etaža pa je na koti +4,40 m. Ostala dva dela skladiščne hale sta dilatirana v rastru 60 x 60m in sta v celoti zaprta. Tla so na koti +1,10 m, etaža pa je na koti +7,40m.
Med osmi »E« in »G« ter »16« in »17« se izvede zaklonišče za 200 oseb z izhodom izven območja hale.
Celoten objekt je v armirano betonski izvedbi z delno montažno konstrukcijo. Nosilna konstrucija je v mreži 8 x 10 m v odprtem skladišču, ter 10 x 10 m v zaprtem delu pritličja, v etaži pa 8x20 m. Temelji so armirano betonski prizmatične oblike, tlorisne velikosti 4x4 m razen dila-tacijskih kateri so večji. Nosilni stebri so dimenzij 80x80cm izvedeni iz armiranega betona MB 400. Vzdolžni nosilci so klasično betonirani v MB 300, pravtako prečni nosilci. Ker obstoja zahteva po zagotovitvi prevzema 2t obtežbe na kv.m je izbran »T« prerez statične višine 100—160cm. Nosilna konstrukcija etažne plošče nad pritličjem je v celoti monolitne izvedbe. Na primarne »T« nosilce se položijo montažne ponve višine 60cm na katere nalega armirano betonska plošča deb. lOcm s korodur tlakom.
Takoj po izvedbi primarnih nosilcev in še pred montažo ponev se je pristopilo k izvedbi nosilnih armirano betonskih stebrov MB 300, dimenzij 50x50cm za prevzem obtežbe in izvedbo strešne konstrukcije, to je potrebno zaradi tega, ker se mora montaža ponev in kompletne
strešne konstrukcije vršiti vspored-no, da se avtodvigalo lahko umika pred montirano konstrukcijo vzdolž hale. Strop v nadstropju je izveden iz armirano betonskih montažnih nosilcev tipa VELO-GRADIS, na vzdolžnih nosilcih »NI 105« razpe-tine lOm ležijo strešni »Y« nosilci »NS4« razpetine 20cm v razmakih 2 m. Vmesne odprtine prekrivamo z ločnimi azbestno cementnimi in prosojnimi svetlobnimi ploščami.
Objekt zapirajo fasadni elementi »GRADIS«, kateri so pritrjeni na nosilno konstrukcijo. Do kote +250 so izvedeni armirano betonski para-petni nosilci. Skladišče je osvetljeno v spodnji etaži skozi okna sistema »beneton« z dvojno zasteklitvijo, katera so vgrajena v fasado, sredinski prostori pa z umetno razsvetljavo. V zgornji etaži je osvetljitev s stranskimi okni in skoz strešne elemente.
Vmesne predelne stene v skladišču so zidane z betonsko opeko debeline 30cm in zafugirane.
Tlaki so izvedeni v pritličju iz armirano betonske plošče debeline 20 cm z istočasnim polaganjem korodur tlaka (TAL-M2) V etaži je enak tlak samo, da je armirano betonska plošča debela 10 cm.
Vsaka od treh dilatiranih hal ima ločen sanitarni vozel in stopnišče ter hidravljično dvigalo z nosilnostjo 3500 kg.
Po vsej dolžini hale je na koti +-0,00 položen industrijski železniški tir, ki je priključen na obstoječe tire, tako, da je možna dostava materiala tudi po železnici.
Za potrebe skladišča bo zgrajena tudi nova trafopostaja, ker obstoječa ne zadostuje potrebam po električni energiji na celotnem kompleksu.
IZGRADNJA
V marcu 1979 smo pričeli s pripravo gradbišča, katera zajema prostore za delavce, to je garderobe in sanitarije, s pisarniškimi prostori, deponijami, tesarsko lopo in pripravo žerjavne proge. Dela so bila hitro opravljena tako, da smo 20. 4. 1979 pričeli z izvedbo temeljev.
Z ozirom na tehnologijo montaže, sistemsko delitev objekta na tri dele smo se odločili, da pričnemo najprej z izvedbo odprtega skladišča. Temeljenje poteka brez težav, saj predstavnik Geološkega zavoda dvakrat tedensko pregleda pripravljene gradbene jame za temelje in po potrebi določi poglobitve (do 8lem). Temeljenje je obsežno delo saj bo v celoti potrebno izkopati 16.000kub.m zemljine 111. ktg., katera se delno odvaža v nasip ali deponijo. V točkovne, pasovne temelje in temeljne grede bo potrebno vgraditi 4500 kub. m betona, za kar bo potrebno montirati in demoni-trati tudi 5500 kv.m opaža.
Stebri so v pritlični etaži armirano betonski MB 400, dim. 80/80cm.
Opaženi so s klasičnimi montažnimi opaži vezanimi s pomočjo opažnih vezi, katere zagotavljajo kompaktnost opaža in preprečujejo ukrivljanje »BLED« plošč. Dela na izvebi stebrov potekajo zelo hitro čeprav so stebri višine tudi 7,80m. Potrebno je zmontirati 4000 kv.m opažev ih vgraditi 600 kub. m betona. Z betoniranjem ni bistvenih težav, saj so preseki konstrukcij veliki. Po izvedbi stebrov I. etaže smo pristopili k izvedbi vzdolžnih primarnih nosilcev, tu smo naleteli na prve organizacijske težave pri izvedbi podpiranja nosilca, saj je bilo potrebno podpreti cca 7000 kg/m teže opaža, armature in betona.
Predvideno je bilo podpiranje s klasičnim nosilnim odrom, vendar bi ta dela potekala prepočasi, zato smo se odločili, da podpiranje izvedemo z prenosljivimi nosilnimi slopi, vmesne razpetine pa premostimo z YU—GRADIS nosilci. Druga težava je bila, da bi za ta kompleten klasični opaž porabili ogromno rezanega lesu, zato smo se odločili za izdelavo remenatnih nosilnih elementov. Za kompletno izvedbo vzdolžnih nosilcev bo potrebno izdelati 9000 kv.m opažev in vgraditi 3500 kub. m betona MB 300. Po izvedbi primarnih vzdolžnih nosilcev izvajamo še stebre II. etaže na katere nalega montažna konstrukcija. V celoten objekt je potrebno vgraditi tudi lOOOt armature.
MONTAŽNA KONSTRUKCIJA
Montažno konstrucijo izvaja GIP GRADIS TOZD OOP Ljubljana. Dela na izdelavi elementov potekajo v obratu v Ljubljani v skladu z zastavljenim planom in se z montažo ne kasni. Težav pri izvedbi elementov ni, saj je obrat dobro opremljen. Dela se forsirano opravljajo saj bi radi montažo zaključili še pred zimo. TOZD OGP izvaja tudi dela na celotni kritini.
Montaža bo potekala v treh eta-
pah po posameznih dilatiranih objektih, tako, da bo možno objeKi tako tudi gradbeno finahzirat • Vzporedno je potrebno primarne strešne nosilce in »Y« n silce strehe, ter montažna stropa korita-ponve; tako, da se lahko a todvigala umikajo iz hale. Monta in fiksiranje fasadnih elementov potekala z zunanje strani.	.
Po končani montaži bomo izv še vmesne prečne nosilce v p os nad pritličjem. Opaž in podpiran konstrucije bomo izvedli s potno pomičnih dvižnih opažev.
Celoten tlak v hali (v pritličjui etaži) je izveden iz vakurmran g armiranega betona, kot finalni i pa se bo izvedel korodur
Za toplotno izolacijo strešne kon strukcije se bo uporabil tervol e line 5 in 8 cm položenim na salon . plošče katere se pritrdijo na sp rob »Y« nosilca.	.	.,
Za potrebe transporta v in iz dišča bo zgrajen tudi industrijs
po vsej dolžini skladiščne hale, e
bo v hali, en pa zunaj. ,°vba.t'!’lnj. priključena na že obstoječe zeiez ške tire na tem kompleksu.
Razkladanje in nakladanje m riala na kamione bo možno p dveh razkladalnih ramp, z8T?je ‘ bo tudi dostopna rampa za ka v halo.	neii
Predvidevamo, da bonY\ tjo-zaključiti vsa pogodbena delav
govorjenem roku do 20.4.198a i" *
tem obdržati tradicijo dobrega' ^ lidnega izvajalca, zlasti z ozir z to, da sedaj dela potekajo hitro-.v zastojev. S projekti nimamo ker so razumljivi in detajlno 0. . _a ni. Dela potekajo forsirano saj J gradbišču zaposleno 110 delaje kateri delo opravljajo v pod‘ \ s nem delovnem času. Investito J kvaliteto in kvantiteto opravi] dela zadovoljen, saj sedaj Pr^esec varno zastavljen plan že ža
dni-	oCvlRK
Kovinotehna v Celje.
Imamo li radničku večino u SKJ?
Unazad nekoliko godina malo je !0 °pštinskih organizacija SK koje lsu’ bar u jednom svom dokumen-JJ' ?apisale opredeljenje da če deo v°je organizaciono-političke akcije smeriti na to da obezbedi radničku Cc|nu u partijskem članstvu. Bila je °’u celini uzev, jedna od važnih ak-'°n,b parola u periodu izmedju De-etPg 1 Jedanaestog kongresa SKJ.
*a u tom pogledu pokazuje naj-SKjf Stalistike 0 kretanju članstva
Naizgledi na ovom planu nije
nnHen? mn°go. Suvi statistički aci čak opominju: na kraju
rari L8°dine u SKJ bil° je 51,9.052 od 3’ ot*nosno samo 29,2 odsto vi akaPnog članstva. Kad se ima u i°a je punu deceniju ranije, bjj- ‘ 8°dine, u članstvu bio pri-7Vn1]? jst‘ udeo neposrednih proi-0(1 ?Ca	čak i veči, 30,7
ničif0 ’ 'sP.ada da se na putu do rad-kn. večine nije odmaklo — ni k0'ak napred.
Sa tvar'> u životu, nisu ipak ostale rišn 'm nePromenjene, kako to suge-tj pSP0rr*enuti približno isti procen-341 rnnodnu deceniju, u SKJ bilo je ima v ! č*anova-radnika. Danas ih sno ec,^e °d pola miliona, odno-tax1'8-000 (preko 50 procena-koje*Se	značajno povečanje,
nika §OVor' 0 večoj spremnosti rad-komunist6 Uk*ju^uiu u akciju Saveza
rezidt.t>° *,rocent* daje statičku sliku kladn i dobrim delom, i nepre-Uskoe„u/a-ističkih kategorija. r 3 6'eaanja na to ko su, zapravo
zumevain' P,°,d njima se J°š P°dra-
kojj s ‘f11 lsključivo oni zaposleni tradicinn ,nePosrednoj proizvodnji, gorii„. la,no gnipišu u četiri kate-kovan' '!ekvalifikovani, polukvalifi-fikovan kValinkovani ' visokokvali-UVršča?‘ radn'ck A tu se nikada ne slovoa■ 0ni k°ji su predradnici, po-Poslen^ tebr|ičari, inženjeri niti za-obzir.' U P0rj1očnim službama. Bez na to što su svi oni najnepo-
srednije upučeni da s radnicima dele sudbino OOUR-a materijalne proizvodnje.
Ako bismo sve ove kategorije zaposlenih trenirali kao pripadnike radničke klase — a takve sugestije nisu usamljene i nisu od j uče —■ slika bi bila drugačija. tl Komisiji Pred-sedništva CK SKJ za razvoj SK i kadrovsko politiku precenjuje se da bismo sa ovakvo izmenjenom stati-stičkom kategorizacijom, koja je sada predmet jedne ozbiljne nauč-no-političke analize, mogli več sada govoriti o torne da SKJ ima — radničku večinu u članstvu. Ne tako ubedljivo. Reč je o par procenata preko 50 odsto, ali ipak — večinu.
Za sada, medutim, u primeni je stara kategorizacija, i ,po n joj, još samo daleko od radničke večine u SKJ. 1 to ne zatošto radnici neče u Partiju — za deset godina njihov broj u članstvu povečan je za polo-vinu — več usled toga što istim tempom, ili i nešto brže, raste prijem daka, studenata, činovnika i drugih kategorija stanovništva.
U stvari, nezavisno od tipa kategorizacije, več se može govoriti da se iz godine u godinu javlja isti rasko-rak izmedu proklamovanog i prakse: opštinske organizacije SK u svaka od njih udu s rešenošču da ostvare »prelom« i obezbede »prednost« u prijemu radnika u odnosu na druge socijalne kategorije, a kad sačine godišnji saldo prijema ispada isto: »prednost« su imali djaci, študenti i ostali (sem seljaka).
Zbog svega toga, praksa nudi za-brinjavajuče podatke. Dok, na jed-noj strani, u nekim činovničkim sredinama — skupštinskim organima, SIZ-ovima, raznim uslužnim delat-nostima — udeo komunista u ukup-nom broju zaposlenih prelazi čak polovinu, na drugoj strani od ukup-nog broja radnika mnogih OOUR-a materi jalne proizvodnje u SK nije ni četvrtina.
S. VUKMIROVIČ
Krivci za izostanke s posla
ne0pravr|VStV,enih’ ali' dru8'h’ cesto radnjb n,aaih razloga, 56 hiljada Herce« na Pr'mjer, u Bosni in radnom°Vla' dnevno nije na svom fond i J,	Sigurno da ovoliki
^dukt' Jeni*1 radnih sati utiče da ae nr-it IV?0st rada u ovoj Republici . Kadi' planska Predvidjanja. Stan;-8°VOrimo 0 rteopravdanim ja$nQ , l,na s posla, ipak ne možemo Na °autyrdimočijasu oni krivica. vaniu„ I?jer> kada je riječ o »bolo-zdravih; lijepa, ali na žalost
KAKO RADIJI BEZ « MATERIALA?
Nova gradjevinska sezona na pro-lječe počela je za graditelje u znaku starih nevolja. Nagoveštena još u prvim ovogodišnjim mesečima, ne-stašica pojedinih gradjevinskih ma-terijala dobija, na samom startu, pune gradjevinske sezone, sve više u zamahu.
Prvi, na inače podužem spisku deficitarnih proizvoda je, po običaju, cement. Nade gradjevinara da če se stanje nešto popraviti, »pokopane« su upravo ovih dana vestima koje su stigle iz cementara. U mesto planiranih 10,5 miliona, ove godine se neče proizvesti više od devet do deset i po miliona tona, što se objašnjava spo-rim uhodavan-jem novih kapaciteta i teškočama u snabdevanju fabrika
<?•
»V*
Iz vojske nam pišejo
Nahajam se v Ulcinju, kjer služim vojaški rok. Rad bi pozdravil vse delavce Gradisa, posebej pa delavce tozda GE Ljubljana Osmana Bjeli-ča, Fehima Poliča, Edhema Poliča, Ljudomira Petroviča, Semiza Šehi-ča, vse učence in inštruktorje in vse s katerimi smo delali skupaj.
