Poštnina plačana v gotovini Leto XIX. št 41. MURSKA SOBOTA, 9.·oktobra 1932. Cena številki 1 Din. Naročnina na leta 5 Din., na posamezni naslov 6·25 Din. V inozemstvo mesečno 6 Din. Od 1. julija doma 6 Din. več, v inozemstvo 12 Din. več. Doma se lehko v blagi plača. j IZHAJAJO VSAKO NEDELO. Uredništvo i uprava M. SOBOTA, Križova ul. 4. Cena oglasov: Cela stran 800 Din., mali oglas do 35 reči 10 Din., više vsaka reč 1 Din. Med tekstom so oglasi 15% dražji. — Popüst od 5—50%. — Pošt ček. pol. št. 11.806. Naročnikom i čitatelom „Novin.“ Devetnajsto leto zdaj že teče od tistoga časa, gda so se naši kulturni i narodni delavci zbrali pred voditeljstvom velkoga doktora Franca Ivanocyja. Njihov cio je bio, ka dajo svojemi slovenskomi lüdstvi novi slovenski list „Novine.“ Ka je te može — večioma dühovnike —-gnalo k lomi velkomi stopaji ? — Lübezen jih je gnala, prava i nesebična lübezen do svojega zatiranoga kmetskoga lüdstva. Dr. Franca Ivanocyi i njegovi sodelavci so vidli, kak propadajo slovenske družine, kak propada slovenski jezik, šteri je najdražji kinč vsakšega naroda i se vmika pred nasilnim madžarskim jezikom. Novine naj bodejo, štere bodo prinašale v maternom jeziki slovenskomi lüdstvi vzgojne članke, prežete z lübeznijov do slovenskoga jezika. I to nalogo so tüdi z velkov žrtvijov vršile. Poglejmo si ob toj priliki dobo, štera je bila v tom časi, gda so se rodili naši slovenski listi: Kalendar, Marijin list i Novine. Ešče dale nazaj bodemo Pogledali pred leto 1848. Leto 1848. je v živlenji slovenskoga naroda jako velkoga pomena. V tom leti se je položo fundament slovenskomi narodnomi živlenji, v šterom živlenji pred letom je ne moglo biti. Prilike v Europi pred letom 1848. so bile, pri nas ešče posebno, skoro obupne. Austrijski ministerski predsednik Metternich, najmogočnejši pa tüdi najbole osovraženi človek a tistoj dobi v Europi, je zatirao vsakšo državlansko slobodo i nezauplivo je opazovao najhrahlejše gibanje Slovencov. Obzidao Avstrijo s kitajskim zidom-proti zvünešnjemi sveti i je zavirao düševno živlenje narodov, düšio njihovo slovstvo. Kmeta pa je ešče zmerom tiščala trda pesnica grofa i hercega. Tlaka je zavirala gospodarski napredek, posebno v naših krajaj, gde je morao kmet delati po 192 dni na leto tlako i polek toga davati ešče desetino i drüge davščine. Kapitalist je ne plačao skoro nikaj. Zato pa je bio obrtni i delavski stan ešče bole na slabom. Posvetne razmere pa so bile ednake gospodarskim. Šolstvo je bilo popunoma zanemarjeno i ešče kelko ga je bilo, je bilo popunoma nemško ali madžarsko. Šteri se je pa trüdo za izobrazbo i prebüjenje slovenskoga lüdstva, je bio nevaren državi, bio je panslavist — človek, šteri misli Slovanski. Tak je postano naš slovenski človek predmet zaničevanja za mogočnejše sosede, ka se ga je sramovala inteligenca — izobraženstvo, ka se ga tüdi sramovao imo- vitejši slovenski meščan, šteri je kmeta gizdavo prezirao. Najblagodejnejši stopaj toga revolucionarnoga leta pa je bio zakon o oslobojenji kmeta i odprava tlake pa desetine. — Vesela pomlad narodov je prinesla Austriji ustavo nekaj čisto novoga, jako zaželenoga, a samo palik rano izgüblenoga: sloga i bratstvo narodov, priznanje enakopravnosti vseh narodov. Pride pa leto 1867. V tom leti razpadne Austrija na dva dela : Avstrijo i Vogrsko. S tem letom zavlada nad prekmurskimi Slovenci težko živlenje. Madžari začno z vsov silov pomadžarjevati Slovence. Vse jim začne slüžiti v madžarizacijska sredstva, da kak najprle zabrišejo slednjo sled slovenskoga živlenja po zatirani i brezpravni Slov. krajini. Vpela se splošna Šolska dužnost, liki vse šole so strogo madžarske. Vse javno živlenje se osredotočüje v madžarskom centralističnom sistemi. V šolaj je madžarski pouk, v uradaj kralüje samo