Novi izdelki pohištva tovarn ^^^v festivalni dvorani na Bledu Razstava je odprta vsak dan, tudi ob nedeljah in prvomajskih praznikih od 10. do 19. ure V Četrtek so bile na obisku v kranjski Iskri članice zveze slovenskih žena s Koroške. 37 članic zveze pod vodstvom predsednice Milene Groblechar sije z zanimanjem ogledalo tovarno. Ogledale pa so Sl tudi stalno zbirko Slovenska žena v revoluciji in stalno zbirko NOB v Gorenjskem muzeju v Kranju — Foto: F. Perdan _____ Leto XXVII. Številka 31 Kranj, sobota, 20. 4. 1974 Cena: 1 dinar List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah Inž. Andrej Marine obiskal jeseniško občino . V četrtek dopoldne je obiskal teniško občino predsednik iz-yr6nega sveta skupščine SRS Andrej Marine v spremstvu J^Publiške sekretarke za prosve-in kulturo Ele Ulrih-Atena. ^,°sta sta najprej obiskala jesenko Železarno in se pogovarja s predstavniki podjetja, jesenke občine ter predstavniki plruženega podjetja Slovenske železarne. Predsednik izvršnega v®ta se je zanimal predvsem za Zadnjo nove hladne valjarne in Pripomnil, da je to eden največji" objektov, ki jih sedaj gradi-Z10' Zakasnitev gradnje bi pomočila večje stroške in pobrala 5enar, ki je sicer namenjen za a 8e investicije. Železarji so Predsedniku zagotovili, da potezi gradnja brez zastojev in da bo ^»čel objekt čez dobri dve leti Poskusno obratovati. Inž. Andrej Marine je pozitivno ocenil povezovanje slovenskega železarstva, predvsem pa sodelovanje s ko-vinskopredelovalno industrijo. Inž. Andrej Marine in Ela Ulrih-Atena sta nato obiskala Iskrino tovarno na Blejski Dobravi. Pogovor se je sukal okrog samoupravljanja, skrbi za zaposlene in povezovanja s krajevno skupnostjo. Popoldne je sledil razgovor z gospOdarsko-političnim aktivom jeseniške občine. Prisotni so ugodno ocenili rezultate črne metalurgije ter železarstva, obenem pa opozarjali na podražitve surovin in reprodukcijskega materiala. Inž. Andrej Marine je ugodno ocenil tudi prizadevanja jeseniške občine za turistični razvoj zgornje savske doline, (jk) — Foto: F. Perdan u m, PUNINA PSII Naročnik ^■■■ ■■■■ ■ .....— mmtmtmrn ne opoldne je bila v Kranju tretja seja delegatov skupščine samouprav-i>dn- clnovanjske skupnosti, na kateri so sprejeli statut samoupravne stano-e skupnosti in razpravljali o gospodarjenju z združenimi sredstvi v ni1 ^upščina je sprejela tudi razpis za dodelitev posojil za nakup stano-° ^ bih, razpis o zbiranju interesentov za nakup stanovanj v blokih, i(xljlN ° zbiranju interesentov za gradnjo in nakup poslovnih prostorov, na-razpis za oddajo stanovanj, financiranih iz sredstev solidarnostnega kuhinjskega sklada, pravilnik o pogojih za dodeljevanje stanovanj, zgra-i(lklj a .sred$tvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Kranj, / račun solidarnostnega sklada za minulo leto in finančni načrt "Hki Va letos- Vse razpise in pravilnik objavljamo na 5.-in 6. strani. — Na %Sn Planini pri Kranju bo avgusta letos iz solidarnostnega stanovanj-sklada zgrajenih 95 stanovanj. — A. Ž — Foto: F. Perdan V četrtek popoldne je prispela na štiridnevni obisk v Skofjo Loko skupina profesorjev in dijakov gimnazije iz Smederevske Palanke. Goste so najprej pozdravili dijaki škofjeloške gimnazije, ravnatelj Lojze Malovrh pa jim je pripravil sprejem. Ob tej priložnosti jim je zaželel prijetno počutje v Škofji Loki in jih povabil na ogled mesta. Zvečer je goste iz pobratenega mesta sprejel predsednik občinske skupščine Tone Polajnar. Včeraj so si gostje ogledali nekatere delovne organizacije in šole v škofjeloški občini, današnji dan pa bodo preživeli na izletih. Obisk bodo dijaki in profesorji iz Smederevske Palanke sklenili v nedeljo dopoldne s pogovorom s kolegi iz škofjeloške gimnazije. Pogovarjali se bodo o nadaljnjem sodelovanju. — Foto: F. Perdan XIII. mednarodni spomladanski kmetijski sejem od 12. do 21.4.1974 Vstanovitelii: obč. konference SZDL j*8enice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka i? Trtfč — Izdaja CP Gorenjski tisk ^•JM- Glavni urednik Anton Miklavči« Odgovorni urednik Albin Učakar, _^^ _ __——- Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Kennedy na obisku V sredo in v četrtek je bil na neuradnem obisku v Jugoslaviji senator ZDA Edward Kennedv. Ugledni gost je prispel k nam na povabilo zvezne skupščine. Sprejel ga je predsednik republike Tito, poleg tega pa se je pogovarjal tudi z drugimi voditelji — Mijal-kom Todorovičem, Džemalom Bijedičem in Edvardom Kardeljem. , Edvard Kardelj kandidat Na ponedeljkovi seji republiške kandidacijske konference — vodiljo je Mitja Ribičič — so ocenili dosedanje volilne postopke ter s tajnim glasovanjem dokončno določili listo kandidatov za člana predsedstva SFRJ iz Slovenije, za delegate zveznega zbora skupščine SFRJ, za člane predsedstva SRS in za delegate družbenopolitičnega zbora slovenske skupščine. Kandidat za člana predsedstva iz SRS je Edvard Kardelj. LB in FAO Ljubljanska banka bo sodelovala pri bančnem programu FAO. Z in ves ticijskim centrom te organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo bo podpisala sporazum o izdelavi projektov za razvoj govedoreje v Sloveniji in melioracije v severovzhodnem delu republike. Projekti bodo veljali 66.000 dolarjev. Od tega bo LB prispevala 25.000 dolarjev, drugo pa daje FAO kot pomoč. dr. Kornhau-serjeva v NDR Podpredsednica republiškega izvršnega sveta dr. Aleksandra Kornhauserjeva je v torek odpotovala na uradni obisk v Berlin, kamor jo je v imenu vlade Nemške demokratične republike povabil minister za kulturo Kurt Lofler. Med svojim obiskom v Nemški demokratični republiki se bo seznanila s sistemom izobraževanja in raziskovalnega dela ter obiskala univerze v Berlinu, Dresdenu in v Leipzigu. Druga seja predsedstva CK ZKS V začetku tedna se je sestalo tudi predsedstvo CK ZKS. Razpravljalo je o nekaterih spremembah v organiziranju in delovanju izvršnega sveta skupščine SR Slovenije in republiške uprave. Spremembe izhajajo iz določil nove ustave. Predsedstvo jih je podprlo. Sklepna vaja slovenska Sklepno vajo na osrednji prireditvi meseca mladosti na beograjskem stadionu JLA bodo pripravili mladi iz Slovenije. Osemsto mladink in mladincev, večinoma dijakov ljubljanskih srednjih šol, bo pripravilo vajo, s katero bodo poudarili vrednote naše družbe. Z različnimi razvrstitvami na stadionu bodo oblikovali simbole kot so roka, sonce, peterokraka zvezda, državna zastava in druge. Izpisali bodo tudi besede komunizem, mladina (omladina), napredek, ponos (gordost) entuzia-zem in sreča. Začetnice teh besed dajo besedo KONGRES. Rim vztraja Jugoslovanskemu ambasadorju v Rimu Miči Pavičeviću so ta teden izročili novo noto italijanske vlade kot odgovor na noto jugoslovanske vlade z dne 30. marca letos. Ta nota pravi, da Italija »nima nikakršnih ozemeljskih zahtev do SFRJ«, vendar pri tem da jasno vedeti, da tako imenovana »cona B« ni integralni del jugoslovanskega ozemlja. Hkrati pa trdi, da ima Italija suverenost nad nekdanjo »cono A«. 