S1FET BULJUBAŠIČ V. P. 8940 81366 Vladimir kod Ulcinja SR Črna gora
ne tako česta praksa, da u sklopu več ih kolektiva, recimo fabrika, rudnika, kombinata, postoje ambulante, sprečava zloupotrebe izdava-nja uvjerenja o bolovanju kada to nije potrebno ili bar u manjem trajanju. Kako je istakao jedan delegat iz Zenice na nedavno održanoj sjed-nici Viječa Saveza sindikata Bosne i Hercegovine, ljekar treba prvenstveno da zna na kakvom radnom mjestu pacijent radi. Jer, negdje za /->.t,a«iiRVan^e na 10. strani)
Sifet Rulinhnšič
uvoznim repromaterijalima i rezervnim delovima.
U preteklih pet meseci proizve- , deno je oko 3,4 miliona tona cementa, što je za četiri odsto više u odnosu na isti prošlogodišnji period. Medju-tim, računalo se na proizvodnju za deset odsto veču od ostvarene. Ali to nije realizovano zbog razloga kojisu več navedeni. Snabdevanje je nešto popravljeno uvozom od 267.000 tona. Prošle godine, na primer, u ovo vreme nije bila uvezena ni tona ovog materijala.
Sve u svemu, potrošači su dobili oko 3,6 nailiona tona cementa, što je za 17 odsto više nego godinu dana ranije, ali manje nego što je pogrebno. U ovakvoj situaciji, pojave koje obavezno prate nestašicu, več su prisotne: cement se, posebno kada je reč o privatnim kupcima, dobija »preko veze«, preprodaja cveta, špekulanti pune džepove.
Oni koji brinu o snabdevanju ovim materijalom teško se odlučuju na davanje prognoza. Razlog je jed-nostavan: prognoze su, posebno u poslednje dve godine, padale u vodu. Istini za volju, teškd je i davati prognoze kada je investiciona potrošnja naglo »buknula«, pritisak na potražnju povečan, stvorena psihoza i stvarane zalihe materijala, što je još više zaoštrilo nestašicu.
Slična je situacija i sa nekim drugim gradjevinskim materijalom. Posle velikih zaliba u 1976. god in i, cigla i crep su se prošle godine, a tako je i u ovoj godini, predavali gotovo pravo iz peči. Snabdevanje glinenim 'proizvodnima je otežano i zbog preorijentacija nekih proižvo-djača na proizvodnju betonskih bio-kova jer im se to, kako kažu, više is-plati zbog niških cena cigle.
Na stovarištima takodje nema do-voljno parketa, belih keramičkih pločica, izolacionih materijala, stru* jomera. Pojedini od Ovih proizvo-djača smanjuju isporuke domačim kupcima i te materijale izvoze jer na stranom tržištu ostvaruju veču čenu.
Iako situacija nije ni malo jedno-stavna, ipak se smatra da nestašica neče u večoj meri da u grozi planove gradjevinara. Mere koje su predu-zete i koje se preduzimaju u republikama i pokrajinama za »kresanje« investicija, odnosno odlaganje izgradnje nekih objekata, smanjiče pritisak kupaca na gradjevihski ma-terijal i time bar donekle stabilizo-vati ovo tržište.
it n Hn7ir\rtvio
Pomoč za opremo novorodenog
»djeteta
Na osnovi II tačke odluke o pomoči za opremu novorodenog dje-teta u god in i 1979 (Službeni list SRS br. 12-79) uvedena je s 1. 7. 1979. nova oblika pomoči za opremu novorodenog djeteta.
Pomoč za opremu novorodenog djeteta dobije svako dijete, čija
majka ima stalno m jest o boravka u SR Sloveniji ili ako je jedan od roditelja zaposlen v SR Sloveniji, bez obzira na dohotke n porodici.
Majka ili otac. koji zahtjeva pomoč za opremu novorodenčeta ima pravo, da Se odluči za:
—	paket za opremu novorodenčeta ili
—	— novčana pomoč u iznosu 600. (M) d in ara.
Pomoč za opremu novorodenčeta se od 1.7. 1979 »zahtjeva na novom obrascu DZS 8,261 »potvrda o stupnju trudnoče«.
Obrazac je sastavljen iz tri dijela:
—	potvrda o stupnju trudnoče,
—	izjava podnosioca zahtjeva,
—	obavjest TOSAME Domžale.
Prvi dio obrasca »potvrda o stupnju -trudnoče« potvrdi liječnik zdravstvenog doma:
—	60 dana pre očekivanog poroda, za one koji se odluče za paket,
—	30 dna pre očekivanog poroda, za one koji se odluče za novčanu pomoč.
Drugi dio obrasca »izjava podno- '■ sioca zahtjeva« obavezno ispuni bu-duča majka, koja ima stalno mjesto boravka u SR Sloveniji, odnosno buduči otac, koji ima status radnika u SR Sloveniji, ako buduča majka živi u drugo j republici ili pokrajini i j ne dobiva takvu pomoč u svojoj republici.
Tako če morati ubuduče roditelji iz drugih republika, odnosno pokrajina zahtjevati pomoč za opremu novorodenčeta na obrascu DZS 8,261, koji važi u SR Sloveniji.
K torne obrascu biče potrebno za roditelje iz drugih republika obavezno priložiti potvrdu o statusu, kojega im a ju u SR Sloveniji, i potvrdu nadležne zajednice za dječju zaštitu, da buduča majka, koja živi u drugoj republici ili pokrajini ne dobiva takvu pomoč.
Uvodenjem standardnog paketa moguče je pomoč za opremu novorodenčeta dobiti samo na podloži
Krivci za izostanke s posla
(Nadaljevanje z 9. strani)
manju povredu ruke, na primjer u rudniku, potrebno je duže bolova-nje, nego ako istu povredu ima na-stavnik u školi.
Prednost ambulanti uz kolektiv je svakako i na štednji radnih sati koji se gube obilazeči zdravstvene ustanove u radno vrijeme, lutajuči za na-lazima i uvjerenjima iz jednog zdravstvenog centra u drugi.
I rad samih zdravstvenih ustanova i službi svakako zaslužuje pažnju kada se analizira problematika izostajanja s posla. Razvijanje preventivne zdravstvene zašli te, u cilju očuvanja zdravlja i radne sposobnosti radnika, od prevashodnog je značaja. Da bi se zdravstvena zaštita slabosti u zdravstvu, značajno je razvijanje i SIZ-ova zdravstva, čvršče povezivanje delegata sa delegatskem bazom i samoupravnim orga-rdrpfl k<tko hi i<* vi*- n Mn /t/> ends.
ostvario uticaj udruženog rada na ovu vitalnu oblast. Preispitivanje i usaglašavanje samoupravnih doho-dovih odnosa u zdravstvu, u sklopu sa ZUR-om, svakako.če doprinijeti efikasnijem, kvalitetnijem in ekspe-ditivnijem pregledu i liječenju paci-jenata. Na efikastnost iskoriščava-nja radnog vremena značajan uticaj ima i radno vrijeme zdravstva. Savez sindikata Bosne i Hercegovine vodi o je akcijuza uskladjivanje radnog vremena zdravstvenih organizacija, kao i finansijskih, pošta, dječi-jih obdaništa, sa potrebama radnih ljudi i gradjana. Za sada, rezultati su djelimični.
Izostanci s posla, produktivnost rada i zdravstvena zaštita očito su u tijesnoj vezi. Iz toga proizilazi oba-veza svih društvenih faktora da se ove djelatnosti usaglase i da se time ublaži gubi jen je dragoejenih radnih sati.
RIHtmn h^rAjNii
obrasca, koji važi u SR Sloveniji, Rok za zahtijevanje pomoči za zato vam savjetujemo, da nabavite opremu novorodenčeta je najviše obrasce DZS 8,261) priloži izvod iz mjeseca računajuči od danadjeteto-m a tič ne knjige rodenih.	Vog rodenja.
Hočemo li stezati kaiš?
Bitka za stabilizacijo privrednih tokova u punom je zamahu. Neki početni rezultati u ovoj god in i delu ju ohrabrujoče, a ponegde se večf mogu čuti in glasovi da je bitka dobljena. Tako se is tiče da je konačno počelo sporije da raste zah vatan je za opštedruštvene i zajedničke potrebe, a učešče privrede u dohotku u prvih nekoliko meseci ove godine poraslo je za više od jednog procenta. Izvoz je počeo da raste, uvoz da opada. Raste posle dužeg vremena iakumu-lacija. Očito je da je politička bitka za stabilizacijo dobljena, to poka-zuju tokovi u nekim oblastima u ko-jima su se neželjene tendencije uporno zadržavaje. Akcije SKJ, SSJ i drugih subjektivnih snaga konačno su naišle na plodan teren.
Medjutim, bitka u celini još je, čini se, dalekood kraja. Ne treba za-boraviti nedavnu ocenu Predsedniš-tva CK SKJ da odlučnih premena nabolje, dakle, onakvih koje ne dovode u sumnju konačan rezultat, još nema ni na jednom sektoru bitnom za stabilizacijo. Ponegde Se s to ga quju glasovi da če se kaiš ponovo morati drastično stezati, očekuju se nove administrativne mere s najvi-šeg vrha, a več donesene tumače se kao početak o vog nežel jenog procesa.
Bitku za stabilizaciju, kao i poslednje mere saveznih organa ni u kom slučaju ne treba tako shvatiti. Poznalo je da su gotovo s vi tokovi u privredi i njihovo uredjivanje u ru-kama republika i pokrajina. Donelo je niz društvenih dogovora i samoupravnih sporazuma čijim bi doslednim primenjivanjem administrativne mere trebalo da izostanu. Dogovori se, medjutim, ne poštuju, pa se pomenute mere javljaju kao nužno zlo. Mere nisu selektivne, odnose se podjednako na sve, pa njihovo delo ima i loših posledica. Predstavnici Saveznog izvrš-nog veča ističu, medjutim, da če mere prestati da važe onog momenta kada društveni dogovori u pojedinim oblastima hudu doneti, a oni več postoječi počnu da se primeri ju ju. Ne radi se dakle o prinudnom stezanju kaiša, j er je očigledno da ga neracionalnim ponašanjem u mno-
nlm nhleittlma	•'»'T**
Jako su izražene težnje da opravdanja za sopstvene sJa*,0t traže svuda pre nego u svojoj sred) ni. S druge Strane, u ocenjivanj sopstvenih rezultata privrednici s retko uporedjuju sa drugima, P1 tako i mnogi, objektivne okolnos koje nas okružuju i dodatne unut.^ zemlje, subjektivne slabosti sf.Jd.v ljuju kao dodatni problem koji Je gleda i nešto teže prevaziči- K a inače objasniti več god in am a sp rast produktivnosti rada iako se zn da se na strano tržište mogu pron samo oni najproduktivniji. Zbog čega je produktivnost u nas pos*et njih god in a rasla i nekoliko Pa“ sporije u odnosu ne zemlje s a k°" jima imamo razvijene ekonom* odnose i čiji svaki dolar, marku, tra nak, plačamo i po nekoliko puta VIS^
od njegove stvarne vrednosti? Sig1
no je več sada da če doprinos pr°d ti vnos ti rada ras tu društven ogpr°'^ voda na kraju tekučeg planskog P rioda biti znatno ispod plan* nog. Čuju se več zahtevi da se ^ ovom problemu nešto kaže m \ najvišeg nivoa, a zaboravlja se, P tom, da se zaista ne može reči vise onoga što je več rečeno na Jedan a stom kongresu SKJ i Osmom k° gresu SSJ. Is tiče se uz to i potre ‘ proučevanja produktivnosti rada. P se znanje odriče i onima koji su v u torne postigli izuzetne rezu H a
Kakvo je to znanje onda potre^ no? ■
Očigledno je dakle da nedosta)^ mnogo više konkretnog rada u s
koj sredini i to bi ubuduče trebal
hude osnovna orijentacija. D°K iskoriščenost kapaciteta izmed ju i *78 odsto, a ponegde i manje° _ odsto, dok se gubici u radnom menu mogu meriti i stotinama liona radnih dana, dok se rasipa, jednoj strani mora se stezati na goj. To se odnosi na sve obl*6 P j, trošnje od in ves tic ion e do nep^ vredne koja se konačno mora d sti u sklad sa stvarnim privreti kretanjima. Jer,slabljenje akum ^ tivne sposobnosti privrede n c m da trajedugo. To je sečen je gr^s|U.
, kojoj se sedi, a ta grana u našem čajtt nije baš toliko ni debek^^p
t
jfi'
viš'
etO'
1
t
4
Gosti iz ČSSR navdušeni v našem domu
tiied^r0*6103 izmeniava učencev Ost ^r®disom >n Bytostavom iz Je bila povod, da so se vezi Dnoi L^ovn’ma organizacijama še bilo Od ideje do izvedbe ni t0x Potrebno toliko naporov in v le-nj Jem letu je prišlo do prve izme-lav e letovanja naših in njihovih de-oz Bes je, da število 45 delavcev ne Jthovih članov ne pomeni kakš-bilo tur’st*čnega rekorda, zato pa je 'n nZ^ ene 'n druge nadvse zanimivo cevpriJetn°. O bivanju naših delav-sestV lahko berete v drugem
stavk U tega časoPisa> v tem se-$0v Upa lahkopreberete nekaj vtikih gostov, iz ČSSR, ki so bi-našem počitniškem domu v
vali
P°reču;
s- n§- Kvet Brežina: »V Jugoslaviji let' to^rat že drugič. Pred desetim: lUjJ sem bil v Makarski in priznat stvrartl’ da ste napravili čudovite g,. ?■ Tu mislim predvsem koi ža . benik, saj sem se v pretežni mer spl 'P13*za tovrstne objekte. Tudi ne višafn° men'm’ da se je izredno po-d * tako družbeni kot osebni stan-krafu ^ares veliko ste zgradili v take O, kem času. Mislim, da delirr Žj e3)e vseh, tako članov moje dru-e kot ostalih članov, ki so prišli 1
vam na letovanje, da se bodo še dolgo spominjali prijetnega bivanja pri vas. Občutek, da smo dobrodošli na vsakem koraku nam veliko pomeni. Zato še enkrat iskrena hvala tov. Cepušu, ki je v veliki meri pripomogel, da je do tovrstne izmenjave zares prišlo.«
Irena Targoszova: »Niti slabo vreme, ki nas je pozdravilo na poti k vam, nam ni moglo skaliti dobrega razpoloženja, ki je vladalo že pred prihodom. Velike želje in upi marsikaterega delavca so se končno uresničili. O lepotah vašega Jadrana so se lahko prepričali na lastne oči. Vtisi s katerimi odhajamo domov so zares enkratni. Upamo, da to ni bila zadnja takšna izmenjava, saj bi radi, da bi se tovrstne prijateljske vezi med našima delovnima organizacijama še poglobile.«
Mnenje vseh je bilo podobno že opisanim izjavam. Vsi so bili navdušeni še posebno takrat, ko je prišel v njihovo sredino tov. Cepuš, ki je znal ustvariti zares enkratno vzdušje. In tako je bilo tudi ob slovesu, ko so se misli vsakega posameznika prepletale s prisrčnimi zahvalami za enkratne počitnice, ki so jih preživeli pri nas.
mk'
Brezim na oddihu
Del našega razstavnega prostora ^
Zahvalne besede Irene Targoszove
Prisotni tudi na jubilejnem sejmu
Tako kot že vrsto let, smo se tudi tokrat udeležili jesenskega mednarodnega velesejma v Zagrebu, ki letos slavi poseben jubilej — 70-let-nico. 1
Na 300.000 kv. metrih razstavnih površin je razstavljalo nad 5000 raz-stavljalcev iz 60 dežel od tega kar 32 dežel v razvoju. Med razstavljale! je bilo tudi preko 1500 domačih delovnih organizacij združenega dela med katerimi seveda ne manjka tudi Gradis.