madžarski jezik. Štampanje slovenski knjig se ovira i zabranjüje. Ne se je samo širo madjarski jezik iz Budapešta, liki tüdi iz menjših mest, gde so gospodovali madžarski hercegi, grofje i veleposestniki, šteri so meli po slovenskom Prekmurju obširna veleposestva. Dostakrat se je kmet zadužo zavolo velke dače i drügih denarnih bremen. Bio je prisiljen, ka je zemlo prodao ; palik je bio tisti madžarski veleposestnik, šteri je küpo zemljo od kmeta. I tak so Slovenci postanoli graščakovi hlapci, madžarska posest se je zmerom bole širila, a Slovenska se je pa menjšala. Veleposestvo pa je melo tüdi socialno-gospodarsko moč nad Slovenskim kmetom i to moč je graščak zmerom izrabrao, zlasti pri državni volitvaj v madžarsko nacionalne namene. Samo cerkev z narodno zavednimi dühovniki na čelu, je bilo edino zatočišče, polek domačega ognišča, tisti kraj, gde se je slišala slovenska govorica. I to je bio naš slovenski katoliški dühovnik ! Takši časi so bili, gda so zagledali naši slovenski listi luč sveta. Tak so prinašale Novine skozi 19 let i ešče bodo prinašale našemi lüdstvi članke, šteri so prežeti z lübeznijov do njegove vere i njegovoga jezika. Da so Novine to tüdi v velkoj meri vršile, nam dokazüje 4.000 naročnikov. Gospodarska kriza v Ameriki. Celi svet doživla strašno gospodarsko krizo. Njeni vzrok pa najbouše kaže denešnja Amerika, gde vodi celotno gospodarstvo malo število velekapitalistov, šteri iščejo v svojem deli edino lastivni dobiček i njim je ne briga za občni blagor vsega naroda. S svojov nesebičnostjov pripelajo celotno gospodarstvo na rob propada i končno vničijo ešče sebe. Nekši nemški list poroča, ka so v Ameriki nakopičene neizmerne zaloge žita, s šterimi bi ves človeški rod živo dve leti brezi dela. Zato ka nega küpca, padajo cene i ka bi vstavili Padanje cen, nameravajo velekapitalisti deo žitnih zalog vničiti, sežgati, pometati v vodo. Otok kuba v Srednoj Ameriki, šteri je najvekši pridelovalec cukra, je po zapovedi Zedinjenih držav štela vničiti tretino pridelanega cukra i sladkornih nasadov, štero pa je pripelalo do velkoga razburjenja pri lüdstvi. Ameriško kmetijsko ministerstvo je nadale zapovedalo štirim državam, štere pridelüjejo bombaž, naj dosegnego pri framarjih, ka vničijo tretino pridelka. Medtem pa se gospodarski položaj stalno slabša. Delo v železni industriji je spadnolo na 38%, automobilska industrija je nazadovala za 52%, transporti za 60%. Število brezposelnih raste i bo po izjavaj strokovnjakov doseglo do zime 10 milijonov. Hoover „veliki inžener“ Amerike, ne ve izhoda. Vlada se državni podpori brezposelnim upira. Svet reši samo lübezen Jezušovih ran ! V te namen širite Novine ! Zadnje čase se pa čüje od različnih gospodov: „Vničimo Novine — slabe so i širimo med naše lüdstvo drüge slovenske liste!“ — To bi bio greh ! Vničiti tisto, štero je v najbole težkih časaj ščitilo našo narodnost — naš jezik. Novine so bile z drügimi slovenskimi listi tiste, štere so sejale med slovensko lüdstvo idejo slobode, štera je dozorile po svetovnoj bojni, gda je doživela naša krajína živlenje slobode. Da se pa bodejo Novine zboušale, se obračamo na vso dühovščino, bogoslovce, akademike i vse prijatele Novin, ka pomagajo s članki našemi lüdstvi politično, kulturno, gospodarsko i socialno. Uredništvo pa oblübla, ka bode naše lüdstvo „Novine“ palik tak zlübilo, kak je zlübilo pred 19 leti. Začasni urednik. 2 NOVINE 9. oktobra 1932. Izjava. Na tožbo proti meni vložena 25. 6. 