0 it 1 t %JS> m J^Bs Premoženje pod drobnogledom komisije Kranj Komisija za ugotavljanje izvora premoženja pri skupščini občine Jesenice je zadnjemu zasedanju skupščine predložila precej obsežno poročilo. Odborniki so ga potrdili in menili, da je komisija zelo dobro in vestno opravila delo in je bila zaradi Financiranje na osnovi programov Kamniška občinska skupščina je med prvimi v republiki sprejela družbeni dogovor o financiranju splošne in družbene potrošnje v letošnjem letu. Predstavniki skupščine občine, temeljnih organizacij združenega dela in interesnih skupnosti so ta dogovor pred kratkim tudi podpisali. Pred tem so bile v občini številne seje in javne razprave. Občinski štab, ustanovljen za te potrebe, pa se je sestal enajstkrat. Kamničani podpirajo nov način financiranja splošne in družbene potrošnje, vendar menijo, da bodo nekatere, predvsem bolj akumulativne delovne organizacije bolj obremenjene. V mislih imajo predvsem Stol, Titan in Svilanit. Ob tej ugotovitvi so upoštevali, da se cene reprodukcijskega materiala stalno večajo, cene proizvodov pa so pod dokaj ostro družbeno kontrolo. Na seji občinske skupščine in v javni razpravi so bila povedana mnenja, ki jih kaže pri financiranju Splošne in družbene potrošnje v prihodnjih letih upoštevati. Predvsem bi se morali dogovarjati že na začetku leta, ne pa sredi aprila, ko imajo delovne organizacije že izdelane proizvodne programe in kalkulacije, katerih ni lahko spreminjati. Kamničani prav tako podpirajo solidarno financiranje nekaterih republiških potreb s področja splošne in družbene potrošnje. Vendar bi moralo tudi to financiranje sloneti na jasnejših, temeljitejših in. bolj preračunanih programih. Nesmiselno je na primer, je dejal predsednik občinske skupščine Vinko Gobec na zadnji seji, da bo dala kamniška občina letos v republiški solidarnostni sklad za izobraževanje 3 milijone dinarjev, sama pa na svojem območju ne bo mogla pokriti vseh potreb. V prihodnje bomo morali izdelati takšne kriterije, da do takih nasprotij ne bo več prihajalo. -jk tega upravičeno pohvaljena pri ustreznih republiških organih. Kljub temu pa bi bilo delo komisije za ugotavljanje izvora premoženja lahko še učinkovitejše, če bi pokazali večjo aktivnost še organi delavske kontrole po organizacijah združenega dela. Iz poročila komisije, ki jo vodi Miro Ipavec, povzemamo, da je le-ta med 20-mesečnim delovanjem obravnavala 22 predlogov oziroma pobud za preverjanje premoženja. V petih primerih je bil uveden poseben postopek. Komisija je natančneje pregledala 116 obvesfil o premoženju občanov. Skupščinska komisija je preverjala predvsem premoženje obrtnikov, prosvetnih delavcev, uslužbencev skupščine občine, carinikov ter vodilnih oseb v delovnih organizacijah. Kršitev pri teh ljudeh ni bilo, kar je družbeno pozitivno. V tem obdobju so se člani komisije sestali tudi s predstavniki občinskega sindikalnega sveta, občinske konference SZDL, predstavniki delavskih kontrol po delovnih organizacijah itd. Pri tem je bilo najboljše sodelovanje z organi delavske kontrole v Železarni. Komisija za ugotavljanje izvora premoženja je bila še posebej pozorna na stanovanjske kredite. Ugotovila je, da je raven gradbenih posojil zadovoljiva in da kaže življenjsko raven jeseniškega delavca. Vseeno pa kaže omeniti nekatere pretirane primere stanovanjskih in gradbenih kreditov. Tako znaša na primer eno od stanovanjskih posojil pri gradbenem podjetju Sava več kot 19 milijonov starih dinarjev, drugo 15 milijonov, tretje 13 in četrto 10 milijonov. Podoben primer je srečala komisija v Elimu, v Tehničnem biroju, Kovinarju, Delikatesi in Temeljni izobraževalni skupnosti. Komisija je bila nadalje pozorna na primere stanovanjskih posojil v Splošni bolnici Jesenice in trgovskem podjetju Zarja. Pohvale vredni pa so kriteriji za dodeljevanje posojil v jeseniški Železarni. J. Košnjek 4. julija VI. zbor aktivistov Letošnji VI. zbor gorenjskih aktivistov bo 4. julija na Poljanah v jeseniški občini. Tako so se odločili predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Jesenice. Do osrednje gorenjske politične prireditve bodo tudi cesto do Poljan primerno uredili. B. B. Kranj, 19. aprila — Dopoldne sta # na skupni seji sestala strokovni odbor za obrt in strokovni odbor za| turizem in gostinstvo republiške gospodarske zbornice v Kranju. Razpravlja-la sta o predlogu izhodišč za organizacijo področnih strokovnih odborov nosilcev osebnega dela z zasebnimi delovnimi sredstvi. V ponedeljek popoldne bo deseta redna seja občinske konference socialij stične zveze. Razpravljali bodo o predlogu kandidatov za vodilne funkcijev občinski skupščini in za predsednika izvršnega sveta. Sklepali pa bodo tudi < ■ predlogu žirije za podelitev priznanj 0F za letos. ^ V ponedeljek popoldne bo v Kranju tudi seja medobčinskega sveta ZK z* Gorenjsko. Na seji bodo ocenili volitve v skupščine družbenopolitičnih skup' nosti in razpravljali o uresničevanju sklepov 7. kongresa ZKS ter o pripravah na 10. kongres ZKJ. Na podlagi javnih razprav v občini je bil 5. aprila v Kranju podpisa*1! družbeni dogovor o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev z" splošno in skupno porabo v kranjski občini. Na podlagi tega dogovora so samoupravne interesne skupnosti pripravile predloge samoupravnih spora' zumov o programih dejavnosti za letos in o združevanju sredstev za njihovoj, uresničitev. Samoupravne sporazume bodo v Kranju podpisali v tore*. popoldne. A. 2. Radovljica ciji sta Pr* so Pr« dai 1 ni* 2S dn vai Ud; ne in V sredo dopoldne se bo pri občinski konferenci socialistične zveze sesta; la žirija za podeljevanje priznanj OF. Obravnavali bodo predloge krajevnih skupnosti za podelitev letošnjih občinskih priznanj. V radovljiški občini bodo letos podelili pet občinskih priznanj OF. Podelili jih bodo v soboto na Bledu. Slovesne podelitve pa se bodo udeležili tudi predsedniki krajevnih organizacij socialistične zveze, član' izvršnega odbora občinske konference SZDL in predsedniki koordinacijski odborov priprav na volitve v občini. V pohedeljek dopoldne se bodo sestale statutarne komisije občinske konference SZDL, ZK in občinske skupščine. Obravnavale bodo predlog občinskega statuta in poslovnika občinske skupščine. O občinskem statutu pa bo^ sredo razpravljala in sklepala na zadnji seji v tem mandatnem obdobju ra-e koristi, zato ga je treba čim prej p0^ rabiti. Na tržiški banki se je v ta namen že zbralo okrog milijon dinarje* družbenega .denarja. Na torkovi seji predsedstva so obravnavali tudi zadnjf volitve. Menili so, da so uspele, za kar ima nemalo zaslug sindikalna organ' zacija in njeni aktivisti po organizacijah združenega dela. Tržič n0l 1 etf V četrtek je bila v prostorih restavracije »Pošta« v Tržiču letna konfere ca Kluba gospodarstvenikov Tržič. Na konferenci so razpravljali o pretekle1* delu kluba ter o programu za prihodnje. Menili so, da ima klub gospodarstvi nikov obilo nalog. To zagotavlja, da bo delo v prihodnje še uspešnejše preteklega. Razen tega je bila v Tržiču v četrtek popoldne seja izvršnega odborf > občinske konference SZDL, včeraj pa seja komiteja občinske konference ZK&lJ? Priznanja najboljšim mentorjem Ob dnevu