Tokrat so se predstavili naši kovinski obrati iz Ljubljane s standardnim programom (ročočni skre-per, betonarno, krožno žago, pre-kladalno posodo) ter novo ko-
mandno kabino za betonarne. Kovinski obrati iz Maribora so predstavili dozirno mešalni sklop za asfaltne baze.
OGP je predstavil svojo drobno betonsko konfekcijo, pod njihovo montažno halo pa smo imeli z novimi panoji lepo urejen prostor za poslovne razgovore.
Upamo, da bodo tako kot v prejšnjih letih poslovni razgovori, ki so bili vodčni na sejmu, uspešno pomagali k pridobitvi novih naročil za vse izdelke iz našega proizvodnega programa dejavnosti in tako upravičili vsakoletno sodelovanje na velesejmu-
BILI SMO N/
V Luki Koper gradimo že dalj časa in od tistih prvih začetkov do danes je nastalo na tem prostoru veliko objektov, ki so delo Gradisovih delavcev. Tu smo pridobili vrsto izkušenj, ki so narn pomagale, da uspešno nastopamo pri podobnih delih tudi drugod — kot na primer v Baru v Črni gori.
Trenutno gradimo obalo za sipke tovore, ki bo
Temeljni kamen za nov dom ji položil prekaljeni borec in revolucionar Luka Leskovšek
Tam, kjer bo stal nov hotel za naše borce, sedaj »kraljujejo« tam nan.«*-— b&£Cfji in scvcds tovornjaki* kro&lu p8 jih bodo niidoro ©stili noši dctaX— zidarji
Plovni objekt z nameščenimi vodili za zabijanje kolov
A
Kole varijo pod CO2 v bližini skladišč za sipke tovore, ki jih je delal prav tako Gradis
Plovilo, Id našim delavcem nadomešča gradbišni prostor, tovornjak in še kaj drugega
V Strunjanu je naša koprska TOZD že gradila pred leti in takrat je zrasel nov objekt za naše borce in vojne invalide. Sedaj smo v neposredni bližini začeli delati drugi del tega kompleksa, na sliki pa je maketa bodočega objekta


■■I
KOPRSKEM
koprsko pristajalno obalo še nekoliko podaljšalo.
eprav so že navajeni takih gradenj pa koprskim §radisovcem ni lahko pri tem delu. Težko je na-delati na in v vodi, podnevi in ponoči in do Pred kratkim tudi na precejšnji vročini. Vendar— navez raste in ko bo objekt končan, bodo koprski §radisbvci zopet lahko potrdili, da za njih nobena ezka gradnja ne predstavlja oviro.
■1
umi
I
■MM

Tukaj čakajo cevi 0812,8 x 12,5 nun za pripravo kolov, ki jih bodo zabili v morsko dno
'
Ute
' »^
IšilE
Take konice privarijo na konec kolov
L
: • ' ' :: ' ■: •'
, -	4 -ru-
Spuščanje zaprtega kola v morje do plovnega objekta




Koli so zabiti — treba jih je le še obdelati in zavariti rebra


Kako se počutijo naši delavci v samskih domovih
v Mariboru in Ljubljani
Maks PERUŠ, Maribor: »Snažilke, ki čistijo naš samski dom se resnično potrudijo, da bi le-ta bil vedno čist. Toda, kadar se pogovarjamo o nečistoči v samskem domu je problem na drugi strani. Nekateri resnično ne znajo paziti na red in čistočo in v tem slučaju je vsak trud vseh ostalih zastonj.
Hrana je v domu, vsaj zame, dobra. Porcije so obilne in hrana je
Maks Peruš
zadosti raznovrstna vendar so nekateri ljudje preveč zbirčni in jim nobena hrana tukaj ni dobra. Hrana je namenoma močnejša, saj takšno hrano tudi rabimo, da bi potem lažje delali, kajti naše dejo je težko in precej izčrpa telo.«
Ignac MUNDAR, samski dom Kvedrova, Ljubljana: »Četrnajst godina sam stanovao u barakama ng Koželjevoj, a kada je bio napravljeno ovaj dom preselio sam se U njega. Ako uporedujem život u barakama i u domu moram kazati, da
se razlikuje kao dan i noč i upravo zato se nerado sječam tih godina koje sam proveo u barakama. Mislim, da bi svi u Gradisu morali angažirati sve svoje snage kako bi što prije izgradili bar još jedan samski dom i omogučili radnicima, koji sada stanuju još uvijek po barakama, normalne uvjete za stanovanje, jer jedino tako možemo očekivati, da če se radnik maksimalno potruditi na poslu. Ako stanovanje nije uredeno kako treba, onda je i nezadovoljstvo tim veče.«
Josip PODGORELEC, samski dom Bavdkova Ljubljana: »Očitno
Josip Podgorelec
je, da ima Gradis premalo prostora v samskih domovih, saj morajo nekateri delavci še vedno stanovati v barakah na Koželjevi. Stanovanjski pogoji v teh barakah niso najboljši, kar nam ponazarja tudi pomanjkanje prostora v domovih. Tako so v našem domu na Bavdkovi iz obeh dnevnih sob naredili sobe za stanovanje, ostala pa nam je samo ena dnevna soba v pritličju, v kateri imamo nameščen televizor.
Drugi problem je v tem, ker v našem domu nimamo čajne kuhinje. Včasih bi si človek tudi skuhal čaj ali hrenovke, spekel jajca in podobno, vendar take možnosti nimamo in je verjetno tudi ne bomo imeli, ker ne vidim, kje bi lahko postavili takšno čajno kuhinjo. Zato se moramo vsi hraniti v restavracijah, ki so izredno drage, ali pa biti na suhi hrani.
Sicer je življenje v našem domu kar luštno. Vsi stanovalci se dobro razumemo, tako da zelo redko pride do kakšnih nesporazumov. Čistoča v samskem domu je tudi izredna.«
Pejo BOŽANOVIČ, Maribor: »Ja živim več sedam godina u ovom samskom domu na Studencima. Uglavnom sem zadovoljen sa svim,, jedino nišam zadovoljan zbog toga
h
h;;;|
trajna rešitev, kajti ostali naši movi nimajo teh kuhinj in je zato tuacija še toliko težja. ,. ..
Naš dom je izredno čist in zivij^ nje v njemu je ugodno.^ Za imamo zahvaliti največ nas upravniku tovarišu Šariču, ki > izreden občutek za vodenje s skega doma, in smo z njim vsi za
V°Viktor MARINOVIČ, Maribor-»Moje mišljenje je, da disciplli domu nije baš najbolja. Cesto s	•
godi, da neki radnici dodu p j kasno noču u dom i tada osta i možemo u miru spavati. Više Pu u
pravo ti najmanje paze'f.fLeviše domu. Imam osjecaj, da je i"
Pejo Božanovič

što je u zimi dom premalo zagrijan. Mi stariji ljudi teže podnosimo hladnoču nego mladi i upravo zato bi predložio upravi doma da u zimi malo manje štedi i malo više loži.«
Stjepan KEŠAR, samski dom Kvedrova, Ljubljana: »V samski dom sem prišelmarca, (tega leta) saj sem prej stanoval v Domu učencev na Kvedrovi, tako da mi način življenja v domu ni bil neznan. V Domu učencev smo imeli večji red glede prihodov v dom in glede večernega življenja. V samskem domu smo bolj svobodni, saj vsakdo lahko pride spat kadarkoli, vendar mora paziti, da ne kali miru ostalim stanovalcem.
Naš dom je zgrajen pred štirimi leti, tako da je tudi konfort v njemu večji. Na vsakem nadstropju imamo po dve kuhinji, v kateri vsakdo lahko kuha, saj so v kuhinjah štirje štedilniki, vendar največkrat ne delajo vsi, ker so pokvarjeni. Te kuhinje nekoliko odtehtajo pomanjkljivost lastnega obrata družbene prehrane. Mislim, da to ne bi smela biti
Stjepan Kešar
Marinovič Viktor
bučna uglavnom srednja gener?C'\j Tu je još problem televizij našem samskom domu imam a star televizor na kojem je slika slaba, a osim toga na njega ne jemo nijedan drugi prograrn Ljubljane - prvi program* bilo nužno nabaviti riovi te	.
da bismo mogli gledati sve pr°s i da bi slika bila bolja.	ulfli-
Hrana je premasna. Ja	vno
jem, da fizički radnik mora cm .. dobiti odredenu količinu k ali sam protiv toga da je hra flU masna. Drugim prigovora n stvarno ne bih imao.	• « pa
Naš samski dom je več s a Jn'jjni je tako graden prema te , g6. normativima, koji su prepisi	j.
tiri radnika u svakoj sobi, a	u
malo previše. Potrebe po le .jLjeiiif sobama jesu, ali zato pre. sar0sk< kada se bude napravic novi cjjj p o dom, da bi iz naših soba lZ^hum3-jedan ležaj i tako omoguci niji smještaj našim radnici	\QrIiU
Mislim, da bi se i kupam3 »	{,
mogla malo bolje urediti-	.jju,
jako je slaba rasvijeta u tako da se navečar skoro n kupati.
A
I
Večina nas, koji stanujemo u so-ama> koje su okrenute prema ulici, smeta buka koia dolazi sa ulice, tako Qa jako slabo možemo spavati. Pod nasim prozorima več rano ujutro Pocnu voziti teški teretnjaci cestnog Poduzeča i tako nam ometaju san. ..O vrijeme je bilo govora, da če ta lca biti slijepa i time zatvorena za obračaj, ali od toga zasada niš ta.« Bori v oje ZEKIC, samski dom ■sijeva, Ljubljana: »Sedam mje-vec' sam zaposlen OGP i isto toliko reJ0®na stanujem v samskom domu n ‘jhslejevoj. Brzo sam se navikao (Kt Zi1.yot u domu i upoznao večinu ■ ahh stanara. Sa svima se jako a°bro razumljeni.
1v°je Zekič
zadi,Sdr1S*com domu sam sa svim Ijinu n0'!!"’ ?StOČa Je “redu, post, •jedrn ‘ ^redovno mijenjaju sval dom-, 1 jed'no je veliki nedostata FrL:	"ema kuhinje.«
domu ° VERŠlC, Maribor: »1 od samo!!1 Ve-C 15! 8odina’ tj- gotov samski h8 pocetka, tako da mi je ti domu « °m postao ved drugi dom. 1 svaki nam,UV|jek samo do petka, jt Opravo pos!'je službe idem kuč fina ,, HZat0 mi se cini, da je stani Plačati iPHmu, preskupa. Ja morai kao onai	450,00 dinara-
Hr-in - j' stalno u domu. sve. 0 .dobra za onoga koji jed
Uv'jek ni • 0p su suv'še' probirljr ■nieti nešto za reči proti
hrane ko ju pripravljaju u domu, ali ja mislim, da takva hrana mora zadovoljiti svakoga.«
Marjan SPORIŠ, samski dom Bavdkova, Ljubljana: »Kar se tiče čistoče v domu nimam nobenih pritožb. Vsi moramo puščati čevlje v prtličju v posebni sobi za obutev in potem grepio v copatah v svoje sobe. To mi se zdi edino pravilno, saj bi v nasprotnem primeru dom bil manj čist ali celo umazan. V pravilniku doma je zapisano, da lahko upravnik doma tovariš Mlakar vsakega, ki hodi v čevljih v domu, kaznuje globo po 100,00 dinarjev. Tudi največji nasprotniki čistoče, ki so hodili po domu v čevljih, so se hitro spametovali, ko so morali plačati večkrat po
100,00	dinarjev. To bi bil dober recept tudi za ostale domove.
Velika pomanjkljivost celotnega ljubljanskega področja pa je v tem, da Gradis v Ljubljani nima lastne menze, v kateri bi se lahko hranili vsi Gradisovi delavci. Kajti hrana v restavracijah je izredno draga, živeti samo ob suhi hrani pa je zelo nezdravo. Če bi se tudi vprašanje prehrane uredilo, potem bi bili z življenjem v samskih domovih pravgo-tovo vsi bolj zadovoljni.
Marjan Sporiš
Čim prej bi tudi morali rešiti vprašanje gradnje samskega doma, saj še vedno preveč naših delavcev živi v barakah na Koželjevi! Pred časom se je veliko govorilo o gradnji samskega doma v Rapovi jami, sedaj pa je vse tiho.«
Petar FERENC, Maribor: »Ja lično sam zadovoljan i dobro se os-ječam u domu. O čistoči ne bih.imao drugo reči, nego samo to, da je neki ne znaju cijeniti i čuvati.
Hrana je uglavnom dobra i raznovrstna, samo nekima paše jedna, a drugima druga tako da u vi jek svi nisu zadovoljni.
Sa svima u domu se razumijem, tako sa mladima kao i sa starijima.«
Camil SALKIČ, samski dom Kvedrova, Ljubljana: »Sedam go-dina radim u Gradisu, a dvije godi ne stanujem u samskim doma na Kvedrovo j. Što se tiče čistoče, reda, osoblja koje radi u domu i stanara ne bili imao nikakvog prigovora. Sa
Čarni! Salkič
Jedino sam nezadovoljan radi tega što u Gradisu nemarno uredene društvene prehrane i to je po mom mišljenju največi problem. Za toliko tozdova koliko ih imamo u Ljubljani bila bi neophodna vlastita društvena prehrana, ko j a bi sa svojim cijenama bila dostupna svim. zaposlenim u Gradisu. Upravo zbog toga što nemarno svojo kuhinju i menzu imamo mi u našem domu na svakom kotu po dvije kuhinje. Ali to ni je najbolje riješenje. Umoran čovjek teže se odluči za kuhanje, a pitanje je i to, koliko ko ume skuhati. Često puta več toliko pregladnim čekajuči, da se hrana skuha, da poslije toga niti nemam najboljeg apetita za jelo. Os im toga u kuhinji zna biti više puta gužva, pa treba najprije čekati na red, a i čistoču u kuhinji ne znamo svi jednako održavati. Upravo zato, a i zbog toga što su radnici u ostalim domovina u još težem položaju, j er nemaju niti kuhinje, pa se mora ju hraniti po restoranima ili jesti suhu hranu, predlažem, da se što prije ri-ješi pitanje prehrane izgradnjom vlastite menze, koja bi zadovolja-vala potrebe svih zaposlenih u Gradisu.