1932 radi prestopka po čl. 4. zakona o zaščiti javne varnosti na Izp. VII. 774/32. Kt. 395/32-2. me Okrožno sodišče v Mariboru oprostilo 1. oktobra 1932. ŠKAFAR JOŽEF Beltinci. Dopisnica iz Beča. Akademik Janez Titan na univerzi v Beči, doma v Krogi, je dugo časa dobivao od naše uprave zastonj „Novine“. Pred nikelko tjedni je pa na grdi način blato g. izdajatela „Novin“ v amerikanskom listi „Amerlkanszki Szlovencov Glász“ i šteri tüdi zdaj pripravla novi list. Gda pa njemi je uprava vstavija „Novine“, zavolo grdoga napada na izdajatela, je pisao na našo upravo dopisnico sledeče vsebine: Wien, 7. V. 32. „To je pa že škandal !“ Že sem Vam pisal, da mi pošiljajte Novine redno dalje in da jih bom plačal. Že tri številke nisem prejel, katere mi tudi pošljite. Ustavili ste mi list brez vsakega naznanila, kar se pri drugih listih ne prakticira. Če ne mislite poslati, oziroma pošiljati lista, pa vsaj odgovorite, če Vam človek piše ! Ali vsi spite? Imate prokleto navado f In kakšen red je toj? Smo kje v Makedoniji ali Centralni Afriki?! Torej glejte, da mi Novine takoj pošiljate naprej, ker jih nujno rabim. Jaz mislim, da je uprava zaradi nas, ne pa mi, zaradi nje.“ S spoštovanjem: Titan Janez. Skupnost. Naša prosveta. Živimo v času, ko se — morda še preveč — povdarja skupnost. Pa rešitve iz sodobne strahotne duhovne in iz nje izvirajoče gospodarske krize ti gibanji vendar ne najdeta, to pa zato, ker je preveč vnemar puščata tistega, ki je pokazal pot iz zmede, ki je vladala tudi v Njegovem času. „Pot sem, Resnica, Življenje !“ je rekel sam o sebi. Tega ti dve gibanji ob strani puščata, velikokrat se še borita proti Njemu, zato se že zdaj morda bližata svojemu koncu. Pa vendar to dobro imata, da sta zaklicali pravo besedo : Nazaj k skupnosti ! In s tem sta nehote pokazali na Njo, ki to najbolje izvaja — v teoriji in zlasti še v praksi, na Cerkev, čeprav sta tudi udarili po Njej. Pa sta ji s tem koristili samo, ker vsak vihar iz občestva Cerkve le pleve pomete, da tem silneje vabi kleno zrno. Kak en primer cerkvene skupnosti bi le navedel cerkveno petje v naši Slovenski Krajini, pri sveti maši in zlasti Marijine litanije pri večernicah. Velik gospod, ko je prvič poslušal to petje, je bil močno ganjen : Lepo je ! je rekel. In v Nemčiji se takozvano liturgično gibanje že dolgo bori tudi za skupno petje pri boguslužnih opravilih. Mi to imamo, čuvajmo in gojimo ga, pa ljubimo Cerkev, ki je Mati tudi te skupnosti. Horvat Franjo : Od pastira. (Praviljca.) Kda je comprnica odišla, je šo pastir pa k jezeri, zaigrao je na žveglo šče tri krat bole žalostno : „Ptica, ptica, ptičica, tü je tvoja hišica, odprl zdaj šče vratica, splavaj tvoja barčica !“ Jezero je zašümelo i stopila je pred njega kraljična. Na glavi je nosila venec, v rokaj edno vedro i lepo zlato sablo. Pravila je pastiri : „Nojco te čaka, moj dečko, velko delo. Pozoj je strašen. Že mnogo lüdi je spoklao i spožro. Paziti moraš ! Kda prvo glavo odsekaš, vlej iz toga vedra smolo na šinjek, ovak zrastejo tri nove, šče strašnejše od nje. Spij iz te kupice to vodo. Močen boš po toj vodi, da z ednim zamahnjenjom odsekaš glavo. Jezika poberi iz vüst i je nesi comprnici. Vrži vse tri naednok v njo, kda jo srečaš, i pri tistom nagnjeni de mrtva. Potom bova rešeniva i z nama vsi zacomprani zavci i mački. Idi i se ne boj !“ Pastir je šó. V žilaj je čüto devetkrat toliko moči kak prle. Kda je prišeo do pozoja, je té metao ogenj pet metrov od sebe. Pastir se ga ne zbojao. Skočo je k prvoj glavi i jo odsekao. Na šinjek je hitro vlejao smolo iz vedra. Pozoj je túlo, besno i se metao. Pastir je zamahno drügoč. S šinjeka se je skotala drüga glava. Zamahno je tretji krat i spadnola je tretja glava. Spotegno je jezike iz gutov, je djao v žep i še napoto proti comprničini hiši. Sedela je na pragi. Pastir je vrgeo v njo vse tri jezike naednok i v tistom megnjeni se je zrüšila v prah in pepel. Vseokoli hiše so zaspevale vesele ptice. Zacomprani mački i zavci so se spremenili v lepe dečke i dekličke. Prek po logi je stala naednok lepa cesta i po njoj so štirje konji pelali lepo zlato kočijo. V kočiji je sedela kraljična, oblečena kak nevesta. Kda so prišle kočije pred pastira, je skočila kraljična k pastiri, ga obrnola i pravila : „Obleči se v te lepi svileni obleč. Šla bova domo. Moji stariši naj že čakajo. Ljüdje se že zbirajo. Jaz bom tvoja žena, ti moj mož.