mladosti bo predsedstvo občinske konference ZMS Kranj podelilo najbolj prizadevnim mentorjem mladinskih aktivov in specializiranih mladinskih organizacij posebna priznanja. Namenjena so tistim fhentorjem, ki so z večletnim delom dosegli izredne uspehe pri spodbujanju politične in družbene aktivnosti mladine, na področju vzgoje in izobraževanja, pri razvijanju športne in kulturne aktivnosti. Skratka, na najrazličnejših področjih dela z mladino. Kandidate za podelitev nagrad lahko predlagajo organizacije in Župan pobratenega mesta na Gorenjskem V torek je prispel na oddih v Slovenijo gospod Paul Bauman s.soprogo, župan francoskega mesta Ste Marie aux Mineš, ki se je pred leti pobratilo s Tržičem. Gospod Paul Bauman preživlja oddih v hotelu Grad v Podvinu. Obiskal je tudi Tržič, kjer so ga sprejeli predsednik skupščine občine inž. Vili Logar ter člani komiteja za pobratenje med TržiČem in Ste Marie aux Minesom. Gost iz Francije se - namerava s Trčičani med oddihom še nekajkrat srečati. -jk Konferenca mladih v izobraževanju Pri občinski konferenci ZMS v Kranju deluje več specializiranih mladinskih konferenc. Pred kratkim je bila ustanovljena konferenca mladih delavcev, ki bo reševala probleme mladine, ki je zaposlena. Prav sedaj pa pripravljajo ustanovitev konference mladih v izobraževanju. Povezala bo učence osnovnih šol, dijake in študente. Za tako obliko povezave študirajoče mladine so se odločili, da bi lahko bolj učinkovito pomagali reševati probleme na področju vzgoje in izobraževanja. . M rib, • aktivi Zveze mladine v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah, v šolah in dijaških domovih, v specializiranih mladinskih organizacijah in društvih, občinska konferenca mladine, vodstva občinskih * družbenopolitičnih organizacij, ki delajo z mladino, in žirija, ki ocenjuje tekmovanje za odličje »22. december«. Predlog mora vsebovati poleg osebnih podatkov kandidata tudi obširnejši opis njegovega dela med mladino. Predloge sprejema predsedstvo ZMS Kranj do 25. aprila. -lb Javna razprava do 21. aprila Iniciativni odbor za ustanovitev interesne skupnosti za železniški in luški promet ugotavlja, da se javna razpfava o osnutku samoupravnega sporazuma za ustanovitev te skupnosti približuje svojemu zaključku. Gradivo za javno razpravo je bilo objavljeno v izredni številki Vestnika gospodarske zbornice, ki je izšla 26. marca. V okviru javne razprave je bil 29. in 30. marca na Otočcu seminar za predstavnike železnice, Luke Koper in drugih delovnih organizacij, ki naj bi aktivno sodelovali v javni razpravi in dajali ustrezna pojasnila. Prav tako se je 1. aprila sestal na Pohorju politični aktiv železnice in Luke Koper. Udeležili so se ga tudi predstavniki nekaterih drugih delovnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti. Dogovorili so se o poteku in organizaciji javne razprave. V večjih prometnih središčih so bili sestanki železniških in luških delavcev z uporabniki železniških in luških storitev. Na teh sestankih so temeljito obdelali osnutek samoupravnega sporazuma. Iniciativni odbor prosi vse delovne in druge organizacije, občinske skupščine in krajevne skupnosti, da zaključijo razpravo do 21. aprila, kot je to predvideno v akcijskem programu iniciativnega odbora. Vse pripombe in predloge naj v najkrajšem možnem času pošljejo informacijski službi, ki deluje na sedežu Železniškega gospodarstva Ljubljana, Moše Pij ade 39 ali po telefonu na št. 314-044, interno 136. Iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet goi Pec He »i Joj H Pto L°J fe. V »ei »lig ejr >»1, Hej V torek se je v palači Združenih narodov v New Yorku začelo izredno zasedanje generalne skupščine Združenih narodov. Na njem sodeluje 135 držav, med njimi tudi Jugoslavija, ki jo vodi Miloš Minič, podpredsednik ZIS in zvezni sekretar za zunanje zadeve.- Zasedanje je generalni sekretar Združenih narodov dr. Kurt Waldheim sklical na pobudo neuvrščenih držav, ki so pripravile tudi osnutka temeljnih listin, o katerih razpravljajo na zasedanju. Listini izražata željo neuvrščenih, da bi dosegli spremembe v mednarodnih odnosih. Na svetu so se zadnji čas zgodile tako velike spremembe, da so provzročile novo strategijo neuvrščenih, ki bo pravi gotovo naletela na bolj ali manj prikrit odpor. Neuvrščeni želijo spremeniti sedanji sistem mednarodnih ekonomskih odnosov, v katerem imajo nerazviti podrejen in neenakopraven položaj. Spremembe skušajo neuvrščeni doseči z odločnim uveljavljanjem stališč, ki so bila sprejeta na lanski alžirski konferenci neuvrščenih. Vztrajajo pri pravici do samostojnega izkoriščanja naravnih bogastev in zmanjševanju razlik med cenami surovin, ki jih dežele v ruzvoju izvažajo, ter med izdelki, ki jih uvažajo. Poleg tega na zasedanju generalne skupščine opozarjajo na nujnost dolgoročnih mednarod- nih blagovnih sporazumov, financiranje razvojnih programov, ugodnejši prenos tehnologije v dežele v razvoju in na hitrejšo reformo mednarodnega denarnega sistema. Za ilustracijo povejmo, da ima 25 držav v razvoju okoli 85 % vseh surovinskih zalog tega Generalna skupščina na pobudo neuvrščenih planeta, vendar so te države zaradi sedanjega sistema mednarodnih ekonomskih odnosov skoraj povsem odvisne od moči razvitih. Zato ni presenetljivo, da je predsednik zasedanja generalne skupščine Združenih narodov Ekvadorec Leopold Benites v svojem otvoritvenem govoru dejal, da pomeni to zasedanje mejnik v zgodovini Združenih narodov. Glavna naloga tega zasedanja je zagotoviti vse razpoložjive vire naravnih hogastev za ustvarjanje boljših socialnih razmer v svetu. To je povedal v svojem govoru na prvi dan zasedanja dr. Kurt Waldheim, ki je nato Opozoril še na šest najbolj bolečih točk našega sveta: rev- ščina strahovito narašča, ljudie vedno več, hrane vedno ®afljjhT energije primanjkuje, vse ve,La denarja gre za oborožitev, svfp? tovni denarni sistem pa načeflj inflacija. Vsaka država posebej in Zdrjf ženi narodi z njimi so na velike*\ razpotju. Kriza sedanjega efc^ nomskega sistema je posledi? resnične neenakopravnosti 'j privilegijev enih na račun gih, kar je temelj tega sisteH*^ za katerega so še vedno značil".) prvine neokolonializma. Sedanj ekonomski sistem je omogoči hiter razvoj in obilje najb°,| razvitih držav, hkrati pa P*}1*1]] v zaostanek in v boj za najb° bistvene življenjske potrebe Pr cejšen del človeštva. y Tako je dejal v četrtek . svojem govoru pred general*^ skupščino Združenih narod j vodja jugoslovanske delegat Miloš Minič. ' A Največ pozornosti pa je zbtf0' ! del Miničevega govora, v k*' rem je primerjal naša atali^J s stališči nekaterih drugih ^ j žav. j J Kot neodvisna, neuvrščena A socialistična država, ki se j vija po lastni poti, se čuti J^v slavija dolžno, da tudi sa«®*^ skladu s svojimi možno* v prispeva k reševanju problemi dežel v razvoju... Probl^,} dežel v razvoju so svetovni V a\\ blemi in jih je mogoče reše v samo z napori vseh dežel jv njihovo skupno korist! - ' Samoupravne stanovanjske skupnosti do 30. junija ^Prejeta zakonska določila omogočajo, da skup-, °sti v vseh občinah ustanovijo do roka — boljše *°spodarjenje s stanovanjskim skladom in de narjem re dopoldne je bilo v Kranju cijj • o posvetovanje o organizam 8ta ln delovanju samoupravnih bivanjskih skupnosti. Poleg ^eastavnikov vseh slovenskih občin pr ?e posvetovanja udeležili tudi da Jftavniki stanovanjskega gospo--iz Zagreba. nilPVodni referat je prebral predseduj »kupne komisije CK ZKS in RS dr. usmerjanje in usklajevanje v .bene akcije za gradnjo stano-Ud iZa- delavce Lojze Capuder. Po-jiear" je, predstavljajo samouprav-j stanovanjske skupnosti možnost v^ .s.re.dstvo, da bodo delavci v te-1 del organizacijah združenega 8tiK Jn občani v krajevnih skupno-jUj ■ pobili odločujoč vpliv o tako po-hta vPrašanjih kot je gradnja sl n°vanj, pridobivanje Stanovanj-noe Pravice in gospodarjenje s sta- Uok j sta "" Za ustanovitev samoupravnih ,Dof°Vanjskih skuPnosti je 30. junij. iv8kle • 8 fasa moraj0 v vseh občinah !i niti nove samoupravne sporazu- me o ustanovitvi stanovanjskih skupnosti. Na njihovi podlagi pa bodo izvolili samoupravne organe skupnosti. Temeljne organizacije bodo volile delegate v skupščino samoupravne skupnosti. Delegate bodo volili tudi občani v krajevnih skupnostih. Poleg skupščine pa bodo v stanovanjskih skupnostih delovali tudi zbori delegatov samoupravnih enot. Tudi te delegate bodo volile temeljne organizacije in KS. V vsaki stanovanjski skupnosti morajo biti namreč "organizirane tudi posebne samoupravne enote za naslednja področja: graditev stanovanj, družbena pomoč stanovanjskemu gospodarstvu in gospodarjenje z družbenim stanovanjskim skladom. Obenem pa bo treba pripraviti tudi statute stanovanjskih skupnosti ter kratkoročne in srednjeročne programe stanovanjske gradnje. Ti načrti morajo sloneti na ustreznih programih reševanja stanovanjskih vprašanj v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Pri ustanavljanju samoupravnih stanovanjskih skupnosti zlasti pa pri volitvah delegatov v skupščine skupnosti, imajo važno vlogo sindikati v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevne organizacije SZDL v krajevnih skupnostih. Skupnost slovenskih občin pa bo prevzela nalogo ustanovitve zveze stanovanjskih skupnosti. Na posvetovanju so že imenovali 18-članski odbor za ustanovitev te zveze. Za tem je pomočnik republiškega sekretarja za urbanizem dr. Miro Saje govoril o samoupravnem sporazumu in statutu stanovanjske skupnosti. Pri tem je poudaril, da sta za uspešno delo skupnosti najbolj pomembni dve načeli: samoupravno dogovarjanje in sporazumevanje ter vzajemnost in solidarnost. Direktor kranjskega podjetja za stanovanjsko in komunalno izgradnjo Ivo Miklavčič je govoril o vlogi samoupravne stanovanjske skupnosti pri racionalnem gospodarjenju s skladom hiš in stanovanj, 'direktor Gradbenega centra Slovenije Franc Rupret pa o vlogi samoupravne stanovanjske skupnosti pri usmerjeni stanovanjski gradnji. Posvetovanje se je sklenilo z razpravo o statutu in samoupravnih sporazumih stanovanjskih skupnosti. L. Bogataj ljubljanska banka Obrestuje dinarske vloge: navadne 7,5 % vezane nad 13 mesecev 9 % ( vezane nad 24 mesecev 10 % devizne vloge in devizni računi: navadni 7,5 % (5,5 % v devizah 2 % v dinarjih) vezani nad 13 mesecev 9 % (7,5 % v devizah 1,5 % v dinarjih) vezani nad 24 mesecev 10 % (7,5 % v devizah 2,5 % v dinarjih) ljubljanska banka Patenti — nepogrešljiva gibala napredka poznate risane vice o iz-. ^eljih, kajne? Izredno zabav-»o in zato v časopisih dokaj Kni-g08tje' Spomnimo se, reci-Li ' istega, ko droban možiček z Pod pazduho vstopi v pa-lvep* urad> uslužbenec pa ga na-/j^. lc®no pobara: »In kaj zani-prinašate vi, gospod r N Igosn^Hključje, da sem nanj, na leri Frnikolo, pomislil med t ini™ P°svetorn v upravi kranj-e Iskre, kjer so sedli skupaj števil- strokovnjaki — poznavalci pro-^mov zaščite industrijske lastnine, "Java, imenovanega transfer teh-te'jSiJe. izdaje in nakupa licenc, pa-CL°u ipd" Gre za izjemno po-O • P°dročje' katerega je v meri odvisen tempo tehnično? naPr.edka dežel in celin, gre za V0juese' K* odločajo o doseženem ni-!fer ,v mikro- in makroekonomskih • dr.žav- In Ce bi hoteli nazorno lUvi^raii tr®nutno Stanje v Jugo-HestJ1' .Ce bi želeli okarakterizirati ^dustrijske lastnine v repu-e^ ln zveznih okvirih ter v ož->ila' Podjetniškem organizmu, bi ^v°doma omenjena karikatu-^ najboljši prikaz resničnosti. GAPLJANJE ZA ČASOM k^za^0 smo Jug°slovani — iehnjx v.a inovacije, izume in razne Ifcvron u izboljšave — čisto pri dnu koških lestvice- Na tržišču tehno-Pogruntavščin kot bistvenega tjeram mednarodne delitve dela e^alca° pr,etežno vl°g° kupca, odje-cbrav' Zel° rekdo pa vlogo enako-p e8a partnerja, ki nujno vklju- čuje tudi prodajo licenc in demonstracijo izvirnih patentov. Po naštetih ugotovitvah sodeč spadamo v kategorijo zaostalih, čeprav struktura razpoložljivih osnovnih in obratnih sredstev ter kadrov odseva mnogo obetavnejšo podobo. Korenine tega nedvomno tičijo v burnem. povojnem razvoju nekdaj zanemarjenih gospodarskih panog, ko smo vse sile usmerili v vnabavo tujih strojev, naprav in dragih industrijskih pripomočkov. Strokovni štabi so se morali posvečati izključno preučevanju in racionalnemu vklapljanju slednjih v proizvodnjo, zaradi česar je raziskovalna dejavnost hudo trpela. Danes* v obči družbeni klimi ni zaslediti mladim ekonomijam neobhodno potrebnega kreativno-izumiteljskega duha, ki edini lahko zagotovi hitro realizacijo v ustavi izraženih teženj po preusmeritvi k originalnim, doma izpeljanim tehnološkim rešitvam. _Da trditev ni pretirana, dokazujejo "podatki Zveznega zavoda za patente (ZZP). Novinarjem jih je posredoval direktor dr. Dragutin Bošković. ZZP dobi letno okrog 3000 prijav licenc. V dveh tretjinah primerov so inozemskega izvora. Obenem registrira približno 600 tujih in 150 domačih patentov. Značilen podatek stanja v Jugoslaviji je visok delež (70 %) inovacij, nastalih kot plod prizadevanj in nadarjenosti redkih zanesenjakov, medtem ko prispevek študijskih oddelkov pod-; jetij, prispevek inštitutov in znanstvenih ustanov ni ravno zavidanja vreden. Povsod, na Vzhodu in Zahodu, beležijo prav obratno razmerje. In če vemo, da pri sedanji stopnji civilizacije zasebnikom le redkokdaj uspejo pozornost zbujajoči izumi, da samo timsko delo, skrbno načrtovano in oplemeniteno z intelektualnimi storitvami več ozko specializiranih oseb, rodi vidnejše rezultate, potem ne smemo biti razočarani nad odrinjenost-jo Jugoslovanov od vzvodov nenehno naraščajočega internacionalnega pretoka tehnologije. Impulz temu vrenju daje »deseterica močnih«, katerih vzajemna izmenjava informacij predstavlja 90 odstotkov (!) cirkulacije tekočih odkritij. Naš prispevek kajpak merijo v promilih: resnično odličnih patentov, ki so jih zaščitili tudi v ZDA, je Jugoslavija lani zabeležila smešno malo, enkrat manj kakor Bolgarija in šestindvajsetkrat manj kot sosednja Avstrija! Komentar bo menda odveč. PREPAD SE ŠIRI In kaj smo storili, da bi se stvari spremenile, popravile? Doslej skoraj nič. Povezave, ki bi pripeljala do usklajenega ukrepanja, ni nobene. Poskusi konstruktivnega sodelovanja v ekonomski bazi so komaj v zametkih — dasi nekatere tovarne .