Inače u domu iijepo živimo. Imamo svoj kučni savjet doma u kojem su po dva predstavnika sva-kog sprata, tako da na tim sastan-cima rijašavamo problematiku u domu.
Još jedan problem vezan je za naš dom. Put koji vodi do našeg doma je jako uzak i namjenjen je samo za dostup do doma. No medutim i sta-nari okolnih blokova upotrebljavaju taj put da bi si škratili vožnju do glavne ceste. Automobili se jako teško mimoilaze na tom putu, a ne vode računa ni o nama pješacima.«
Martin MIHOCI, samski dom Kvedrova, Ljubljana: »Često puta u razgovoru sa radnicima ostalih pori uzeču povedemo razgovor o prehrani. Kad ja kažem da radim u Gradisu, svi me pita ju, misleči da mi imamo svoju kuhinju, kakva je hrana kod nas. Ja im tada odgovorim, da mi uopče nemarno vlastite kuhinje. Najčešči komentar kojega čujem zalim izgleda nekako ovako: »Stvarno je nashvatljivo, da tako
i.u—	i-«-. ¥**• i- r*-..iu - — k
vlastitu menzu, a takve menze imaju i mnogo manja poduzeča od Gradisa.«
Drugi problem na kojeg bi htio ukazati je nedostatak sportskih ob-jekata za sve domove Gradisa u Ljubljani. Kada bi se na tom po-dručju dalo nešto napraviti povečala bi se mogučnost rekreacije, koja nam je svima neophodno potrebna.«
Martin Mihoci
Ivan FURJAN, Maribor: »Imam občutek, da smo starejši delavci, ki stanujemo v samskem domu manj zahtevni in bolj skromni od naših mlajših sostanovalcev. Jaz sem že 23 ulet pri Gradisu in 19 let živim v tem jamskem domu na Studencih.
Prej smo spali še po šotorih in barakah. Po zimi nas je zeblo. Kopali pa smo se, tako da smo segreli vodo na pečki, ki smo jo upprabljali za ogrevanje barake. Današnji mlajši delavci pa naredijo že cel problem, če slučajno en dan ni tople vode in podobno.
Ivan Furjan
Nekateri godrnjajo nad hrano, kolikor se spomnim, mi včasih sploh nismo imeli tople malice in je vsak prinesel s seboj svojo mrzlo, ali pa je kar bil cel dopoldan lačen. Zato mladina danes ne bi smela biti tako nestrpna, saj se bodo stvari počasi spremenile na boljše, kar je tudi edino pravilno. Vendar je treba do takrat znati tudi malo potrpeti.«
Odlaganje sidrov v Tigrisu za vezanje pontonskega sestava	Nepenjanje kablov za nosilec
V Iraku dobro napredujemo
V	začetku julija sem odpotoval
kot član komisije za prevzem izdelave in montaže mostnih nosilcev v Irak. Ostali člani so bili tov. Andrej Jež, ing. Božo Šef in Franc Marinčič. Tako kot vsi naši predhodniki, ki so zaposleni na izgradnji mostu preko Tigrisa pri Amari, smo tudi mi potovali z letalom Boeing 727 iz Beograda v Bagdad.	x
Na letališču nas je že čakal gradi-sovec Krmek z Iračanom Man-om. Poleg nas treh so dopotovali tudi novi kuhar Petrovič in strojnik Draksler.
V	razgovoru z ing. Kositrom, ki nas je čakal v Bagdadu, nam je bil predočen položaj našega podjetja v odnosu do iraških institucij, s katerimi imamo poslovne stike pri grad-
nji, pri testiranju posameznih elementov gradnje, pri dobavi materialov itd. Kaže, da so morali predstavniki naše znanstvene institucije močno orati ledino, da so bile osvojene evropske norme pri temeljenju. Seveda problemov še vedno ni bilo konec in s tem tudi ne dela našega predstavnika.
Na pot proti Amari smo se tako podali šele naslednje jutro. Kolesnice so se zaradi hude vročine, ki je omehčala asfalt, zarezovale v cesto. Vozili smo se po ravnini ob Tigrisu, kjer je viden vpliv človekove roke. Prepletena je z namakalnimi kanali in nasipi, ki vodijo Tigris skozi žejno deželo. Tam, kjer ni Tigrisa, ni zelenja, ni palm, pač pa samo suha zemlja in pesek. Cim bolj smo se odda-
ljevali do Bagdada, tem manj je zemlja deležna človekove pomoči, tem revnejša je.
Naš avtomobil Chevrolet je bil opremljen s klimatsko napravo, ki nam je nudila dosti ugodno počutje in skrbi za naš prehlad in nahod. V mestecih skozi katera smo se vozili nam je vzbudila pozornost velika razlika med revščino in bogatstvom: lepe vile in življenje neposredno na cesti. Med vožnjo smo večkrat naleteli na črede kamel in ovac.
Med mestecem Kuto in Amaro nam je Krfnel pokazal mesto, kjer se je smrtno ponesrečil naš sodelavec ing. Sobočan.
Ob mraku smo prispeli na gradbišče, kjer so nas sprejeli gradisovci: ing. Pukšič z ženo Zdenko, Prosen,
I



Prvi nosilec je izdelan in vsi so si oddahnili
Kos, Horvat in drugi. Takrat s ravno betonirali peti steber opornika.
Z Andrejem sva se nastanila v enl od škofjeloških barak. Skrbelo me je, kako bo s spanjem v tej vročim, saj so vroče tudi noči, posebno c zaveje iz Perzije vroč puščavs veter. Na najino zadovoljstvo s spalni prostori primerni, opreme-ljeni s klimatskimi napravami
Naselje je lepo urejeno. \si s trudijo, da bi pridobili kakšen kva dratni meter zelene površine, to do sedaj jim kljub zalivanju to $e n uspelo. Škofjeloške barake kljun jejo občasnim hudim viharjem, yen dar so že vsi člani kolektiva viseli P strehah, da jim le-teh ne bi odnes • Le zaščita oken in vrat ni bila Prl^ merna, saj se je nabiral po 1 e dnevno debel sloj rdečega P1;111'
Voda v naselju je odlična, k Dimnega Tigrisa z domala 1/ 4 peska zemlje je voda popolnoma očisce in bakteriološko zaščitena z ultra violetnim sevanjem. Na nekaj m stih so po naselju nameščene naprave s pipami za hladno vodo, jo hladijo. Te naprave je postavlja zimskem času s skupino švicars monterjev naš ing. Vrhunc.
Tako je nastala baza za post^v'. „ naselja, bivanje in obstoj kolek i ■ Jedilnica je organizirana kot sa postrežba. Hrana je bila do • Manjkalo je sicer zelene solate, pa je bilo dovolj paradižnika in 0 lega. Sokove smo dobili brezplac ' po mili volji. Včasih se je zata pri pivu, takrat pa je bila nejev tu. Novega kuharja Petroviča, k j dopotoval z nami, so vsi hvalni, poizkusil tudi s peko kruha. b . • kajšnjim kruhom niso zadov J ^ čeprav se je meni zdel kar do > oblike je bolj čudne, kot da bi sa rejen iz ostankov testa brez
V oddaljenosti okoli 300 me|r preko zaščitnega nasipa Tigr** za upravna baraka in delovni Pla (cr izdelavo in deponijo nosilcev ^ armature. Na platoju med vs
Pogled na kanale za izdelavo prednapetih nosilcev
{j movega gaja je že bila postav-,i ,na montažna konstrukcija, ki je Ti h' °e ov'^u industrijski videz. :	1 naPenjalna korita z modelom
„ so napenjalno opremo so že bila iah°Va- 1 “ se nahaja tudi betonarna, slciu	servisna delavnica,
in ni 'SCe cementa, rezervnih delov P sarne neposrednega tehničneaa
Qurtiv d zadnjih pilotih levega °b|eznega opornika.
haiasmer'.Tigrisa tik na obali se na-sklaH eStn' P’*ot- Ves J'e bil obdan s p '"1'0 težkih profilov, bolj pagodi, kot pa delu naših
Profili. VCCV.' K° sem so ogledbval 1 rot,le na nem., v; m
drufiih t	Potočnika in vseh
nanfem nUd jeJbil P°Plačan s priz-jejovečal'3 Se dela lahko nadalju-Upam„ ! manj P° prvotni zasnovi, odrešujoč? n'so bili vsi ti dokazi katereia v nZKta,m°st-PačPašeza
SestimJ°nreč"° Pot med predvidenim morali n °Sm,m stebriščem bodo
možna L ! T,8ns nizek.. Plovba je sneje moprllatlCl' Zat0 bo šele ka-Poti. Med8?fe P.^maknitev vodne Sestav nasedL1mvk°m Pontonski 8>obina tu S l’ <kar p°meni' da je ?Ue*y. katerei’5 d° 2 metra. Pin-, ‘dmar AntCga uPravlja strojnik kniti i2 eni?’ je moral prema-drugi, da se fa, konca pontona na Tigrisa. e'ta osvobodil blata
Na drugi obali Tigrisa je tudi delovišče. Posekan je bil cel gaj palm, tako da je delovišče vsek med dete-ljevimi palmami, katerim daje živ-ljenski cilj prav Tigris. Le dvesto metrov od obale je že konec življenja. Tukaj, na tej obali, orje ledino strojnik Čižmešija s svojim bagrom Fiat Allis in buldožerjem Fiat Allis. Zemljo mora očistiti korenin palm in pripraviti podlago za nasip.
Naša skupina je prišla na gradbišče z nalogo, da bi izdelala prvi nosilec, po trdi tehnološki postopek izdelave in montaže nosilcev ter pomaga pri reševanju tehničnih in organizacijskih problemov. Pri samem betoniranju nam je bil v pomoč še strokovnjak Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij ing. Žnidaršič iz Maribora.
Priprava modela, napenjalne napenjanje kablov in vse ostale priprave so potekale brez težav. Zataknilo se je pri cementu. Ni ga bilo ne za pilote ne za nosilce. Zato smo postajali nervozni. Ta čas smo opravili druga dela kot: izolacijo silosov cementa s trstiko. Bratušek je že napeljal vodovod za tehnološko vodo, ki bo močila nosilec v času zorenja, Kos je postavil s svojo skupino vse za učinkovito delovanje vibratorjev.
Na intervencijo Pukšiča nam je guverner v Amari dodelil 14 ton cementa, namenjenega družbenemu sektorju. S tem cementom smo zabetonirali nosilec, ob prisotnosti obeh nadzornih (g. Šihana in g. Horkyja) ter ga naslednji dan razo-pažili. Nosilec je bil lep, brez pripomb. Oddahnili smo se in nosilec predali v nego Horvatovim delavcem, ki so ga morali čuvati pred pripekajočim soncem še tri dni. Takrat smo popustili in porezali kable ter opravili dvig in transport nosilca v polje deponije.
V času našega bivanja na gradbišču v Amari so nas obiskali tudi: glavni direktor ing. Škulj, ing. Kositer in Jernej Jeršan. Na sestanku kolektiva je bilo marsikaj rečeno tudi s strani šoferjev. Predvsem so se pritoževali zaradi vročine. Kabine še vedno niso bile opremljene z klimatskimi napravami. Zaenkrat smo dobili uvozno dovoljenje le za pet takih naprav, katere naj bi dobili iz Ku-vvaita. čeurav smo zaorosili za oeem
In še zanimivost: Tu je bil nekoč raj, kjer sta živela Adam in Eva. Sedaj je to le še krajevna znamenitost
klima naprav. Zato bodo brez njih ostali nakladači, valjarji in avtome-šalci. Najhuje je na tovornjakih, ker ne morejo imeti odprtih oken, zaradi prahu, ki ga dvigajo. Bilo je tudi pripomb, ker ni bilo dodatka za delo v prahu in vročini.
Nekaj je tudi upravičene nostalgije, saj imajo doma otroke, žene, dekleta, svojce. Na splošno pa je mogoče trditi, da je kolektiv zdrav, da ga preveva skupna misel — čimpreje in čimbolje opraviti delo. Pri vsej se odraža pripadnost podjetju.
Vsi so le nekoliko zaskrbljeni za stroje, na katere naj bi v bodoče prišli tudi šoferji Iračani.
Tehnik Tomažin, pomočnik Pukšiča, je pojasnil zastoje na zemeljskih delih, zaradi česar bo potrebno uvesti dvoizmensko delo in okrepiti vzdrževalno službo. Vsi so privolili v te organizacijske ukrepe z obljubo, da gre po 6 mesecih dela vsakdo na dopust v domovino, da se povsod, kjer je to možno, čimprej uredijo klimatske naprave itd.
Drugi dan po betoniranju nosilca se nam je že zelo mudilo. Božo je
moral zaključiti še vse zapisnike, Andrej opaviti še vrsto organizacij-, skih navodil v zvezi z zemeljskimi deli in cementom.
Ob zaključku tega prispevka želim poudariti, da je bila moja želja prikazati čimbolj objektivno stanje-razmer in počutja, ki vladajo na našem gradbišču. Naši delavci so ustvarili svojo kolonijo in se trudijo, da bi si ustvarili življenje čim udobnejše in lažje. Uredili so si-tudi igrišče za vsakodnevno večerno tekmovanje v nogometu, ob petkih-pa prirejajo piknik v neposredni bližini naselja. Če bi kazale finance bolje in bi bilo dovolj cementa, bi ši napravili bazen. Z zaposlenimi Ira--čani se tudi dobro razumejo.
Delavcem, ki se bodo v bodoče odločali za delo v Iraku, povem, da sta gradbišče in preskrba zgledno' urejena. Za mladega tehnika alf ekonomista je tu šola, kjer se Uhk'6 uči samostojnosti. Zato vsem pio,. jem, ki so tamkaj utirali pot našemu podjetju, čestitam in cenim njihovo delo.
Franc Marinčič
Zakaj takšna skromnost
Letošnji, že deseti sejem obmejnega gospodarstva, kot so nadeli ime bivšemu sejmu »Primorska razstavlja« je kljub povečanemu številu razstavljalcev po kvaliteti precej nazadoval. Lahko bi rekli, da so bili prostori, razen nekaj redkih izjem, izredno skromno opremljeni. Med ogledom sejma se v obiskovalcu vzbuja občutek, da je bilo organizatorju najbolj pomembno, da zapolni sejemski prostor ne glede na koncept oz. sejemski program.
In v tej »krošnjarski« razstavi smo tokrat sodelovali tudi mi. Verjetno je bilo naše sodelovanje ha tej sejmu prvo in zadnje, vsaj dokler ne bo vodstvo sejma ubralo kakšno drugačno pot v zvezi z organizacijo in smernicami razstavljenih eksponatov. Ti’.di v prihodnje smatramo, da
ni vedno pomembno naše sodelovanje »za vsako ceno«, temveč bi bito ob vsakokratni prijavi potrebno "ra-* zmisliti o smotru in namembnosti, posameznega sejma.