“ Pelala sta se domo proti gradi. Tam je bila že tüdi pastirova mati i grof s celov drüžinov. Mati je veselo obinola sina i pravila : „Svinje so se v trej dnévaj potrojile. Dnjes zajtra so prišle same od sebe domo. K meni je prišeo lep kočiš, me djao na kočija in pelao sé v grad na gostüvanje.“ Obslüžavali so goštüvavje. Ljüdje so pili na zdravje, srečo i zadovolnost mladoga para tri dni, tri noči pa šče nekelko vör duže. Pozvali so vse, šče mené. Dali so mi falat vina, kupico krüha i takše citre, ki so semé igrale brez mužikašov. Vsakši, što jih je čüo, je morao plesati pa se smejati. Kraljična pa pastír živita šče dnjes zadovolniva i srečniva, če sta šče ne mrla. (Konec.) Svetovno gospodarstvo. Boj za svetovni trg. Komaj dvoje stoletij je minulo od tistoga časa, gda je svet doživeo zadnji velki preobrat na gospodarskom poli. Te preobrat je prišeo iz Anglije. V Angliji je najprle zavladao mašin, v Angliji so nastanole prve fabrike. Ka so prle delale človeške roke, le zdaj proizvaja mašin dosta hitrejše i tüdi dosta cenejše. Kopičili so se zakladi blaga. V starih časaj je mesto tvorno s svojov okolicov gospodarsko celoto, med kmetijskim lüdstvom iz okolice i mestnimi obrtniki se je vršo celi promet i izmenjavale pridelkov. Obrtnik je poznao svoje odjemalce, kmet je znao, gde bode zamenjao svoje pridelke. Vsakšega blaga se je pridelavalo i izdelavalo samo telko, kelko je zahtevala potreba odjemalcov. V dobi mašina pa se ta neposredna véz mad producentom i odjemalcom pretrga. Tovarnar ne ve, što bo küpo i porabo njegovo blago. Njegova fabrika proizvaja velko vnožino vsakšega blaga, zato se mora trg i krog odjemalcov daleč razširiti. Če je bio prle celi gospodarski promet enostaven i krajevno omejen, postane v dobi mašina nepregleden. Tak nastane pitanje, što naj vse te mnogobrojne gospodarske vezi vodi, štera načela naj zavladajo v novom gospodarskom deli. Včasi v začetki toga razvoja je posegla vmes država i skušala usmeriti gospodarstvo po svojih načelaj. Liki ta miseo je ne zmagala. Palik je prišeo iz Anglije oni navuk, šteri je preobličo lice sveta i vstisno svoj pečat dobi kapitalizma. Bili so angleški vučenjaki, šteri so oznanjali navuk, ka valajo v gospodarstvi svoje vrste zakoni, šterih naj država ne moti. Dajte podjetnikom popuno svobodo, tak sé je glasio té navuk : püstite je, naj delajo vsakši po svoje, tak se bode gospodarski svet sam od sebe najbolše uravnao. Medsebojna tekma bode ešče podžigala, vsakši se bode potrüdo proizvajati kak najbolše blago i za najnižišo ceno, ka si pridobi kak največ odjemalcov. Pa ne samo posamični podjetniki, tüdi narodi i držáve naj se podajo v to medsebojno tekmo. Zavlada naj popunoma gospodarska svoboda j Vsakša država si bode izdelala potem samo to, za štero so v državi najbolši predpogoji, na svetovnom trgi pa bodo narodi izmenjavali svoje pridelke. To je bila velka miseo. V Angliji so so jo izvedli dosledno. Leta 1846. je Anglija odpravila vse carine ná žito, do leta 1860. so spadnoli zadnji carinski ostánki angleška pristanišča so se slobodno odprla ladjam sveta. Angleška industrija je bila tak jako razvita, ka Se je ne bojala tekme drügih narodov. Liki dnes ! Niti sto let je ne minolo, gda je Anglija vresničila navuke svojih vučenikov, že se je pokazalo, ka navuk je ne bio pravilen, zato ka je bio zgrajen na slabom fundamenti. Človeška sebičnost, to naj bi bilo srce gospodarskoga živlenja. Zmota je bila tak velka, ka je morala priti 9. oktobra 1932. NOVINE 