(Iskra, Gorenje Velenje) posvečajo internim raziskovalnim ekipam ter oddelkom za zaščito industrijske lastnine obilo pozornosti. Se skromnejše je kontaktiranje v horizontalni smeri, z republiškimi, pokrajinskimi in občinskimi vodstvi, s političnimi organizacijami... Pa vendar ni mogoče zanikati resnice, da tehnologija neposredno vpliva na ten- KRANJ vam nudi v novem salonu na Primskovem veliko izbiro spalnic, dnevnih sob, tapetniškega pohištva, samskih sob, jedilnic, predsob, preprog, televizorjev in še razne vrste kosovnega pohištva. Bogato izbiro kuhinjske opreme in bele tehnike pa boste našli v preurejenem specializiranem salonu na Titovem trgu v Kranju. Posojilo brez porokov Dostava brezplačna Popust za devize Ce se odločite za nakup, ne odlašajte. Lesnina Kranj ima veliko izbiro pohištva še po starih cenah. dence v notranji in zunanji politiki slehernega naroda. In globalni koncepti SFRJ niso sporni: smo prijatelj tretjega sveta, neuvrščenih, dežel v razvoju. Ena praktičnih posledic obračanja k nevezanim je podpora ideji o formiranju samostojnega sistema obrambe industrijske lastnine, čigar skelet bosta tvorili Jugoslavija in Alžirija; v obstoječem patentnem mehanizmu zahodnoevropskih režimov dobesedno mrgoli spornih določil, ki venomer poglabljajo prepad med revnimi in bogatimi. Obstajajo predlogi, da bi zavarovali cele verige, cele pakete tehničnih iznajdb v najperspektivnejših proizvodnih vejah ter »nepoklicanim« preprečili dostop do posameznih faz izpopolnjenih metod produkcije. Prizadeti jim sicer nasprotujejo, a so ponavadi prešibki. Samostojni sporazum je torej nujnost, toda hkrati naj članice ne bi nepreklicno obrnile hrbta ostalim združbam. Gornje stališče so udeleženci razprave v Iskri — vključno z zastopniki republiškega sekretariata za gospodarstvo, Gospodarske zbornice SRS, ljubljanske univerze, Inštituta Jožef Štefan ter Inštituta za elektroniko in varilno tehniko — soglasno podprli. Poudarili so tudi, da je ZIS zagrešil napako, ker Jugoslavija ni v roku, ki se je iztekel 5. aprila, podpisala konvencije o evropskem patentu. Podpis še ni ratifikacija in nam ne bi naprtil nobenih obveznosti, pač pa bi si z njim pustili odprto možnost kasnejšega pristopa v druščino sestavljalcev listine. Ne gre pozabiti, da sta republiški IS in gospodarska zbornica SRS pravočasno poslala v Beograd priporočilo, v katerem izražata (in izčrpno utemeljujeta) končni potezi nasprotno mnenje. Ampak pristojni organi ga žal niso vzeli v pretres, niti niso kakorkoli pojasnili svojega početja. Slovenski gospodarstveniki bodo zato prek ustreznega delegata v zvezni skupščini terjali natančno obrazložitev. KONCENTRAT ZNANOSTI Naj v zaključku nanizamo sklepe, ki jim je botrovala predhodna debata. Izhod je skrit v vzpostavljanju tesnejših stikov na ravni organizacij združenega dela, v redni izmenjavi izkušenj z raziskovalnimi institucijami in fakultetami, v dopolnilnem izobraževanju študentov tehničnih ved, prava in ekonomije (tečaji), v zadostni in bolj poenoteni materialni in moralni stimulaciji novator-stva (tu zdaj ni nobenih čvrstih meril) ter v poostrenem varstvu industrijske lastnine. Leto 1974 očitno niso zaman proglasili za leto tehničnih inovacij. Dasi bo ob relativni nezainteresiranosti drugih predelov Jugoslavije zastavljena akcija zadobila zgolj republiške razsežnosti, se vanjo pridno vključuje tudi Zvezni zavod za patente. Povečani kolektiv je po 6 letih moledovanja pred ne- davnim dobil dodatne prostore ter ravnokar ureja .moderno centralno dokumentacijo, ki obsega 3,5 .milijona najnoveših registriranih patentov in ki ji upravičeno pravijo »koncentrat današnje etape znanstvene in tehnološke revolucije«. Poznavalci opozarjajo, da je nikakor ne velja jemati le kot nekakšno superbibli-oteko, marveč kot nepogrešljivo pomagalo pri razvijanju svoje, neodvisne tehnologije. Firma, ki bi — denimo — šla v temeljito iskanje originalnega tehnološkega postopka; pa poprej ne bi pretresla dokumentacije 'ZZP, bi utegnila doživeti katastrofo: obstaja namreč verjetnost, da so isto idejo kje že razvili in da je patentno zaščitena. Nesmiselno potrato časa in energije ter izgubo milijonskih vsot denarja bi v navedenih okoliščinah preprečil skrajno poceni in nezamuden elektronski pregled magnetnih trakov z vtisnjenimi podatki, pri katerem računalnik avtomatično poišče in izdyoji iskane informacije. Bodi kakorkoli, prvi koraki so storjeni. Upajmo, da nas bodo naslednji vsaj nekoliko približali naprednejšim sodobnikom. I. Guzelj Kamniški trg ni poceni Na kamniškem trgu ob Maistrovi ulici prodajajo kmetje svoje pridelke v torek in soboto. Zvečine so prodajalci iz bližnje mestne okoliee, zato prav te dni ni vejiko izbire. Gospodinje pogrešajo predvsem več sadja in zelenjave, kar kaže, da se okoliški kmetje niso dovolj prilagodili potrebam hitro razvijajočega se industrijskega mesta, v katerem je vse manj vrtičkarjev. Te dni ni bila kaj prida izbira, o cenah pa je težko govoriti, kolikšne so. Zal je cena odvisna od dobre volje prodajalca in trgovske sposobnosti kupca, saj cen nihče noče napisati na list in jih izobesiti. Večkrat se tudi zgodi, da sta sadje in zelenjava na trgu nekvalitetna in mnogo dražja kot v obeh zelenjavnih trgovinah. Strokovne službe občinske skupščine so že večkrat ugotavljale, da sta sadje in zelenjava v Kamniku mnogo dražja kot v sosednjih mestih. Zato na trgu pogrešajo prodajalce iz Dalmacije in Makedonije, ki bi s svojimi vrtninami popestrili izbiro in znižali cene. Tu ne mislimo na posrednike, ki iščejo le zaslužek, temveč skupine proizvajalcev, ki bi v KamniČanih našli dobre odjemalce. Zelenjavni trgovini sta v zgornjem delu mesta, kjer prebiva le manjši del občanov, zato kljub primerni izbiri za večino nista -tj primerni! jrm - US 3 Sobota, 20, aprila 1974 Teorija in praksa kmečkega turizma Je turizem še »posebnež« v kmetijstvu? Pogovor z inž. Brankom Korberjem in inž. Majdo Loncnar ter obisk turistično preusmerjene Psnakove domačije v Zgornji Radovni Gospodinja Ivanka Lipovec skrbi za dom, ker ima mož opravka s kmečkim delom. Ko bo domačija turistično urejena, bo postala »sužnja« doma, gostilne in ljudi. Za kmečki turizem smo še nedavno ugotavljali, da je ob kmetijstvu, gozdarstvu in osamljeni domači obrti najbolj sporna in nejasna dejavnost našega podeželja. Pred dobrim letom je bila izrečena kritika, da temu »posebnežu« v kmetijskem gospodarstvu odrekajo pokroviteljstvo številne ustanove, ki bi se sicer morale prizadevati, da bi postala ta dejavnost del celotnega turističnega gospodarstva. Na novo ustanovljena Zadružna zveza Slovenije se je najresneje med vsemi lotila problema. Imenovala je pomožni organ — odbor za kmečki turizem. Vodi ga inž. Branko Korber, vodja sektorja za zasebne gozdove pri Gozdnem gospodarstvu Bled in teoretik ter praktik pri uvajanju turizma na naše kmetije. Z njim in z inž. Majdo Loncnar, pospeševalko Živinorejsko-veterinarskega zavoda Gorenjske Kran j smo kramljali. ETA vabi kmete Kamniška živilska industrija ETA že več let sodeluje s številnimi