V letošnjem letu smo sodeioVaih že na celi vrsti sejmov in treba je* priznati, da se kvaliteta popravlja Izleta v leto, 'predvsem pri manjlih m specializiranih sejmih. Res je-tiidi, da imajo vsi organizatorji mnogp boljše pogoje za razstave in sejme kot Primorci, saj je edino v Kopur kar v šolskih prostorih. V kol iker hočejo v Kopru poporaviti oz. izboljšati sejemske usluge, bo v p^vi vrsti potrebno najti bolj ustrezeif prostor. Še sreča, da je bila tudi naša predstavitev bolj skromna, tako kot je bi "a na celotnem sejmu.
Montažna prednapeta betonska hala — konstrukcijska novost
iz mariborskega biroja za projektiranje
V kratkem se bo v Mariboru začela'gradnja večnamenske dvorane, j Na natečaju, ki je bil razpisan za to dvorano, je prvo nagrado dobil Biro za projektiranje iz Maribora.
Kateri elementi so bili odločujoči, da je prva nagrada pripadla vašemu biroju smo vprašali direktorja biroja tovariša Ačanski Vukašina dipl. inž. gr.?
»Naš načrt za to večnamensko dvorano, ki bo stala na Taboru v Mariboru, smo popolnoma prilagodili načrtovalnim pogojem, ki so zahtevali objekt, v katerem bi bile možne množične manifestacije športnega, kulturno-zabavnega in političnega značaja (športne aktivnosti — tekmovalni in rekreacijski šport, kulturne prireditve s pevskimi in plesnimi ansambli, zborovanja, kongresi ipd.).
Dvorana bo lahko sprejela 4500 obiskovalcevza kulturne in politične prireditve. Na športnih prireditvah bo prostora za 2000 do 2500 gledalcev, razen pri boksu, ki bo sprejel do 5000 obiskovalcev. Eden najbolj omejitvenih pogojev, ki smo ga mi zelo uspešno premagali je bila vsota, s katero naj bi zgradili predvideno dvorano —■ 130 milijonov dinarjev. Po končanem obračunu nam je uspelo ostati celo nekoliko pod zahtevanim zneskom.«
Kaj je botrovalo temu, da ste uspeli zadovoljiti vsem zahtevam, ki so bile postavljene v natečaju ter da ste ostali pod zahtevano vsoto 130 milijonov dinarjev?
»Ta uspeh smo dosegli zato, ker smo predvideli neko konstrukcijsko novost za to zvrst gradnje: dvorano bomo gradili (zaradi zahtevnosti del pa je skoraj sigurno, da bo dvorano delal Gradis) s cenejšimi konstrukcijskimi elementi — to je s prednapetimi betonskimi montažnimi elementi z lepljenimi nosilci, ki omogočajo drugo novost (podobne v Jugoslaviji ne najdemo): takšno stropno konstrukcijo, ki dovoljuje gradnjo
dvoran kot v nekakšnem podstrešju (vendar kljub temu 4 metre visokih!). Tako bo mariborska večnamenska dvorana imela druge dvorane nad glavno dvorano in so zato odveč stranski objekti okrog glavne dvoranske ploskve.«
Kakšnemu namenu bodo služile dvorane na podstrešju nad glavno dvorano?
»V dvoranah pod streho smo načrtovali prostore predvsem za kongrese in kulturne prireditve. Ta večnamenski prostor pod streho bo deljiv s premičnimi stenami in namenjen za seminarje, tiskovna središča ob večjih prireditvah, sestanke, likovne razstave in ipd.
Poleg tega bodo zgoraj delavnice za popravila, klimatske naprave in vse obljke za vse prostore v dvorani. Ti zgornji prostori bodo dobivali naravno svetlobo skozi svetlobne odprtine na ravni kovinski strehi. Nato višino bo možno priti z dvigali, montiranimi med dvema nosilcema, v srednjem nosilcu pa bo glavna pešpot navzgor.«
Ali lahko na kratko orišete funkcionalno namembnost te dvorane?
»Spodnja osnovna ploskev dvorane bo segala tri metre pod nivo terena. Poleg glavne dvorane bodo tu še naslednji prostori: shramba za orodje in rekvizite, skladišče dodatne opreme, garderobni prostori, sanitarije, sobe za trenerje in sodnike, sanitetna soba in bife. Dvorano bo možno na vsakih 15 metrov širine deliti in na ta način napraviti 3 igrišča za razne športne dejavnosti. Vsak na ta način napravljen sektor bo možno posebej ogrevati, kar bo seveda zmanjšalo stroške uporabe dvorane. Cela dvorana bo umetno osvetljena in sicer tako, da bo v njej možen TV prenos. Poleg tega pa bo možno osvetliti vsak del dvorane posebej, s aj jo ves sistem osvetljevanja v dvojni obdelan računalniško.«
Ali je res, da bo v tej dvorani možno tudi predvajanje celovečernih filmov?
Športna hala v Mariboru
»Maribor bo v tej dvorani dobil tudi kinodvorano, ki bo največja v Sloveniji. Iz reporterskih kabin bo namreč možno projicirati filme na platno, ki bo nameščeno nad delom tribune. Takrat se bo glavna dvorana spremenila v kino dvorano, ki bo imela kar 3000 sedežev.«
Kako se bo dvorana prostorsko vklopila med že obstoječe objekte?
»Dvorana bo stala na vogalu Ko-resove in Ulice Gorkega, v soseščini umetnega drsališča, ki naj bi ga v bodočnosti zgradili na severni strani dvorane. Po dograditvi dvorane bo poleg nje nastal tudi nov trg, ki se bo imenoval Trg herojev. Načrtovali smo tudi možnost povezave z drsališčem, ker bi s tem Maribor lahko postal prireditelj večjih športnih tekmovanj.
Dostop v dvorano bo takšen, da bo možno priti vanjo celo s tovornjaki, poleg tega smo predvidevali tudi posebne rampe za invalide v vozičkih.
Dvorana bo imela tri izhode, tako da jo bo možno zelo hitr.o izpraznit' — izračunali smo, da bo lahko v treh minutah zapustilo dvorano kar 4001 obiskovalcev.«
Kako hitro bi bilo možno narediti tako montažno halo?
»Izračunali smo, da je dograditev
hale možna v pol leta zaradimon-
lažnega postopka, ki sem ga že preJ opisal. Montažne železobetonske elemente bomo vozili iz Pobrežja-Ker sd ti elementi dokaj težki, smo tudi že preučili vse dovozne poti0 Pobrežja do Tabora.«
Gre torej za celo vrsto novosti po gradnji takšnih objektov?
»Takšen prijem, kot smo ga Pre^ videli mi pri gradnji maribors ^ večnamenske dvorane je resnic ^ konstrukcijska novost pri nas, j zato smo tudi tehnologijo izdel ave konstruktorsko zasnovo te hale za čitili z patentom.« ^ pAVLjN
Albinu v slovo
Mnogo prezgodaj se je od nas poslovil naš zvesti sodelavec in kolega Albin Vehar, ko se je 22. 8. 1979 tragično pretrgalo njegovo mlado življenje. Neizmerno nas je presunila kruta in žalostna vest, da ga nenadoma ne bo več med nami.
Pred 26 leti se je rodil delavskim staršem, ki so ga vzgajali v trdnega in poštenega državljana. Po končani osnovni šoli se je izučil za zidarja, vendar ga je želja po znanju gnala naprej. Ob delu je končal srednjo gradbeno šolo in se kot mlad gradbeni tehnik pred štirimi leti zaposlil v naši TOZD in že na samem začetku pokazal veliko mero požrtvovalnosti pri samem delu in kolegio-nalnosti do sotovarišev.
Prav zaradi njegove prizadevnosti in pripravljenosti za vsestransko družbeno in politično delovanje je bil izvoljen za predsednika naše osnovne organizacije sindikata. Kot zaveden komunist je deloval v samoupravnih organih in s svojim delom pripomogel h krepitvi samoupravnih odnosov v TOZD.
Zapustil nas je v trenutku, ko je bil v največjem zagonu svojega dela; za njim je ostala velika praznina in težko se bomo sprijaznili z dejstvom, da ga je neizprosno smrt iztrgala iz našede-iovne sredine in iz rok mlade
družine, na katero je il tako p0-nosen in ki bo še toliko teže pr®' bolela izgubo mladega moža »•
Veliko bi lahko še napisati v čast njegovemu spominu, vendar številni venci in velika udeležba na njegovi zadnji poti sta dovolj jasni priči, koliko smo delavc koprskega Gradisa cenili pokojnega tovariša.
Ohranili ga bomo v lep® spominu, njegovim pa še enkra izrekamo globoko sožalje. ^ ^
TOZD GE KOPER
Sklepi samoupravnih organov O Sklepi samoupravnih organov O sklepi samoupravnih
TOZD UO Škofja Loka
x	SKLEPI
Tn»re<*ne seje delavskega sveta Gradis
27 729*® Škofja Loka, ki je bila dne
Točka 1
Sklepi XIX. in XX. redne seje bodo e8ledani na prihodnji seji.
„	Točka 2
prejme se periodični obračun za I. louetje 1979 s prediagano delitvijo do-hodka in čistega dohodka:	'
115.869.274,45
78.608.637,79
37.260.636.66
12.556.472,00
24.704.164.66 15.196.938,96
958.856,70
7.616.853,10
931.515,90
p®'°tni prihodek n r®b,iena sredstva £°hodek DRoazdel. dohodka namenu
CD-ki se deli ~ del za OD __ del za stan. grad. ni Za Poslov, sklad el za rezerv, sklad
nj ,	Točka 3
horiu 0hr'i0 se vsi knjiženi izredni prilep' 'n odhodki od 1. 1. 1979 do 30. 6.
Delava	Točka 4
jenih SK| svet se strinja, da se od poso-leta i al^dstev sklada skupne porabe iz
2.	]9y ki se po sklepu zbora z dne 26. °htači, h°r'stijo za obratna sredstva, k°t dir 3v° obresti in se knjižijo P°rabe6ktn' P^hodek sklada skupne
pot	Točka 5
loti s 1 se sklep zbora delavcev in v ce-sP°ra7i^me besedilo samoupravnega nosov i'ma ° ,ured'tvi medsebojnih' od-Poslo'n drugih skupnih zadev v zvezi s nia Bo'0 em me^anega podjetja Slove-°rgani7ls’ter soglaša, da delovna k°t vlaac,Ja Pdštopi k temu sporazumu zdru^ ^a,elj z ustanovno vlogo, ki jo družabn-L vP'aba preko poslevodečega Ljubijanlka Slovenijales — trgovina
Odob Točka 6 Znes|,a Fl se dvig deleža od dosedanjega
l°000onFA 5 00000() za FCFA
PCFa 15 qqq nov' znesek vloge v višini
Deiei , Točka 7 Ustanov de ovne organizacije je zajet v nika s,"' v*°g' poslevodečega družabni ZnašaVrriaJ.es - trg°vina Ljubljana, Sa CFAF 398.010.000.
l ^Plač i	Točka 8
®° izvrrl ° sredstev iz sklepa pod točko 6 l° doooxn° V roku 'n na način, kakor bo kovini , orJeno s Slovenijalesom — tr-LJubljana.
Kot j	Točka 9
zb*°r drnk at delovne	organizacije za
f^Pis zabn'kov in kot pooblaščenec za ^nuip ?.moupravnega sporazuma se ^ktor^^var Leopold, dipl. oec., di-
r SPreim	Točka 10
1 'is »h \~, Se bilanca podjetja Slovenia
Točka 11
Dobiček iz poslovanja za leto 1978 v znesku CFAF 10.908.495. se po odbitku obvezne rezerve in po odbitku 20 % davka na transfer porazdeli v neto znesku CFAF 8.290.457 med soustanovitelje v sorazmerju v vplačanimi deleži: ■
— za našo TOZD znaša pripadajoči znesek dobička od leta 1978 v CFAF 165.809 v din 13.878,20.
Točka 12
Za pripadajoči dobiček iz poslovanja leta 1978 v znesku CFAF 165.809 se odobri finančni kredit po ob času sklenitve pogodbe zakonski obresti in najdaljšim možnim rokom vračila.
Točka 13
Podjetju Slovenia Bois, CAC se odobri finančni kredit iz sredstev dobička v neto znesku 664.255 — CFAF, po ob času sklenitve pogodbe zakonitih obrestih ter najdaljšim možnim rokom vrači-' la.
Točka 14
Potrdi se predlog za najem kredita družabnikov Slovenia Bois, ki znaša za TOZD LIO:
kredit Slovenia Bois 6.000.000 CFAF
najem kredita pri LB
za plačilo dodatnega
deleža osnov, kapit. 10.000.000 CFAF
najem kredita pri LB
za kredit Slovenia
Bois	6.000.000 CFAF
Točka 15
Stroške zavarovanja imovine vlagateljev za leto 1978 in 1979 plačajo družabniki v višini naznačeni v razdelilniku (za Gradis TOZD LIO: leto 1978 6.713,00 —1 leto 1979 16.818,20	— skupaj
23.531,20) in na podlagi obremenitve, ki jo izstavi Slovenijales — trgovina. Obveznost bo poravnana v rokih naznačenih na obremenitvah.
Točka 16
Za podpis pogodb v zvezi s krediti se pooblašča direktor TOZD tov. Ilovar Leopold, dipl. oec.
Točka 17
Potrdi se samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev pri proizvodnji proizvodov za izvoz, ki ga je predložilo Gozdno gospodarstvo Kranj.
Za podpis sporazuma se pooblašča direktorja TOZD.
Točka 18
Delovodje posameznih dejavnosti so zadolženi, da uvedejo večjo disciplino pri odhajanju z dela, v kolikor to ne bo uspelo, se bodo s tem v zvezi sprejeli določeni ukrepi.
Točka 19
Pooblašča se direktorja za podpis pogodbe za prevzem del v Saudski Arabiji, za vodenje razgovorov in sprejemanje in izvrševanje vseh obvez, ki izhajajo iz te naloge.
Točka 20
Potrdi se sklep DS GIP »Gradis«, da od 14. 7. 1979 dalje delavcem pripada za vsak prevoženi kilometer z lastnim osebnim avtomobilom v službene namene na podlagi pravilno izpolnjenega potnega naloga za potniški promet odškodnina, ki znaša 4,05 din, kar pomeni 30% cene super bencina, skladno s 35. členom Pravilnika o prejemkih iz materialnih stro-
TOZD GE Nizke gradnje
SKLEPI
11.	seje delavskega sveta TOZD GE Nizke gradnje Maribor, ki je bila 6. 8. 1979 ob 8. uri v sejni sobi upraveTOZD.