3 hitro na svetlo. I dnes se že kaže nevzdržnost toga navuka. Svetovna kriza tüdi v Angliji strašno pritiska. Posebno armada brezposelnih se je tekom zadnjih let ne zmenjšala. Zato se je londonska vlada odločila za nove stopaje. S silnov rokov je posegla v vrtinec gospodarskoga živlenja, tak ka se je zamajalo celo svetovno gospodarstvo. Da ščiti angleške podjetnike, je vlada palik vpelala carino na uvoz. I ta carina je ne mala, liki znaša 50 do 100 odstotkov vrednosti uvoženoga blaga. To se pravi, vsi inozemski izdelki se zavolo carine podražijo za polovico. Pri tom položaji je skoro inozemskim podjetnikom ne mogoče tekmovati z domačimi. S tem se je Anglija podala na tista nova pota, zapüstila je stari liberalni navuk o slobodni mednarodni trgovini. Pa tüdi na svetovnom (trgi je postanola Angleška nevaren tekmec. Lastivni uvoz je s carinami podražila i skoro onemogočila. Sama pa v inozemstvi lejko cenejše prodaja, zato ka je spadno njeni denar. Ta novi položaj hüdo občütijo europske države, najbole Nemčija. Začno se je boj za angleški trg pa tekma proti Angležom na svetovnom trgi. Nemška vlada je na ukrepe londonske vlade odgovorila z novov zasilnov naredbov. Vse plače uradnikov se znižajo. Tüdi delavske plače se znižajo. Množice nemškoga lüdstva pa z novov naredb ov je bilo nezadovoljno. Radikalizem raste, visiko plüskajo valovi lüdske orčenosti, skrajna desnica i levica pridobivata zmerom več pristašov. Nevarnost za javni red raste. Bliža se božič, ta svetek mira : narodi pa ga bodejo svetili razdvojeni i v borbi drügi proti drügomi. Amerikanski predsednik je izdao poslanico, v šteri zove vse narode le medsebojnomi sporazumi i sküpnomi delovanji, ka bi premagali težki položaj. Želeti bi bilo, ka bi ta poslanica našla splošen odmev. Liki denešnja znamenja ešče ne koštao v to linijo : človeška srca so ešče ne pripravlena. M. Sobota — Zdravnik dr. Škrilec vpokojen. Po celoj našoj krajini znani zdravnik i direktor bolnice v Soboti, dr. Mihael Škrilec je vpokojen. — Žandarski kapetan I. g. Milan Kovačič zapüšča je Soboto. — Uradne ure pri telegrafu in telefonu pošte v Murski Soboti. Po odloku ministrstva za promet štev. 57617 od 5. septembra 1932 se vrši telefonska in brzojavna služba pri pošti v Murski Soboti ob nedeljah in praznikih tako kakor ob delavnikih, to je nepretrgoma od 7. do 21. ure v letnem in od 8. do 21. ure v zimskim času. Odredba, po kateri se je vršila telefonska in brzojavna služba ob nedeljah in praznikih samo od 9. do 11. ure se razveljavlja. Slovenska krajina. — Navuk za tretjired i tretjeredniški kongres po njem, je gnes tjeden, 16. okt. V Črensovcih. Večernice so ob 2. Po njih navuk, po navuki pa kongres. Na kongresi se odobrijo zaklüčni računi nabiranja, se zvoli blagajnik na mesto teško betežnoga blagajnika i se preštejo pravila odbora, štere je Cerkvena oblast potrdila. Ponesrečo se Trajbar Franc v Kobilji pri nakladanji drv za Našičko. Skočo je doli z vagona šumske železnice, prišo pod njo i na mesti mrtev bio. Zapüsto je dovico z detetom. — Bratva v Slov. krajini. Po naših goricaj se začne te dni bratva. Pravijo, ka bode vina dosta i bode jako dobra, posebno šmarnica je redna. Naši gorički vertovje do palik hodili z rdečimi nosi proti domi. Politični pregled. Madjarska. Novi madžarski ministerski predsednik je postano Gömböš. Liki z njim je ne zadovolno madžarsko lüdstvo, štera šče spremembo režima. Stranka malih kmetov, štero rodi Gaal, napovedüje ostro borbo zdajšnjemi režimi, ravnotak lüdi socialni demokrati, zato ka vidijo v Gömböši nadaljevanje režima, šteroga sta vodila skozi deset let grof Bethlen i grof Karolyi. Grški ministerski predsednik Venizelos je podao ostavko, zavolo velkoga nezadovolstva, štero je nastanolo med grškim narodom, zavolo velke