kmeti in s kmetijskimi zadrugami v Sloveniji. Pretekla leta so pretežni del surovine kupovali v Srbiji in Makedoniji, toda kaj kmalu so ugotovili, da so tudi na Slovenskem ugodni pogoji za gojenje nekaterih vrtnin, ki jih predelujejo v tovarni. Tako so uspešno razvili kooperacijsko sodelovanje na Dolenjskem, kjer kmetje pridelujejo delikatesne kumarice, v Prekmurju njihovi kooperanti pridelujejo sladke feferone in rdečo pefco. Tovarna v kooperacijo vlaga del denarja, saj kmetom preskrbi kvalitetno seme in črno folijo, kar precej poveča pridelek. Kmetom pomagajo tudi z nasveti in z navodili za goje-nje. Na Gorenjskem so zlasti ugodni pogoji za pridelovanje rdeče pese, vendar v ETI ugotavljajo, da iz okolice dobe premalo surovine. Prav te dni iščejo kmete, ki bi bili pripravljeni podpisati kooperacijsko pogodbo za proizvodnjo rdeče pese. Tovarna v Kamniku nudi kvalitetno seme in tudi zagotavlja odkup vseh količin pese. Kmetje, ki bodo sklenili kooperantsko pogodbo, bodo morali peso uskladiščiti do marca v kleteh ali zasipnicah, vendar jim bo za to skladiščenje ETA plačala posebno razliko. V tovarni posebej poudarjajo, da bodo vso peso resnično odkupili, saj so v Mengšu preuredili nov obrat za predelavo gomojjnic. -tj Omenjeni odbor Zadružne zveze je opredelil pojem kmečkega turizma in vlogo ter naloge kmetijskih in gozdnogospodarskih organizacij. Razen tega razširja prizadevanja, da bi zakonsko uredili sistem kreditiranja kmečkega turizma, oblikovali ustrezno strokovno službo v okviru gospodinjskega pospeševanja v SRS, usposabljali organizatorje kmečkega turizma med kmetijskimi in gozdnogospodarskimi organizacijami ter utrdili strokovno-upravne službe pri sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo. Ta vprašanja še nišo rešena in v glavnem zaradi njih kmečki turizem ne napreduje tako ko£ bi sicer lahko. Zapisano je potrdila posebna anketa Zadružne zveze Slovenije. Vprašani kmetje, kmetijske in gozdnogospodarske organizacije sodijo, da bi kazalo najprej urediti kreditni sistem z beneficirano obrestno mero in 10-letnim odplačevanjem, nato izobraževati kmečko prebivalstvo, predvsem gospodinje, ter posodobiti infrastrukturo ter komunikacije. »Prav v teh dneh si prizadevamo, da bi sprejeli zakon o dopolnitvi zakona o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebno kmetijstvo. Želimo ga dopolniti z besedami: za preureditev in opremo kmečkih stanovanjskih* hiš. Če bomo popravljeni zakon čim prej sprejeli, bo plačal kmet, ki bo hišo preurejeval za potrebe turizma, le 3-odstotne obresti, 8 odstotkov obresti pa republika in občina. Želimo, da bi bil odplačilni rok za najeta turistična posojila 10 let,« pripoveduje inž. Branko Korber. »Ko bo tako popravljen zakon sprejet, lahko resneje računamo na razmah kmečkega turizma,« nadaljuje inž. Branko Korber. »Kako moti neurejena beneficirana obrestna mera, povedo primeri z blejskega Gozdnega gospodarstva. Lani je 15 kmetov prosilo za turistično investicijsko posojilo. Vsem smo jih odobrili, vendar jih je vzela le dobra polovica. Ostali so odnehali, čakajoč na boljše kreditne pogoje. Letos se je na razpis spet prijavilo 15 kandidatov. Prošnje smo upoštevali, vendar kreditna sredstva hranilno-kreditne službe pri Gozdnem gospodarstvu Bled mirujejo. Če bo zakon upošteval naša priporočila, bomo posojila takoj razdelili.« Zanimivo je trenutno stanje kmečkega turizma, ki ga je ugotovil odbor pri Zadružni zvezi Slovenije. Ugotavljamo, da je na Slovenskem že sedaj 419 kmetij, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo. Vendar imajo prenočišča le na 257 kmetijah. Ležišč je skupno nekaj prek 2000. Največ »turističnih kmetij« je na Gorenjskem, in sicer 145. Večina jih je v škofjeloški, jeseniški in radovljiški občini. Nekatere med njimi ustvarjajo že precejšen promet in dosegajo lepe uspehe v zadovoljstvo turistov. Strokovnjaki so izračunali, da bi morala imeti naša povprečna domačija, ki se preusmerja na turizem, 7 postelj. Letne prenočitve pa naj bi se gibale med 500 in 600. »To je že določen potencial,« ugotavljata inž. Branko Korber in inž. Majda Loncnar. »Vendar je vprašanje, kakšne so turistične sobe na našem področju, koliko so izkoriščene in koliko komercialne. Pa vendar. Številke kažejo, da kmečko prebivalstvo teži k .turizmu. Tudi pri kmečkem turizmu moramo izkoriščati obe sezoni: letno in zimsko. Uporabljati »moramo obstoječo infrastrukturo kot so žičnice, vlečnice, bazeni itd. Glede tega so kmetije v bližini Bleda, Kranjske gore, Zatrnika, Begunj, Bohinja itd. očitno na boljšem. Vendar zmogljivosti na kmetijah ne smejo biti mašilo hotelom in privesek turizma!« Pomembna je vsebinska opredelitev kmečkega turizma. Odbor pri Zadružni zvezi ga takole opisuje. Kmečki turizem je dopolnilo, ponekod pa tudi že pomembna proizvodna usmeritev kmečkih gospodarstev, ki omogoča poleg tradicionalnih proizvodnih sredstev (zemlja, gozd, gospodarski objekti) črpanje dohodka tudi iz stanovanjskih objektov. S tem se gospodarsko utrjujejo razmeroma razdrobljena kmečka gospodarstva. Nosilec dejavnosti kmečkega turizma je lahko občan ali družinski član, ki ima na osnovi zakona o kmetijskih zemljiščih položaj, pravice in dolžnosti kmeta. Kmečki turizem je del splošnega turističnega gospodarstva. Seveda pa ločeno od prizadevanj vaških in krajevnih skupnosti, turističnih in gostinskih organizacij ter širše družbene skupnosti ne more uspevati. Takšno sodelovanje je posebej pomembno pri gradnji infrastrukturnih in komunalnih objektov. Zanimive so in so bile razprave, kdo naj bo organizator kmečkega turizma. Menimo, da so kmetijske in gozdnogospodarske organizacije, ki združujejo kmete, najprimernejše in edine usposobljene ter najbolj zainteresirane za razvoj turizma. Navedene organizacije že sicer sodelujejo s kmeti, dobro poznajo območja ter resnično stopnjo in postopnost razvoja podeželja, v večini primerov pa imajo hranilnokreditne službe ter pospeševalne službe! Sleherni organizator turizma mora izdelati vsaj okvirni program razvoja ter poskrbeti za izobraževanje kmečkega prebivalstva, predvsem gospodinj. Gozdno gospodarstvo Bled je že organiziralo za gospodinje 90-urni tečaj. Dekleta jn žene, ki so le-tega obiskovale, so usposobljene za nuđenje prenočišč z zajtrkom. Za popolno oskrbo gostov pa bo GG Bled organiziralo 180-urni gospodinjsko-turi-stični tečaj. »Pa še to ni dovolj, če ne bomo skupaj s turističnimi organizacijami poskrbeli za dotok gostov oziroma, da le-ti kmečkega turizma ne bodo zapuščali. Prazne sobe in neizkoriščene zmogljivosti kmetije niso namen in cilj te dejavnosti,« poudarja inž. Branko Korber. »Samoupravni organi našega Gozdnega gospodarstva so izglasovali, da je kmečki turizem perspektiva naših krajev, posebno Bohinja in zgornje savske do-,line. Storili bomo vse, da se bomo res usposobili v uspešnega organizatorja turizma. Lotevamo se adaptacijskih načrtov za posamezne kmetije in za vsakega plačamo 20 odstotkov stroškov. Inž. Branko Korber in inž. Majda Loncner: »Organizatorji kmečkW turizma naj bodo kmetijske in gozdnogospodarske organizacije. TU<», dotok turistov je del njihove skrbi!