1.	DS je sprejel polletni obračun po stanju 30. 6. 1979 po naslednjih postavkah:
«	din
plačana realizacija celotni prihodek dohodek
obvez, iz dohodka čisti dohodek
178.112.667,15
180.986.095,00
45.724.619.48
11.106.032.48 34.618.536,78
2.	Od 1.8. 1979 dalje znaša cena prehrane v menzah TOZD GE Nizke gradnje:
obrok
plača zaposlen v TOZD
regres iz TD regres za ekonom.
topli obr.	cena
zajtrk
kosilo
malica
5
16
11
5
20
17
10
48
28
Skupaj 32
Delavci, ki niso zaposleni v TOZD NG plačajo ekonomsko ceno.
3.	Od 1.8. 79 dalje znaša cena nočitve v naseljih TOZD GE Nizke gradnje za delavca TOZD NG dnevno din 6, za ostale dnevno din 30.
4.	Od 1. 8. 79 dalje se izplačuje po gradbiščih naslednji terenski dodatek:
Pobrežje	za hrano 42	39	81
HC Marib.	42	39	81
Solkan	42	69	111
Titograd	42	69	111
5.	Od 1. 8.1979 dalje se delavcem zaposlenim na AC Vrhnika Dolgi most izplačajo znižane dnevnice v višini 150 din na dan zaradi povišanja stroškov prehrane in stanovanja.
6.	Od 1. 8. 1979 daljese delavcem, ki se iz gradbišča dnevno vračajo v kraj svojega bivališča, izplačujejo prevozni stroški v višini 23 din na dan. Kjer so ti stroški večji, jih delavec posebej uveljavlja.
7.	Iz sredstev namenjenih za združevanje v OZD za nabavo gradbene mehanizacije se nameni 192.278 din za združitev sredstev za Cementarno Umag. Iz istih sredstev TOZD tudi aktivira por-talni žerjav v bazi na Pobrežju.
8.	DS imenuje delegata v skupščino Konzorcija za skupen nastop v Iraku tov. Franca Kositra, dipl. gr. inž.
10.	DS potrdi osnutek Pravilnika o Gradisovih nagradah oz. diplomi štev. 02-1/73 101 od 19. 7. 1979.
11.	Za pripravo predlogov v smislu prejetih navodil in osnutka pravilnika o Gradisovih nagradah oz. diplomi se imenuje komisija v sestavu:
Danilo Bevc, dipl. inž., Albin Keuc, Boško Surla, Janez Hladen, Franc Kuhar, Ilija Mrdjen in Janez Murko ml.
12.	DS sprejme v predloženi obliki naslednje pravilnike:
— Pravilnik o ljudski obrambi v GIP Gradis TOZD GE NG
— Pfavilnik o narodni zaščiti
— Pravilnik o evidenci nošenja in uporabe orožja
— Knjigo primopredaje orožja in streliva.
13.	DS sprejme v predlagani obliki spremembe samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v gradbeništvu.
Za podpisnika sklepa se pooblašča di-
__«...	'V/N Y P»
42	12	86
14.	TOZD Frankfurt se posodi
50.000	din naših vezanih sredstev na Ljubljanski banki, za dodelitev stanovanjskega kredita Dragu Draganiču. TOZD Frankfurt mora posojeni znesek kot vezana sredstva vrniti v roku enega leta.
15.	Zaradi odsotnosti z dela, ki traja več kot 6 mesecev zaradi bolezni in na predlog lO OOS izplača enomesečni osebni dohodek in solidarnostno pomoč v višini 2.000 din delavcu Josipu Ma-canu. Sredstva so namenjena za kritje stroškov zdravljenja v Rogaški Slatini.
Zaradi odsotnosti z dela nad 6 mesecev zaradi bolezni se Huseinu Hamziču izplača enomesečni osebni dohodek.
16.	Po gradbiščih se mora poostriti čuvajska služba. Vse tuje osebe, ki se nahajajo na gradbišču brez spremstva zadolžene osebe, je potrebno iz gradbišča odstraniti. Kadr. služba naj uredi, da se za čuvaje kupi posebna obleka ali vsaj nabavi trak z napisom »čuvaj«.
17.	DS ne ugodi vlogi VTŠ Maribor za objavo reklamnega oglasa v glasilu GRADBINEC, ker nimamo sredstev v te namene.
18.	Tov. Ludviku Lepeju se izplača nagrada v višini 3.000 din za najdena čolna, odplavljena iz gradbišča Malečnik.
19.	DS apelira za vse zaposlene na AC Vrhnika, da vložijo vse napore, da bodo objekti do 8. 9. 1979 kvalitetno izgotovljeni.
20.	DS zadolži kadrovsko službo, da predvidi možnost dobivanja mleka delavcem, zaposlenim na naših gradbiščih \ TOZD.
TOZD
GE Maribor
SKLEPI
16. redne seje delavskega sveta GIP Gradis Ljubljana, TOZD GE Maribor z dne 3. avgusta 1979
1.	sklep:
6.	in 10. sklep DS TOZD z dne 9. 7. 1979 še nista realizirana, zato ponovno posredujemo zahtevi ,— Strojno prometnemu obratu v Ljtibljani po posredovanju podatkov o trošenju sredstev za drobno mehanizacijo in
— Skupnim službam za dostavo pred-
;	, . . •>...•• «-*	i ■ , *"7"
Sklepi samoupravnih organov O Sklepi samoupravnih organov O sklepi samoupravnih
•* -	2. sklep:
Delavski svet potrjuje razporeditev dohodka in čistega dohodka za obdobje
od 1. januarja do 20. junija 1979 kot sledi:
I.	“Razporeditev dohodka po namenu:
1.	prispevek iz	doh.	SIS za izobraževanje	3.734.512,20
2.	prispevek iz	doh.	SIS znanosti in kult.	746.902,45
3.	prispevek iz	doh	SIS za zdravstvo	943.039,90
4.	prispevek iz	doh.	SIS drugih, z zakonom določenih dejavnosti (star. zav. kmetov)	266.750,85
5r prispevek iz doh. za pokojninsko in invalidsko zavaro-“ vanje	764.739,80
-6. prispevek iz doh. za zaposlovanje in socialno varnost
delavcev '	123.924,65
7.	» davek iz dohodka republiki	1.872.826,20
8.	del dphodka za delovno skupnost	8.038,776,00
9.	del dohodka za ohranitev, zboljšanje in varstvo človekovega delovnega in življenjskega okolja	1.016.464,95
10. del dohodka za članarino	193.020,65
II.	del dohodka za splošno ljudsko obrambo in družbeno
samozaščito	75.969,60
12. del dohodka za amortizacijo, obračunano po stopnjah, ki , so večje od predpisanih minimalnih stopenj	1.750.069,10
13: del dohodka za zavarovalne premije	918.905,10
14.	del dohodka za bančne s.toritve	239.578,45
15.	del dohodka za povračila stroškov plačilnega prometa v
državi	170.405,65
iti; del dohodka za druga plačila
(prisp. mestnega zemljišča, prispevek za žel. in luški promet,
'prispevek solidarnosti)	2.585.706,80
17.	del dohodka za obresti	2.131.509,30
18.	del dohodka za druge določene namene
.(nagrade učencev in prakt.)	2.261.814,85
27.834.916,50
Skupaj dohodek po namenu II. Razporeditev čistega dohodka:
1.	del čistega dohodka za osebne dohodke	55.391.435,00
2.	del čistega dohodka za prehrano delavcev	357.750,00
3: del čistega dohodka za stanovanjsko gradnjo	3.208.146,95
4.	del čistega dohodka za druge namene skupne porabe	1.646.993,45
5.	del čistega dohodka za poslovni sklad	23.365.054,82
6"	del čistega dohodka za rezervni sklad	2.869.134,05
7.	del čistega dohodka za druge potrebe	91.931,00
Skupaj čisti dohodek
86.930.445,27
1. Dohodek po namenu II; Čisti dohodek
27.834.916,50
86.930.445,27
. Dohodek '..sklep:
Pri obračunu OD za mesec julij 1979 je poračunati akontacijsko vrednost točke za prvih šest mesecev letošnjega leta in sicer od vrednosti točke 20 na 21 para brutto.
4.	sklep:
Akontacijska vrednost točke za drugo polletje ostaja nespremenjena, to je 20 par bratto.
5.	sklep:
Na inanje smo vzeli poročila direktorja in pomočnikov.
6.	;.klep:
Delavski svet potrjuje izide glasovanj na zborih delovnih ljudi o
— predlogu Samoupravnega sporazuma o poslovnem sodelovanju s cementarno Umag— od 1087 zaposlenih v času izvedbe zborov je zborom prisostvovalo 614 delavcev, od tega se je 550 delavcev opredelilo ZA sprejem predloga, 15 delavcev je glasovalo PROTI, 19 delavcev se je glasovanja VZDRŽALO, medtem, ko je 30 delavcev ostalo neopredeljenih.
— O predlogu Sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma v grad-
114.765.361,77
beništvu je bilo seznanjenih 637 prisotnih delavcev, od tega je 635 delavcev glasovalo ZA sprejem predloga, 2 delavca sta se glasovanja vzdržala.
Za prvi predlog je pozitivno glasova}* 50,6 %, za drugi pa 58,42 % vseh zaj5o-slenih, kar pomeni, da sta biljj/ižglaso-vana z-zadostno večino.
7.	sklep:
Od 1073 skupaj zaposlenih delavcev v času iz ved hežbo rov d el ovn ih ljudi je bilo s spremembami Pravilnika o delovnih razmerjih seznanjeno 669 delavcev. Predlog spremembe je bil sprejet s 619 pozitivnimi glasovi ali 57,69 %, 46 delavcev je glasovdlo proti sprejemu predloga* štirje delavci so se glasovanja vzdržali.
8.	sklep:
Sprejet je bil predlog Pravilnika o podeljevanju priznanj v GIP Gradis, TOZD Gradbena enota Maribor z naslednjimi spremembami:
—	v drugi in tretji alineji čl. 2 se črtata' besedi »največ«,
—	spremeni se četrta alineja 2. člena in se spremenjena glasi:
»—10 sedemdnevnih bivanj za dva družinska člana v Gradisovih počitniških
domovih izven sezone in 5 dni izrednega plačanega dopusta oz. sedemdnevno bivanje za dva družinska člana v drugih počitniških domovih ali letoviščih, s tem, da delavec sam plača razliko od cene pri Gradisu do polne cene v drugih letoviščih.«
9.	sklep:
Člani delavskega sveta so bili seznanjeni s sodbo Temeljnega sodišča v Mariboru št. Gp 53-79-6 od 19. 6. 1979 o kaznovanju Gradbene enote Maribor z denarno kaznijo 50.000,00 din zaradi gospodarskega prekrška, storjenega na gradbišču Letališče v Mariboru.
10.	sklep:
ž veljavnostjo od 1. januarja 1979 je določena višina znižanih dnevnic kot sledi:
1.	delavcem na deloviščih, ki so oddaljena od sedeža TOZD, obrata ali stalnega bivališča delavca več kot 35 km
—	če je kraj turističen in prehrana ni urejena — 180 din,
—	če kraj ni turističen in prehrana ni urejena — 150 din,
—	če je prehrana urejena — 106 din,
2.	delavcem na deloviščih, ki so oddaljena od sedeža TOZD, obrata ali stalnega delavčevega prebivališča od 20 do 35 km, pripada
—	če prehrana ni urejena — 133 din,
—	če je prehrana urejena — 98 din,
3.	delavcem na deloviščih, ki so oddaljena od sedeža TOZD, obrata ali stalnega delavčevega bivališča od 12 do 20 km
—	če prehrana ni urejena — 98 din,
—	če je prehrana urejena — 70 din.
11.	sklep:
Soglasno je bil sprejet sklep o nakupu osebnega avtomobila R 30 v predračunski vrednosti 492.000,00 dinarjev.
12.	sklep:
Delavki Pa j tak Danici je odobrena izredna neplačana odsotnost ob torkih od 14. ure dalje zaradi neurejenega varstva otrok.
13.	sklep:
Delavcem gradbišča Šibenik Maribor je po čl. 76 Pravilnika o osnovah in merilih o razporejanju dohodka in delitvi OD odobien dodatek za težje delovne po-goig-tn sicer faktor 0,7 (tč. 12) v vrednosti^,95 din netto na uro. Do dodatka šo 'upravičeni delavci, ki delajo in v času, ko delajo pri rušitvenih delih.
14.	sklep:
Člani delavskega sveta soglašajo z .imenovanjem tov. Erjavec Silva, dipl. inž. gradb. za stalnega delegata in tov. Bevc Danila, dipl. inž. gradb. za njegovega namestnika v delavskem svetu Poslovne skupnosti Rudis.
15.	sklep:
Soglašamo z imenovanjem tov. Kositer Franca, dipl. inž. gradb. za delegata v skupščini Konzorcija za skupni nastop v Iraku.
16.	sklep:
Odobrena je bila postavitev vrtne ograje v predračunski vrednosti
28.596,00	din tov. Ciringer Mariji.
17.	sklep:
Ugodili smo prošnji KUD Milka Zorec, Hotinja vas, za denarno pomoč pri obnovi kulturnega doma z zneskom
2.000	dinarjev, odklonili pa prošnjo za denarno pomoč Nogometne zveze Man bor.
TOZD
KO Maribor
1.	»Gradis« TOZD GE Maribor, Gosposvetska c. 29, se odobri kritje izgubo Samskega doma v Istokovi ul., in sice
500.00	din mesečno po delavcu, ki Pre' biva in se hrani v Samskem domu.
Ta znesek krije TOZD JČO Maribor iz sredstev sklada skupne porabe hkrati pa TOZD GE Maribor za ta znesek razbremeni s plačilom delavce, prebivajo in se hranijo v Samskem domu-Tako bodo delavci plačali stroške preno čevanja, namesto 1.200,00 din le 700,uu din.
2.	Sprejme in potrdi se periodični
obračun od 1. 1. do 30. 6. 79 in obračun proizvodnje za mesec junij.	.
3.	Glede na ugoden uspeh poslovanj v prvem polletju, se odobri v mesecu av gustu 20 % po uspehu OD.
4.	DS sklene, da je potrebno zaradj pravilne in dokončne razdelitve CP ug toviti natančni delež kooperacije in na le-tega razvrstiti med PE, ki so udeleže na asfaltnem programu. Poleg na'e nega je potrebno pristopiti analitični o delavi stroškov, tako fiksnih kot v a • bilnih. Za izvršitev te naloge se imenuj strokovni team v sestavu:
1.	Tov. Rizmal Ludvik,
2.	Pernat Albin,
3.	Černivec Ludvik,
4.	Mlakar Stanko,
5.	Tominc Franc,	.-(j
s tem, da je izvršitev naloge, ki mora končana najkasneje do konca leta, odg voren tov. Rizmal Ludvik.
5.	DS sprejme in potrdi poročilo o ziskavi tržišča.
6.	TOZD se strinja s podpisom samoupravnega sporazuma o poslovn sodelovanju s cementarno Umag predlaganim razdelilnikom, po kater naša TOZD prispeva znesek v Vi
122.310.00	din, za kreditiranje njino
investicije.	p. ,a
7.	DS odobri nadurno delo po “e" mesec avgust
1.	Strojegradnja	'
2.	Novogradnja	ur
3.	Remont	uf
4.	Kleparska	ur
5.	Konstrukcija
Navedena dela se smatrajo kot de^ podaljšanem delovnem času, ne pa dopolnilno delo. Z ozirom na to Je • b. trebno izpolniti potrebne obrazce te vestiti obračun OD.