krize i zavolo gostih uporov. Zlati zakladi Francije. Francuska finančna pa gospodarska politika je bila europskim državnikom dugo časa uganko. Oda je francuska državna banka kopičila v svojih zakladnicaj zlato, se ji je svet smejao. Denešnji položaj pa je vse drügačen. Francijo oblegajo skoro vse evropske države s prošnjami za posojilo. Celo nekda tak ponosna Anglija, je ne izvzeta. Nemčija, Austrija, Madžarska so pa na njo naravnost navezane. Zadnje tjedensko poročilo francuske državne banke izkazüje naraščanje zlate rezerve 1 milj. 519.000 frankov. Zdajšnja višina znaša 58 milijard frankov. Doma i po sveti. Profesor Jovanovič obsojen. Univ. profesor dir. Jovanovič 1 njegovi tovariši, šteti so delali proti zdajšnjemi režimi, so bili obsojeni. Prof. Jovanovič je bio obsojen na leto dni strogoga zapora i na izgübo državne slüžbe. Njegovi sodelavci pa va ná par mesecov. Gandhi je slobodi. Angleška vlada je pristala na pravice, štere je zahtevao voditeo indijskoga naroda Gandhi za Indijo. Včasi nato ji püsto gladni štrajk. Prva jed njemi je bilo kozje mleko. Strašen potres v Grčiji. Prešnji tjeden je bio velki potres v grški državi. Nad 200 lüdi je mrtvih i več sto ranjenih i nad 3000 hiš popunoma porüšeni. Ženska policija. V Ameriki majo že žensko policijo. Dužnost Ženske policije, ka nadzorüje ženske i deco. Nadale, ka zasledüje ženske zločince i iščejo zgüblene žene i deklice. Krvnik odstavlen. Krvnik Maciejowski, šteri je v petih letaj obeso 100 lüdi, je bio predkratkim odstavleni, zavolo pi-jančevanja. Novi bečk nadpüšpek. Rimski papa je imenüvao univ. profesora i prešnjega prosvetnoga ministra, dr. Teodora Innitzerja, za nadpüšpeka v Beči. Prešnji nadpüšpek i kardinal Piffel je namre vmro meseca aprila. Zdravstvo. Otroška ohramelost (paraliza.) V zadnjem časi se ja v našoj državi pojavilo več slučajov toga betega. Že ime : otroška ohromelost ali z drügov ričjov otroška paraliza nam pove, ka se pojavla te beteg predvsem pri maloj deci i to pri deci od 2—15 let starosti. Slučaji nad 15 let starosti so redki. Pa ešče več nam pove to ime, pove nam tüdi to, ka je to živčni beteg, to pa zato, ka takši betežnik postane hromi, ka telko pomeni, ka njegovi živci obetežajo i tak tiste mišice štere vživčüjejo tej živci, več nemrejo opravlati svojega dela, betežnik več namre gibati s svojimi kotrigami : postane hromi ! Glavno pa, ka moremo posebno povdariti pri tom begi je to, ka je to jako poprijetl (nalezlivi) beteg ! I ravno zato je potrebno, ka naj znamo vsi, kda se te beteg pojavla, gde sé pojavla, kak ga je treba zdraviti i kak se ga moremo čuvati. Te beteg se razširjavle najbode na konci poletja i v začetki jeseni. Kak vsaki drügi beteg, tak povzročijo tüdi toga jako male klice, mali bacili, stere je s prostim okom nej mogoče videti, vidimo jih lejko edino z drobnogledom (mikroskopom.) Te klice se naselijo v nosi, v vüstaj i grli deteta, tü odnet pridejo v črejva, v hrbtni mozeg in v možgane. Pravimo, ka je to dete zbetežalo na otroški ohromelosti. Hüdo pa je zdaj nej samo to, ka je to dete betežno, dosta hüše je to, ka to dete te beteg razširjavle ! Pri kašlanji i kihanji njemi letijo na jezere teh bacilov iz njegovi vüst, štere potem plavajo v zraki, Pravimo, ka je takši zrak okuženi s temi klicami. Či zdaj te okuženi zrak vdihava zdravo dete, pridejo te klice v njegov nos, v njegova vüsta, v črejva in v možgane. Posledica toga je, ka je tüdi to dete zbetežalo na otroški ohromelosti. To ide tak dale i dale i nazadnje lejko zbetežalo vsa deca ene hiše, te se lejko zanese beteg k sosidovoj hiši i lejko se zgodi, ka se pojavi prava epidemija tega betega, to je ka zbetežajo vsa deca edne vesi, ednoga varaša ali pa telo edne dežele. Kak pa te beteg opazimo i spoznamo? Povem vam istino : spoznati