« Tudi okvirnega razvojnega programi se lotevamo, razmišljamo o sodelovanju z vaškimi skupnostmi itd. Vendar pa poudarjam: če kreditiranje preusmerjanja kmetij v turizem ne bo rešeno, bo naša dejavnost zelo zelo omejena! To moramo jasno povedati, sicer 129 kmetij v radovljiški in jeseniški občini, ki imajo pogoje in veselje za turizem, ne bo napredovalo.« PRI PSNAKU SO ŽE DALEČ.... Z inž. Majdo Loncnar smo se v sredo po pogovoru na Gozdnem gospodarstvu popeljali skozi prečudovito dolino Radovne do Zgornje Radovne št. 5, do Psnaka, kot se pravi domačiji po domače. Poslopju pripisujejo častitljivo starost, saj je na tramu v hiši vrezana letnica 1756! Gospodar Alojz Lipovec, gostinec po poklicu in nekdanji nosač materiala iz Krme na Kredarico (v 16 letih je bil več kot tisočkrat na Kredarici), in žena Ivanka, doma iz Gorij, po poklicu pa gospodinja in mati Janka in Milene, sta zanesljivo med pionirji gorenjskega kmečkega turizma. Skopa radovniška zemlja (kilogram vsajenega krompirja da le 3 kilograme pridelka) družine ne more preživeti. »Pravočasno sem spoznal to bridko resnico,« pripoveduje Psnak. »Najprej sem uredil gostilno, ki je poleti dobro obiskana in tako dobil nekaj dinarjev več. Potem sem preuredil hlev, lani pa štiri sobe, ki še niso opremljene. Gozdno gospodarstvo Bled mi je odobrilo posojilo, vendar ga rtisem vzel, čeprav priznam, da je inflacija sreča za tistega, ki ima posojilo. Posojila tako in brez beneficirane obrest^ mere ne upam vrniti. Ko se zak o' ni spremene, bom posojilo izk«' ristil in mogoče prihodnje sprejel prve turiste.Odločil sem* za tako kombinacijo kmetijstv* gostinstva in turizma, ker le o" lahko da meni in ženi dohodi kakršnega imajo povprečni »p1^ letarci'. Nič ne bi zagrešili, če b kmeta, ki je najel posojil"' posebno turistično, vsaj toli^; časa, dokler investicija ne rezultatov, oprostili dajatev x, vračanja posojila. Veste, kmetj* smo tu v Radovni edini varuJ1' narave. Kaj če nas ne bi bilo. T11' risti bi opazovali propadajo^ stoge in tu pa tam strgane^ kmeta!« Slovenske kmetijske in gozdni gospodarske organizacije bodo dob1 le v presojo izhodišča za razv" kmečkega turizma, ki sem ga sku^ osvetliti tako s praktične kot teo? tične plati. Na osnovi teh izhodišč1" ocen delovnih organizacij s podro^" kmetijstva in gozdarstva bo mož , delati pravilnik za kreditiranje olajšave. Brez teh odločnih ukrep0, kaj prida od kmečkega turizma 11 mamo pričakovati. Predvsem pa fl1" ramo turizem na kmetijah obra1'' navati kot DEL CELOTNEGA 1JJ RISTIČNEGA GOSPODARSTVJ ki ga ne kaže več jemati kot pos^ neža, temveč možnost za zapolni^ marsikatere vrzeli v turizmu. Konec koncev pa kmečki turize lahko pomaga pri ustvarjanju notežja med mestom in podeželj^j Besedilo: J. Košnjek Fotografije: F. Perdan Psnakova domačija v Zgornji Radovni. Uspešno združevanje kmetiji gostinstva in kmečkega turizma zagotavlja dohodek in napredek te kmW Alojz Lipovec, Psnak po domače: »Kmečki turizem je delo z ljudmi. Neki koroški kmet mi je dejal, da se te dejavnosti ne bi še enkrat lotil. Kravo privežeš in je mir, ljudem pa se moraš stalno prilagajati«, je pripomnil. Veletrgovina ŽIVILA Kranj — TOZD Maloprodaja Za prijetnejše praznovanje vam nudimo v naših prodajalnah po znižanih cenah mesni zajtrk 200 g jetrno pašteto 100 g vino Vipava 11 p^linkovec 11 5,40 din 2,60 din 10,50 din 29,60 din TPriporočamo se za nakup in vam želimo prijetno praznovanje Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, SGP Projekt Kranj in GIP Gradiš TOZD Jesenice objavljajo podlagi 7. in 8. člena Pravilnika o sO-spodarjenju in razpolaganju z ru^nimi sredstvi za usmerjeno in ionizirano stanovanjsko gradnjo v čmi Kranj, razpisuje Samouprav-j.a stanovanjska skupnost občine ,ranj po sklepu 3. seje delegatov ^Upščine z dne 16. aprila 1974 Razpis za dodelitev posojil za nakup stanovanj v blokih I. Namen posojila P .. 1- gojila se dajo za nakup stanovanj b«okih v okviru usmerjene stano-^JjJske gradnje za najemna in last-stanovanja, ki se gradijo na orriočju občine Kranj in bodo vse-po programu v letu 1974, za atera bodo sklenjene pogodbe o O^Kupu po posebnem razpisu. rjLgan izaći je združenega dela, kate-n temeljne organizacije ali obrati 'J v drugih občinah, njihova sred-jnVa za usmerjeno stanovanjsko ,njo pa združujejo pri Ljubljan-oanki — podružnica Kranj, PE fanj, lahko na ta sredstva dobijo %ni ali pa njihovi delavci posojilo nakup stanovanj v občini, kjer je ^dež temeljne organizacije združena dela ali obrata. 1 . janovanja, za katera se daje poso-Jn' ™oraj0 biti grajena v skladu z ^'oki občinskih skupščin o določitvi ar^ovanjskega standarda. samo njegova lastna denarna sredstva, ne pa tudi posojila, ki jih je posojilojemalec pridobil od organizacij združenega dela. 5. Obrestna mera za posojilo je 2 %. Po preteku 10 let od pričetka plačevanja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča za 2 %. Najdaljša odplačilna doba za posojila sme biti 20 let. 6. Posojilo lahko dobijo le kreditno sposobni posojilojemalci. III. Posebni razpisni pogoji za organizacije združenega dela 1. Višina zaprošenega posojila ne more presegati 2-kratnega zneska, ki ga je vplačala organizacija združenega dela do 31. 12. 1973 na račun združenih sredstev v banki. Organizacije združenega dela, katerih združena sredstva ne omogočajo nakup vsaj enega stanovanja, lahko zaprosijo za posojilo do višine 5-kratnega zneska v letu 1973 združenih sredstev v banki. 2. Odplačilna doba za najeto posojilo se izračuna tako, da se uporabi najmanj četrtina sredstev od 1 % stanovanjskega prispevka formiranega v času od 1. 1. do 31. 12. 1973 za plačilo ene polletne anuitete. Prednost pri odobritvi posojila imajo tisti udeleženci razpisa, ki niso dobili posojila po razpisu v letu 1973 in tisti, ki so se razpisa udeležili, če jim ni bilo odobreno posojilo do višine iz tč. III/1, s tem, da skupni znesek zaprošenega posojila ne more presegati zneska iz tč. III/1. Pred odločitvijo o dodelitvi posojila bo samoupravna stanovanjska skupnost z dogovorom med zainteresira- SGP Projekt Kranj, GIP Gradiš TOZD Jesenice in Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, objavljajo Razpis o zbiranju interesentov za nakup stanovanj v blokih Stanovanja so v gradnji v Kranju, Planina'— na stanovanjskem« kompleksu, označenem po zazidalnem načrtu S5 (Odlok o zazidalnem načrtu Planina — soseska S5, zazidalna cona PS 1 — Ur. vestnik Gorenjske št. 10/73). Gradnja stanovanj je zasnovana na podlagi družbenega dogovora o usmerjeni blokovni gradnji stanovanj po srednjeročnem programu občine Kranj. Stanovanja se gradijo v skladu z Odlokom o določitvi stanovanjskega standarda v občini Kranj (Uradni vestnik Gorenjske št. 15/73). Po programu graditve stanovanj za leto 1974 bo do konca leta 1974 in v prvem tromesečju 1975 pripravljenih za oddajo 396 stanovanj naslednjih velikosti: .61 garsonjer od 28,36 do 29, 43 kv. m 46 enosobna od 36,92 do 41,93 kv. m 165 dvosobna od 56,33 do 60,95 kv. m 3 dvosobna in kabinet 65,07 kv. m 28 trosobna ~ od 74,62 do 77,83 kv. m 