8.	Odi. 7. 1979 se v formuli pri
čunu minulega dela posameznika aP (£)
teva faktor 1,20 in ne 1,00 kot je b"u doslej.
9.	Pred dokončno odločitvijo v odobritvijo izrednega dopusta krv , jalcem se naj pripravijo podatki o m kar vem številu in dosedanjih izostanki ’ vj bo služilo kot osnova DS pri jnega novega predloga o povečanju izre dopusta krvodajalcem.
10.	DS odobri nabavo v °s^al0v. sredstva tj. 6 kom telefonskih apa‘
JOŽE IN ANGELA KAPELJ-ZLATOPOROČENCA


r ”. .'7.. rij
F" ' , !

Avgusta sta zakonca Kapelj sla-i a veliki življenjski jubilej — pet-eset let poroke, oziroma zlato po-0 o. Za naše bralce je to zanimivo rd«em zato, ker je tovariš Jože bil do leta 1965 naš dela-SC Pfav'’ da je bil nekaj manj kot _ .et.Pr' Gradisu. O svoji življenjski ' " Jve povedal tole: »Moje in že-'n° ziyljenje ni bilo posuto z roži-m	Ogromno sva pretrpela v času
Sv	obema vojnama, med drugo
nie °Vn0 vo^no 'n neposredno po hr.r’-	Pa so se stvari vedno
„1J lzboljševale. Kaj pa je to poma-s. *ko sva se midva takrat že začela v n!“ ‘u je naJina mladost minevala nebnem boju za lastni obstoj. jjv , obema vojnama sva z ženo nr' a,na Primorskem, ki je takrat čemf u* 3 ltaliP- Nisva še bila poro-
hčerka°pSe n3ma je leta 1928 rodila ke . Poročiti se nisva mogla, zato
Italil)1 b,|o denarja. Takrat je bil v Slov!) na ob*asti fašizem, in zato za d"** bilo dela. Z ženo sva se za\r <r,n a’ da bom šel s trebuhom denar3 10m P° svetu in tako služil jateiio23 prezivlianje družine. S pri-v p ) 111 sva se dogovorila za pobeg tam Tv^0’ kjer sva upala, da bova Frani“Je dobila del°- Na poti v ujel , nJ°l naju je v severni Italiji P K1Ja< Nekaj dni sva bila za-
prta, dokler niso preverili vseh podatkov. Spustili so naju, vendar sva lahko nadaljevala pot le nazaj domov. Na poti nazaj sem se odločil, da bom nadaljeval pot v Jugoslavijo, ker doma nisem imel kaj početi, saj dela nisem mogel dobiti.
P.o skritih poteh sem prešel mejo med Italijo in Jugoslavijo in prišel v Rakek. To je bilo leta 1929. Bila je zima in zapadlo je več kot pol metra snega, tako da sem se izredno težko prebil na jugoslovansko stran. S seboj sem imel le borih 25 lir. S tem denarjem sem uspel plačati dokument za bivanje in delo na Rakeku. Moja prva zaposlitev je bila pri gradbenem inženirju Tavčarju.
Z ženo sva si ves čas dopisovala. Dva meseva po mojem prihodu je tudi ona prišla v Slovenijo. Seveda na isti način kot sem prišel jaz. Njej je bilo še toliko težje, ker je imela s seboj najino hčerko. Žena je šla k svoji teti v Ljubljano. Tudi sam sem se odločil zapustiti Rakek in tako sem šel v Ljubljano, kjer sva se z ženo tudi poročila. To je bilo 4. avgusta 1929.
Moja prva zaposlitev V Ljubljani je bila pri gradbenem inženirju Tor-nagu. Potem sem večkrat menjal podjetje. Zaposlil sem se tam, kjer
mm.' miti
0,itiči,o dehf * Kape^ pred Pr>zn»nji, ki sta jih dobila za aktivno družbeno
je bila boljša priložnost in boljši zaslužek. Zato je tudi moja delovna knjižica iz predvojnega časa zelo pisana in vse mrgoli od različnih zaposlitev po nekaj mesecev. Kot protiutež, pa je v moji knjižici po osvoboditvi vpisano le eno podjetje in to Gradis.
V tistem času pred drugo svetovno vojno se niti približno ni gradilo toliko kot danes. Gradbena sezona je bila takrat do oktobra, najdlje do novembra. Po tem času smo bili v glavnem vsi gradbinci brez dela in smo komaj čakali pomladi, da so se gradbena dela zopet pričela. Težko je bilo preživeti zimo brez dela in tako tudi brez denarja. Zato je vsak gradbinec bil srečen, če je v zimskem. času dobil za opraviti kakšno notranjo adaptacijo, kajti le-to se je takrat delalo po zimi. Tudi sam sem imel tako srečo in sem eno zimo delal pri adaptaciji. Zato se je vsako zimo na Uradu za delo gnetlo gradbenih delavcev.
Leta 1941, ko je bila okupirana Jugoslavija, sem se takoj vključil v osvobodilno gibanje in sem kot član OF raznašal »Poročevalca«, pobiral denarne prispevke za OF in sodeloval v vseh ostalih akcijah OF. Tudi moja žena je bila vključena v OF, saj sva oba ob 30-letnici osvoboditve dobila zahvale za sodelovanje v Osvobodilni fronti. Med vojno sem bil tudi zaposlen. Delal sem tri leta pri stavbeniku Curku. Ko pa nisem imel službe, so me vojaške oblasti določile za kopanje kanalov in jarkov v Ribnici. Medtem sem se uspel zaposliti pri Stavbni družbi in tako sem ostal v Ljubljani.
Po osvoboditvi je Stavbna družba razpadla, oktobra leta 1945 pa je bil ustanovljen Gradis. Takoj sem se zaposlil in delal pri Gradisu do novega leta 1965.
Večinoma sem delal v Ljubljani in manj po terenu. Vglavnem sem delal kot kamnosek, če pa ni bilo takega dela, sem delal tudi vse ostalo. Bil sentmed delavci, ki so gradili Titovo vilo na Bledu in na Brdu pri Kranju, kajti tam se je ogromno delalo iz kamna. Delal sem tudi na Batovi palači (današnja Nama), Kolmanovem gradu (današnja Vila Podrožnik), na Tovarni močnih krmil, Žitu, na cesti Ljubljana—Zagreb in na vseh ostalih gradbiščih v Ljubljani; predvsem na tistih, kjer je bilo treba delati kvalitetno in hitro, da bi bilo zgrajeno v roku.
Z ženo sva člana partije od 1949. leta. Kot član ZK sem se aktivno vključeval v družbeno in politično življenje v podjetju in v samoupravne odnose, ki so se takrat rojevali. Saj sem skoraj vsako leto bil ali član delavskega sveta pri gradbeni enoti ali pa pri centrali ter v upravnem odboru enote ali centrale.
Ko so bile 24. aprila 1956 pete volitve v delavski svet podjetja, sem bil izvoljen tudi jaz. Maja 1957 na šestih volitvah so mi mandat podaljšali
še za eno leto. Leta 1961 sem bil ponovno izbran v centralni delavski svet podjetja, 1962. leta na desetih volitvah so mi mandat podaljšali še za eno leto, vendar naslednje leto ni bilo volitev v delavski svet, ampak le v upravni odbor podjetja, tako da sem bil član DS do 16. junija 1964.
Med tem časom, ko nisem bil član centralnega delavskega sveta, sem bil član in predsednik delavskega sveta na gradbenem vodstvu Ljubljana ter predsednik upravnega odbora gradbenega vodstva Ljubljana in član upravnega odbora podjetja.
Poleg političnega dela v Gradisu se zelo rad spomnim tudi na gradisov pevski zbor, ki ga je tako uspešno vodil Pirc Stane. To je bil moški' zbor, ki je štel od 25 do 30 pevcev. Proti koncu pa je zbor postal mešan. Lahko rečem, da je bil ta naš zbor kar dober. Peli smo na proslavi deset letnice Gradisa in na različnih drugih proslavah, nastopali smo tudi na radiju. Zaradi težav, ki smo jih imeli z vajami, saj smo bili razsuti po gradbiščih, je zbor razpadel.
Sedaj, ko sem upokojen pa v glavnem počivam, vendar sem še vedno ostal aktiven v naši krajevni skupnosti Stadion, predvsem pa v Zvezi borcev. Čeprav imam že 74 let, še vedno rad odidem balinat, včasih pa tudi z ženo v trgovino.«
C. Pavlin
Naši mali prijatelji
Pred kratkim smo dobili iz Bistrice prijetno pošto: pisali so nam učenci osnovne šole »Ferdo Godina«, katerim je Gradis pokrovitelj že 20 let. Ob tem jubileju so na prvi strani svojega giasila prikazali, da cenijo našo pomoč in prijateljstvo.
Pa poglejte:
O
Obračun
osebnih
dohodkov
Za nami je sedaj že določena doba praktičnega poizkusa izvajanja ZZD in nove delitve OD po metodi PMS. Pokazal e so se določene dobre in slabe strani, in ravno o slednjih bi rada napisala nekaj več.
OD sestavlja stabilni del oz. osnova in gibljivi del — akord ali osebna ocena ter razni dodatki. Pri osnovah smo »pospravljeni« v predalčke, z gibljivim delom pa naj bi bili plačani po delu, tako kot to določa Ustava SRS in ZZD.
V DSSS imamo dva načina plačila po delu —osebne ocene in akorde. Tretji je še za organizatorje proizvodnje, o katerih pa ne bom govorila. Pri osebnih ocenah ocenjujejo vodja oddelka ali direktor. Število ocenjenih je različno po oddelkih (službah, vendar povsod obstaja pomislek, ali ima ocenjevalec res pregled nad delom vseh ocenjevanih. Za določanje akorda bi vzela za primer pripravo dela v tehnični službi, vendar je tak način akordiranja tudi v drugih službah DSSS (in še kje). Poprečno je tam zaposlenih 25 — 30 delavcev, ki pa imajo vsak posebej enako visok akord. To je praktično nemogoče, da bi imela tolikšna masa ljudi iste efekte pri delu in to vsak mesec!
Lep čas je bila tudi praksa v DSSS , da določen krog ljudi določa poprečen procent bodisi osebne ocene ali akorda, preko katerega ni dopustna prekoračitev.
Ves sistem pa ima še eno pomanjkljivost, ni pregleda nad celot-
nim efektivnim delom, tako da se ga lahko izkorišča bodisi z nedelavnostjo med službenim časom ali pa z neupravičenimi nadurami!
Vse omenjene napake pa bi se lahko odpravile.
Osebno ocenjevanje je uporabljeno pri delih, ki se ne morejo meriti oz. zanje še ne obstajajo akordi. Čim prej bi bilo potrebno izdelati norme za ta dela, npr. za strojepisna dela. Pri ostalih delih pa naj bi se uvedlo skupinsko ocenjevanje, tako da se delavci sami med seboj ocenjujejo. To bi sedaj z novo reorganizacijo in s teamskim delom bilo možno, ker bo vsak sodelavec v poljubnem teamu imel določeno nalogo in bo lahko oceniti njegov delež pri izvedbi določene naloge.
Ravno tako je pri akordih. Za primer bom spet vzela pripravo dela. Skupina delavcev dobi projekt v obdelavo. Glede na težavnost projekta so določene točke, ki si jih ta skupina razdeli med seboj po tem, koliko je kdo sodeloval pri izdelavi.
Za odpravo neupravičenih nadur pa obstaja preprost recept. Vsako nalogo, ki jo morajo izdelati, naj pregleda vodja teama ali pa direktor službe inoceni glede na roke izdelave potrebnost nadurnega dela.
Za konec pa bi napisala še tp: motiti se je človeško. Kakor hitro pa se napak zavedamo, jih moramo poizkusiti odpraviti. Le tako bomo dosegli zadovoljstvo vseh delavcev, to pa prinese tudi večji učinek pri delu.
JUVAN BOJANA
NAUČIMO SE SMUČATI!
Komisija za šport in rekreacijo pri OOS Gradisa bo v letošnji zimi organizirala osnovni in nadaljevalni tečaj smučanja. Tečaji bodo predvidoma v okolici Kranjske gore in bodo trajali 7 dni v januarju in februarju. Predlog OOS Gradisa je, da bi vsaka OOS v TOZD pokrila del stroškov za svoje udeležence in sicer jim plača stroške učitelja in žičnice, pension pa si udeleženci plačajo sami.
V kolikor ste zainteresirani in nimate svoje smučarske opreme, vam lahko preskrbimo izposojeno opremo od naših TOZD.
Poleg tečaja smučanja mislimo v popoldanskem času organizirati tudi tek na smučeh, za katerega imamo ravno tako preskrbljeno opremo.
Vse zainteresirane kandidate prosimo, da se prijavite pri športnih referentih v TOZD ali na naslov organizator športne rekreacije Polajnar Alojz, kadrovsko socialna služba, Šmartinska 134 a.
Vse kandidate prosimo, da prijave sporočijo čimpreje glede rezervacije pensiona.
Ljubitelji smučanja torej: »Vsi veselo na poljano belo.«
r

Dobro jutro — zlato jutro
Tako kot dan za dnem prihajajo novi sodelavci, tako tudi žal odhajajo tisti, ki so dolga leta izgrajevali Gradis, pa tudi taki, ki so bili vse od ustanovitve zvesti temu kolektivu.
Tak je tudi PukšičJože, ki letos odhaja v zaslužen pokoj, ali kot pravimo na Štajerskem, v »penzi-jo«.
S tov. Pukšičem, ki mimogrede povedano sploh ne kaže tistih let, ki so potrebne za upokojitev, sem se pogovarjal in nastal je tale zapis.
Ko začne pripovedovati takoj spoznaš, da se je »rodil« z Gradisom, čeprav ima v osebni izkaznici zapisano letnico rojstva 1915 — Zg. Duplek.
»Bilo je 9. maja 1945, ko so nas poklicali v Cankarjevo šolo in kot gradbenega tehnika takoj zaposlili na popisu gradbenih strojev, ki so ostali še nepoškodovani. Ustanovljeno je bilo podjetje z imenom Obnova.
'Toda že 6. oktobra 1945 smo se preimenovali v Gradis in takoj pričeliz deli na obnovi domovine. Do leta 1948 smo delali v tovarni avtomobilov, maja 1945 pa odšli v Kidričevo. Tam smo tudi ustanovili normirsko službo, ki je bila nekak zametek današnje kalkula-cijske službe. Ta me je tako zaposlila, da sem ostalna tem delovnem mestu vse do danes: »mi je skoraj v eni sapi pripovedoval.