ga je jako težko, posebno v njegovom začetki, šteri je jako podoben influenci (prehladi, ali pa črejvnomi katari (vnetji črejv). Betežnik malo kašla, bolí ga grlo, mogoče ma tüdi male bolečine v črevaj. Vročino ma 38—39 stopinj Celzija. To je začetek betega, šteri traja 24—48 vör. Potem se pa začnejo kazati znaki obetežanja živcov. Betežnik dobi do 40 stopinj Celzija vročine, začne ga boleti glava, večkrat vӧ meče. Betežnik postane zdaj tüdi jako razdražlivi : či se ga doteknemo noge ali hrbta, ga jako zaboli. Hrbet drži trdo, nemre ga opognoti, tüdi z glavov nemre gibati. Betežnik je zaspani. Je pa te betežnik ešče nej hromi i beteg lejko zdaj tüdi mine, nej ka bi betežnik hromi gratao. To je te takzvana neohromela oblika toga betega. Lejko pa ta oblika preide v pravo ohromelo obliko. Dejte postane hromo najprle v nogaj, te v tejli i nazadnje v rokaj. Nej je pa to ešče smrtno nevarno, postane pa smrtno nevarno te, či zbetežajo tisti živci, šteri vživčujejo one mišice, z šterimi si zdihavlemo. Če te dihalne mišice več ne delajo, nastopi smrt ! Takši slučajov je pa hvala Bogi malo : 5 — 30%. Večini betežnikov pá v par tjednaj ozdravi. Nišče pa nevej, što je zapisani smrti i što nej i (Dale.) 4 NOVINE 9. oktobra 1932. Dijaško polje Misli k letošnjemu pešizletu „Zavednosti“ Naš sprevod se je z veliko naglico pomikal proti svojemu cilju. Na čelu se mu je postavil mlajši brat iz Kebele. V grmu ob poti si je zlomil dolgo zeleno vejo in jo kot zastavo nosil pred našo četo. Zelena veja nam je bila znamenje upanja, da bomo še isti dan dosegli zaželjeni smoter. Prišli smo v Mačkovce. V neki hiši ob cesti je bila gostija. Če se dobro Spominjam, je bilo to pri Vörijovih. Nekaj gostov je bilo na cesti i so nas ustavili. Morali smo jim eno zasvirati. Predsednik se je protivil temu, da bi se ustavili, ker je bila že noč. Toda večina je zmagala. Naša godba je zasvirala in privabila vse goste iz hiše. Nekaj časa so mirno poslušali zvonko melodijo tamburic in vijolin, potem se pa niso mogli več premagovati — in pač so se zavrteli. Vse je plesalo, staro in mlado. Vriskali so in peli, da je odmevalo po vasi. Zastavonoša nam je s svojo zastavo dirigiral. Pa se mu je približal gospodar z vrtankom, ki mu ga je ponudil v zameno za zastavo. Mož je spoštljivo vzel v roke naš prapor in ga držal nad našimi glavami. Povabil nas je, naj ostanemo čez noč pri njem na gostiji, a na žalost nismo mogli ustreži njegovi prošnji. Kmalu je godba utihnila in pričelo se je slovo. Zastavonoša je povzdignil svoj glas in imel na navzoče navdušen poslovilni govor. Okrog nas je zbralo mnogo vaščanov, ki jih je privabila naša muzika. Vsi so z navdušenjem poslušali ognjevitega govornika, ki je v svojem govoru med drugim tudi tolažil trpeče ljudstvo in jih vzpodbujal, naj ne obupajo v teh težkih dneh, kajti kmalu bodo prišli časi. Govoru so sledile navdušene ovacije. Daleč vüho in mirno noč so odmevali vzkliki: „Bog živi našo mladinov Godci, ki so igrali na gostiji, so nam zaigrali koračnico in mi smo polni navdušenja nadaljevali svojo pol. Pozno v noč smo prišli v D. Lendavo. V „p r e d m e s tju“ smo imeli še eno postajo. Zastavonoša je trčil ob nekega gospoda, ki se mu menda nalašč ni umaknil s poti. Gospod je govoril madžarski. Nekaj časa se je repenčil kakor petelin na domačem dvorišču. Ko pa je opazil, da se zbirajo okrog njega fantje od fare, je postal ponižen kot kužek, se oprostil in šli smo mirno naprej. Okrog enajstih je bilo, ko smo prišli v Župnišče. Ni bil to ravno primeren čas za obisk toda pomagati si nismo mogli, če bi eno uro prej šli iz Beltinec, bi brškone prišli eno uro prej v Lendavo. Č. g. dekan ni imel več upanja, da bomo še prišli k njemu in zato je bil pač malo iznenaden ob našem prihodu. Pa tudi kuharicam