Pogovarjal sem se že z mnogimi, ki odhajajo v pokoj in moram priznati, da sem bil vedno v zadregi kaj in kako naj ga vprašam, da ga ne bi prizadel. Ljudje smo pač ljudje in nekateri vzamejo upokojitev kot nekaj odvečnega, ki ga življenje nemilostno prinaša s sebojj.
Toda š tov. Pukšičem je tekel pogovor čisto drugače. »Ja, saj vem kaj me hočete vprašati. Ali mi bo sedaj dolg čas in če bom pogrešal službo!« mi je kar on postavil vprašanje.
ZAHVALA
Ob izgubi očeta Ferdinanda Sla-banje se iskreno zahvaljujem OOS TOZD KO Ljubljana,sodelavcem v remontni delavnici in vsem članom
»To je tako. Res sem vsa leta pri Gradisu točno prihajaI v službO, ( (nekateri so si po njem celo ravnali ure — op. pis.) in vestno opravljal svoje delo, pa mi vendar tudi sedaj ne bo zmanjkalo dela. Navadil sem se ga.
No, res je, da zjutraj malo dlje poležim in zvečer malo dlje gle' dam televizijo, toda čez dan imam toliko opravit, da mi navadno še zmanjka časa. Pravzaprav se takega načina življenja veselim- Jf pač tako. 35 let delovne dobe je dovolj. Ni premalo in če si zdrav ni preveč. Sedaj so pa mladi tu, zakaj jim nebi zaupali. Jaz sem se moral sam naučiti dela. Tem, m pa sedaj prihajajo, je nekolik0 lažje in zaupam jim. Le zakaj jim ne bi, tu in tam bom že še prišel, e e bo potrebno. Če drugače ne, seveda pa na obisk.
Sicer pa sedaj dosti berem, rešujem križanke ter igram na harmoniko, tako v domačem kroga-
Nehote se spomnim njegovega jutranjega pozdrava:	»Dobro
jutro zlato jutro«. Šele sedaj dojemam pomen tega stavka.
Tak je bil naš tov Pukšič. Zakaj mu ne bi še mi zaželeli »DOBRO JUTRO, ZLATO JUTRO Šb DOLGA LETA«.
štrof
Kovinskih obratov za izraženo u^0 in pismeno sožalje ter za dar° cvetje.	p0'
Hvala tudi vsem, ki ste g* spremili na njegovi zadnji P°il
JOŽE SLABA^
Zopet imamo organizatorja športne rekreacije
dis *<otvP°* *eta smo bili pri Gra-odh 7ez športnega animatorja. Po D .j “ tovariša Kersteina konec jsnjega leta pa vse do junija letos ent 1 i!.ta*(o rekreacija prepuščena le tomUZ1JxStom’ amaterskim referen-usn ?asPort’ ki so delali več ali manj je s>Sno po na$*h tozdih. Junija pa se
skupnufia.ip!;!menila:..saj smo na
^lnee
skrbel '	°—......—**• ~~
Qr .. za rekreacijo v celotnem
Lat\tS*' T° je tovariš Alojz AJNar. Zastavili smo mu r
skan l Ja sPrememla, saj smo na nalii*1 »s*uzbah zaposlili profesio-skrhCfa ^P°rtnega animatorja, ki bo
*	j 2a rekreacijo v celotnem
JNa' T° je tovariš Alojz PO AR. Zastavili smo mu neko
niemVPra^anj v zvez' z organizira-KakP°rtne rekreacije v Gradisu.
Gradisu?°’ da S‘ se zaP°sUI Prav v
Poiv!i,rra<?’su sem se zaposlil čisto njo VKI‘Jucju. Končal sem prvo stop-L uhi!!°ke šole za telesno kulturo v P0dmVni’ oddelek za rekreacijo. izred rekreacije me je vedno °dločii° zan‘ma'°> zato sem se tudi cija Sp vZa to smer. Športna rekrea-si k0.. ^ ze*° mlada veja v športu in Sanizar'■ auZe*° tezk° utira pot v or-teleSn: 'la*1 združenega dela in v naši
*	kZuW-
zihah bos Pospešil ponovni ra-»V sP°rtne rekreacije v Gradisu?
vsežen °iem delu bom nadaljeval : za katPr 'mano zastavljene akcije, dl)odnikA]!i °ral ledino moj pre-kakŠnoi7wr^J Kerstein- Tobone-Poudari dlSce mojega dela. Večji naših dei pa b°m dajal rekreaciji in tako av,c.eY med delovnim časom Pomeni. .zsirjal rekreacijo v širšem ^vedam med delovne ljudi, nalogo , .s®> da bo to izredno težka nam bo »<! i uspela le takrat, ko 'judi v .Pelo spremeniti miselnost Pr*akuie"°SUd0 rekreacije. Zato n°-Politi Lpodporo vseh družbe-Predvserr,nih °r8anizacij v podjetju, Grad.? PodP0ro sindikata.« vta8niral i,C Zadnia leta nekoliko športnih i.~ ’Jspehov na republiških mani v„. a*1 gradbincev je bilo vse Iz p meniš o tem? je na raznf3 dokumentacije, ki mi res tako	.sem opazil, da je to
Grad,sjevsakoletonašIG
Al°jz p,
blajnar
vse slabši. Zato bom posvečal tudi športnim igram Gradisa večjo pozornost. Mislim, da je problem v majhnih finančnih sredstvih, ki so namenjena za športno rekreacijo v Gradisu nasproti drugim delovnim organizacijam, po drugi strani pa so tudi priprave za takšno tekmovanje prekratke.
Problem je tudi v pomanjkanju lastnih športnih objektov. Zato moramo sodelovati z zunanjimi institucijami, predvsem občinskimi ZTKO in se vključevati v njihove trimske lige.«
Na ljubljanskih tozdih že nekaj let redno pošiljajo svoje delavce na preventivne rekreativne oddihe na motje in v zdravilišča. Kako bodo te akcije potekale nadalje?
»Vsekakor, da bom tudi jaz nadaljeval s pošiljanjem delavcev na preventivne oddihe. Trudil se bom, da bo to postala stalna oblika rekreativnega odmora naših delavcev; le-te pošilja na preventivne odmore posebna komisija že po znanih kriterijih. Vendar se ne bom omejil le na ljubljanske tozde, temveč bom skušal v to akcijo pritegniti tudi vse ostale tozde v Gradisu.«
Veliko je rezerve verjetno tudi še pri delu z učenci v dijaških domovih?
»Delo z učenci bomo morali še popestriti, kajti mladi ljudje so lažje dostopni za športno rekreacijo. Moramo se zavedati, da bodo vsi ti učenci žez nekaj let nosilci te dejavnosti, v naši delovni organizaciji in zato je izredno pomembno, kako bomo že sedaj tej mladini predstavili športno rekreacijo kot vsakodnevno potrebo. Prav s pomočjo mladih ljudi bom poskušal osveščat ljudi v smislu rekreativne športne dejavnosti.«
Kaj bi se po tvojem mnenju dalo narediti, da bi poletni dopust naših delavcev v počitniških domovih bil čim bogatejši s športno rekreacijo?
»Mislim, da moramo bolj organizirano in sistematsko pristopiti k organiziranju dopustov v naših počitniških domovih in da bi delavcem ponudili tudi še nekaj več kot zgolj sobo in plažo. Ravno sedaj, ko bomo gradili počitniški dom v Biogradu na moru, bi morali misliti tudi na objekte za šport in rekreacijo, kajti vsi skupaj si moramo prizadevati za aktiven oddih našega delovnega človeka, saj le tak oddih pozitivno vpliva na povečanje delovne zmožnosti po dopustu.«
Na koncu je tovariš Polajnar omenil tudi to, da bo v času zimskih počitnic organiziral smučarske tečaje, morda v okolici Kranjske gore. Več o tem pa v kateri naslednjih številk Gradisovega vestnika.
C. PAVLIN
Tako so si nabirali novih delovnih moči gradisovci četrte izmene v počitniškem domu v Poreču. Tokrat je odlično zadel tov. Zupančič iz Celja. Keglji so za trenutek obviseli v zraku...
Glavni akterji kegljišča zbrani okrog kanglice z mazilom zoper »meduze«, ki so letos neusmiljeno žgale naše kopanja željne dopustnike. Za dodatno varnost pa še vejice rožmarina za kopalke!
Iz Poreča v slikah
Masaža pred odhodom v vodo z mazilom, pripravljenim po recepturi tov. Jelke iz Liuhliane
Bili smo med sebi enakimi — med tovariši, ki so nas povsod spremljali in skrbeli, da smo čim več videli v njihovi deželi
Prijeten dom podjetja Bytostav je z vsem dobro preskrbljen — tudi z dobri1*1
kuharicami
NEPOZABNE POČITNICE V CSSR
Po večletni izmenjavi učencev v gospodarstvu med GIP GRADIS in BVTOSTAVOM iz Ostrave (ČSSR) je bila letos prvič organizirana izmenjava delavcev obeh podjetij. S tem je bilo omogočeno preživljanje deset dnevnega dopusta našim delavcem z združinami — skupaj 45 osebam (prijavilo se jih je in odšlo v ČSSR le 41) —v ČSSR in enakem številu delavcev z družinami iz Bytostava pri nas v Poreču.
Kakorkoli sta si že starosti te izmenjav Mi rek Makroš in Lojze Cepuš, ko sta to načrtovala, ju je izvedba, vsaj na Češkem, gotovo prerastla. Prav zato želim o našem dopustu na Češkem v imenu vseh udeležencev nekaj napisati. Bojim se, da se z besedo ne da opisati tega, kar smo doživljali, kar smo občutili, da je vsaka beseda hvaležnosti premalo za pozornost, ki so nam jo izkazali naši gostitelji posebno še Lu-tomir Foniok, Josef Sindler, Kristian Kias in upravnik doma v Malenovi-cah.
Za vse, ki smo odpotovali v ČSSR, to ni bil klasičen dopust, katerega si več ali manj privoščimo vsako leto, ampak je bilo to potovanje iz kraja v kraj in tako se lahko pohvalimo, da smo resnično videli praktično vso Moravsko in Češko. Naše potovanje se je začelo 17. 8.1979 ob 5. uri zjutraj za Ljubljančane in Jeseničane, za Mariborčane, Ravenčane itd. pa ob 7. uri. Z vmesnimi postanki smo prispeli na mejni prehod Mikulov v ČSSR ob 14. uri, kjer so nas pričakovali predstavniki podjetja Byto-stav in nam v Mikulovem na gradu priredili prireditev. Od tu smo nadaljevali pot v spremstvu predstavnikov podjetja, ki so se peljali z nami in nam v avtobusu pomagali pregnati utrujenost in vspostaviti z nami pristen prijateljski odnos. V poznih večernih urah smo prispeli v počitniški dom Bytostava v Malenovicah. Naslednji dan so nam predstavniki ••■.oHIftin in osebic počitniškega
doma pripravili slavnostni večer. Če naj vam opišem'potek tega slavnostnega večera, ljubeznivosti, požrtvovalnosti, tovarištva in prisrčnost naših gostiteljev, bi mi zmanjkalo papirja. Naj omenim le, da so se vsestransko trudili, da bi nam ugodili in da bi se v njihovem okolju počutili nadvse prijetno. Za zaključek večera so gostitelji priredili še tombolo na kateri ni manjkalo praktičnih in lepih daril, obenem pa tudi šaljivih. Tako nam je minil prvi dan v Malenovicah. Naslednje dni pa smo obiskali Roznov, (muzej mesta invasi iz srednjega veka) Ostrovo, kjer smo so ogledali živalski vrt in objekte v satelitskih naseljih, ki jih gradi Bytostav, izlet na Lyso goro ali v okolico Malenovic po lastni izbiri. Lahko pa smo tudi lenarili ob bazenu doma Bytostava v Malenovicah. Zvečer pa so nam priredili taborni ogenj z jahčki na ražnju, pivom, vinom, plesom, petjem itd. ali večer z disco glasbo, povsod pa je vladalo prijetno vzdušje in na vsakem koraku je bila prisotna domačnost naših gostiteljev.
Po petih dneh bivanja v prijetnem domu v Malenovicah smo se zadovoljni in ganjeni poslovili od ljubeznivega doma in v spremstvu gostiteljev nadaljevali pot v Prago, spotoma smo si ogledali grad Bonzov in Hutno goro, ter Kostnico Sedlec, ter v večernih urah prispeli v Prago. Tu smo se nastanili v domu Bytostava v Letuanyh.
Lahko rečem, da je tudi izbira vodiča, ki nas je vodil vse dni po Pragi in Karlovy Vary, odraz skrbi gostiteljev za nase dobro počutje. Ni nas sprejel kot skupino turistov, pač pa kot znance ali prijatelje, ki jim gre pokazati čim več in čim preprosteje. To mu je tudi v celoti uspelo, saj nam je v tem kratkem času uspel pokazati in povedati vse, kar je v Pragi in drugod, kjer smo še bili, vredno videti in vedeti.
V pnr besedah naj vam novem, da

smo obiskali v času bivanja v Pragi še Karlove Vary, M. Lame, Plzen, Konapište in Lidice. Skozi vse te kraje nas je vodič popeljal in nam v prisrčnem kramljanju povedal razne zanimivosti, tako s področja slikarstva, industrije, športa itd. v preteklosti in sedanjosti skratka o vsem, kar nas je zanimalo. Zvečer pa so nam organizirali vožnje s parnikom po Vltavi, večer v varieteju in ogled nočne Prage, ter vožnjo z metrojem.
Zadnji dan pa smo imelo prosto. Lahko smo šli po nakupih ali na po- . novi ogled Prage, pač po lastni izbiri. Zadnji večer so gostitelji priredili slavnostno večerjo, katera je obenem pomenila tudi naše slovo od njih, s katerim smo postali prijatelji.
V zgodnjih jutranjih urah smo se poslovili od zlate Prage in v spremstvu gostiteljev nadaljevali pot proti Brnu, kjer so nam še zadnjič pripravili kosilo in ob poslovilni besedah predstavnikov podjetja Bytostava in Gradisa nadaljevali pot v spremstvu

gostiteljev do Mikulova, kjef mejni prehod.
Verjemite, marsikomu med 1,3 > se je prikradla solza ganjenosti slovesu od gostiteljev* tudi mocn ,
laO”
naf
šemu spolu in prav nihče med n se je ni sramoval, kajti resnično n ^ je bilo hudo, da se moramo od ki so nam pripravili te nepoz3 počitnice posloviti.	Ji
S tem opisom vam nisem 11 [t; naštevati kaj vse smo videli, 11 sem vam pričarati tisto čudovit0 čut je in skrb za nas, ki so gago$tl ir! na vsakem koraku izražali in želje brali tako rekoč iz oči. J Vem, da mi še zdaleč ni uspej0 y kazati tega kar smo doživljali. J vam lahko samo priporočam, c sami prijavite za take počitnic61 sami dpživite.	^
V imenu vseh dopust11
včssF
Janez StraJn
Češki tovariši io za na* skrbeli tako dobro, da ie z besedami težko