je bilo nerodno, kajti večerja se je že zdavnaj ohladila. No, pa se je kljub vsemu temu vse dobro izteklo. Povečerjali smo in potem šli k zaželjenemu počitku. (Dalje.) NEDELA po risalaj edendvajseta. Vu onom vremeni pravo je Jezuš vučenikom svojim priliko eto : Prispodobno je včinjeno králestvo nebesko k (loveki králi, ki je šteo račun činiti z svojimi slugami. I kda bi záčao račun činiti ! postávleni je pred njega eden, šteri je dužen bio njemi desét jezér talentomov. Kda bi pa ne meo, odket bi pláčao, zapovedo ga je gospod njegov odati ženo njegovo, sine i vsa, ka je meo, ino pláčati. Doli spádnovši pa on sluga, molo se je njemi, govoréči : mej potrplenje z menom i vsa ti pláčam. Smilüvao se je pa gospod nad onim slugom, odpüsto ga je i dug njemi je engedüvao. Vö idoči pa on sluga, najšeo je ednoga z-svojih slüžbenih továrišov, ki je dužen bio njemi sto sodov ; i zgrabivši davio ga govoréči : pláčaj, ka si dužen. I doli spádnovši te slüžbeni tüvariš njegov, proso ga je govoréči : potrplenje mej z menov i vsa ti pláčam. On je pa ne šteo ; nego je šo i vrgo je njega v tmico ; dokeč bi dug pláčao. Vidévši pa njegovi slüžbeni tüvárišje, štera so se godila, jáko so se razsrdili; i idoči pripovidávali so gospodi svojemi vsa, štera so včinjena. Teda je prizvao njega Gospod njegov i veli njemi : sluga nečamuren, ves dug sam ti odpüsto, da si me proso. Nejli se je trbelo záto i tebi smilüvati nad tvojim slüžbenim tüvarišom, kak sam se i jas nad tebom smilüvao ? I razsrdivši se Gospod njegov, dao ga je hohárom, dokeč bi ves dug pláčao. Tak i Oča moj nebeski včini vám; Če ne odpüstite vsáki brati svojemi z srcá vašega. (Mat XVIII.) Sühe gobe küpüje vsikdar i plača po najbolšoj ceni M. GERSAK & CO. Ljubljana, Prečna ul. 4. veletrgovina z zemelskimi pridelki. Pošlite vzorce i ponüdbe. AGRARNE ZADEVE Krma. Iz Horvatske ponüjajo dobro, sladko krmo zadrugi. Do naših postaj jo spravijo za 60 to je šestdeset dinarov. Zadruga je zaprosila tüdi podvoznice. Če te dobimo, te de krma teliko falejša od 60 dinarov, keliko znese foringa po železnici. Ki jo šče meti naj se zglasi pri zadrugi v Soboti ali v Črensovcih. Prekosnice Fantazia. Zdravnik po viziterivanji betežnoga moža pita ženo : „Je nojco vaš mož kaj fantazirao ?“ Žena: „Je, prosim lepo, samo jako natenko.“ Deset kil mesa. V Varaždinski toplicaj edna gospa v mesnico pride, pa pravi : „Gospod, prosim 10 kil svinskoga mesa.“ Mesar notri spakiva v papir i pita gospo: „v štero ulico i pod kakšo numero naj pošle“. Gospa: „Bog Vari, ka bi kama pošilali, tü sam na kopališči, pa v zadnjem časi sam deset kil doli vzela, ležeša postala, pa bi rada znala, kelko je toga mesa“. sühe gobe küpüje po najbolšoj ceni. Pošlite vzorce i ponüdbe na Sever & Komp Ljubljana. BLAGO ZA BLAGO BREZ PENEZ BLAGO ZA BLAGO Vse vrste poljedelske mašine sejalne, slamoreznice, reporeznice, Trijerje, Alfa kotle, vinske preše, mline za grozdje, motorje, mlatilnice itd. Nadalje vse vrste umetna gnojila kak : Tomašalak, Superfosfat, kalijevo sol, apneni dušik, nitrofoskal, cement, mašin- ska olja, kuhinjsko posodo, vse vrste špecerijsko blago po najnižjih dnevnih cenah vedno v veliki zalogi. Za vso blago se vzeme tudi v zamenjeno vse vrste poljske pridelke, kakor pšenico, rž, ječmen, koruzo, krompir : i. t. d. :—: :—: : Vsaki, ki si želi kupiti poljedelske stroje, ali sploh kako drugo blago, ki je zgoraj navedeno, njemu vzamem v račun poljske pridelke po najvišji dnevni ceni a blago njemu zaračunam po najnižji dnevni ceni, tak ima vsak interesent dvojni hasek. VEDNO VELIKA RAZSTAVA GOSPODARSKIH STROJEV SAMO PRI ČEH FRANC, trgovina z mešanim blagom Murska Sobota Za Prekmursko Tiskarno odgovoren : Hahn Izidor v M. Soboti. Izdajatelj : Klekl Jožef. Urednik : Maučec Joško, akademik v M. Soboti.