93 dvosobna in dva kabineta od 81,28 do 87,10 kv. m Stanovanja bodo standardno opremljena, s toplo tekočo vodo in centralno ogrevana. Stanovanjsko naselje pa komunalno opremljeno. V smislu določil družbenega dogovora, podpisanega v občini Kranj, bo končna prodajni cena določena ob zaključku tretje gradbene faze. Elementi cene so določeni z družbenim dogovorom, določen pa je tudi način spremljanja in ugotavljanja cene, ki jo potrdi koordinacijski odbor podpisnikov družbenega dogovora, s ceno in njenimi elementi pa bo seznanjen tudi odbor samoupravne enote za graditev Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj. Cena za kv. m stanovanja bo diferencirana glede na velikost stanovanja. Površina pa ugotovljena po določilih JUS standardov. Ob sklepanju kupoprodajnih pogodb po zaključeni tretji gradbeni fazi bodo morali kupci vplačati 1 % vrednosti kupljenih stanovanj varščine, ki v primeru x)dstopa od pogodbe zapade. Natančnejša določila o varščini bodo vsebovana v kupoprodajni pogodbi. Za nakup stanovanja se lahko prijavijo organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in občani, ki kupujejo stanovanje v etažni lastnini. Po zaključenem razpisu bodo interesenti dobili potrjeno rezervacijo naročenih stanovanj. V primeru, če bi bilo število stanovanj, ki jih interesenti želijo kupiti, večje od razpoložljivega števila, bo razlika zagotovljena iz naslednje količine stanovanj, ki bodo zgrajena za vselitev v letu 1975. V gradnji so tudi garažni objekti z zaklonišči. Za nakup garaž naj se interesenti prijavijo tako kakor za stanovanja. Tudi cena garaž bo naknadno določena. Proizvajalci stanovanj bodo s samoupravno stanovanjsko skupnostjo, ki razpisuje posojila za nakup teh stanovanj, ter z interesenti za nakup stanovanj, uskladili potrebe po stanovanjih z razpoložljivimi stanovanji. Interesenti za nakup stanovanj in garaž po tem razpisu sporočijo pismeno podatke o številu in vrsti stanovanj Podjetju za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V, do 20. maja 1974. Kranj, 20 aprila 1974 Na podlagi 9. člena družbenega dogovora o usmerjeni blokovni gradnji stanovanj po srednjeročnem programu v občini Kranj Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj objavlja Razpis o zbiranju interesentov za gradnjo ali nakup poslovnih prostorov Gradnja poslovnih prostorov je predvidena v stanovanjski soseski po zazidalnem načrtu Planine — soseska S5, zazidalna cona P1 (Ur. vestnik Gorenjske št. 10/73), v kateri bo zgrajenih ca. 1400 stanovanj. Poleg navedenih stanovanj je že naseljenih ca. 600 stanovanj, v naslednjem obdobju pa bo v tem predelu mesta zgrajenih stanovanj skupaj za ca. 15000 prebivalcev. Po programu je izgradnja poslovnih prostorov predvidena za trgovske prodajalne za blago, vsakodnevnfe potrošnje od manjših prodajaln do samopostrežne trgovine, gostinstvo, slaščičarske obrate, servise: čistilnice, brivsko-frizerske salone, prodajalne časopisov, tobaka in za druge dejavnosti. Skupna bruto zazidalna površina razpoložljivih poslovnih prostorov in drugih javnih objektov znaša ca. 6.640 kv. m. Poslovni objekti bodo na voljo interesentom v letih 1975—1977. Poslovne prostore, ki jih bosta gradila SGPNProjekt Kranj in GIP Gradiš TOZD Jesenice, bo možno pridobiti s kupoprodajno pogodbo. Vabimo organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga, gostinsko dejavnostjo, obrtna podjetja, servisne de-javnosjti in zasebnike da sporočijo svoje potrebe in ponudbe za nakup ali gradnjo Podjetju za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V. Informacije in podatke o prostorski razporeditvi daje Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, tehnični oddelek Koroška c. 17, telefon št. 24-440. nimi uskladila zahtevke in možnosti za odobritev posojila tako kot določa 9. člen pravilnika. IV. Posebni razpisni pogoji za delavce Posojilojemalci dobijo posojilo le, če se zavežejo: 1. Da se odplačilna doba za posojilo izračunava na osnovi mesečnega obroka za vračanje posojila. Mesečni obrok se izračuna od povprečnega OD posojilojemalca, in sicer tako, da skupna obremenitev posojilojemalca po že odobrenih posojilih in zaprošeno posojilo pri OD do 2.500,00 din znaša 20 % OD od 2.501,00 din do 3.000,00 din znaša 25 % OD nad 3.501,00 din znaša 30 % Kratkoročne obveznosti z vračilom do 5 let se ne upoštevajo. 2. Da bodo po petih letih prilagodili mesečni obrok za odplačilo posojila na osnovi takratnega osebnega dohodka, nato pa bodo prilagajali odplačevanje na enak način vsaki nadaljnji dve leti. 3. Prednost pri odobritvi posojila bodo imeli občani, ki namensko varčujejo pri banki in bodo do 31/12-1974 pridobili pravico do bančnega posojila. V. Dokumentacija Udeleženci razpisa morajo k zahtevkom za posojila na predpisanih obrazcih, ki jih prosilci dobijo v Ljubljanski banki — podružnici Kranj, poslovna enota Kranj, priložiti: a) organizacije združenega dela: — prosilci iz drugega odstavka tč. I./l pogodbo o nakupu stanovanj. b) delavci — potrdilo delovne organizacije, da soglaša z odobritvijo zaprošenega posojila, — potrdilo delovne organizacije o višini povprečnega osebnega dohodka zadnjih šest mesecev, — dokazilo za lastna denarna sredstva, — podatke o doslej odobrenih posojilih za nakup stanovanja pri organizaciji združenega dela, s posojilnimi pogoji, — prosilci iz drugega odstavka tč. I./l pa tudi pogodbo o nakupu-stanovanj. VI. Informacije Vse informacije in pojasnila o tem razpisu dobijo prosilci pri Ljubljanski banki — podružnici Kranj, poslovna enota Kranj, cesta JLA 6. Kranj, 20. aprila 1974. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj Enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu objavlja po sklepu'3. seje skupščine stanovanjske skupnosti Razpis za oddajo stanovanj, financiranih iz sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Kranj I. Vrsta stanovanj Za najem bo oddanih 178 stanovanj v stanovanjskem naselju ST-12 in S 5 na Planini v Kranju, in sicer: 5 dvosobnih z dvema kabinetoma 24 trosobnih stanovanj 24 dvosobnih z enim kabinetom 46 dvosobnih stanovanj 53 enosobnih stanovanj 26 garsonjer # II. Roki vselitve Po programih izgradnje bodo stanovanja pripravljena za vselitev od avgusta 1974 do 31/12-1974. III. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci za pridobitev stanovanja Nadaljevanje na naslednji strani P .. 2. °sojilo je razpisano iz dela sred-ki jih združujejo organizacije j^fuženega dela v Ljubljanski ban-• Podružnici Kranj —. poslovna Kranj do skupne višine ^'300.000 din. H • 3. 2ac^isa se udeležijo organi- (jej1J® združenega dela, ki združujejo stanovanjskih sredstev po samo-2(jra^nem sporazumu ali Odloku o atan 6VanJu sredstev za kreditiranje nik nanJske graditve. (Uradni vest-laJ .Senjske št. 26/72) kot tudi de-^hk' orč»anizacij. Organizacije se alj 0 udeležijo razpisa posamezno organizacij skupaj. H Cl> se lahko udeležijo le delavski a|-.erim delovne organizacije dajo ^lasje za odobritev posojila. Pr • 5. v&tf Za P°s°jil° morajo izpolnje- Pog0J8e sPlošne in posebne razpisne ^ Splošni razpisni pogoji '/ 1 Cih?-Vke za Pos°jil° l50 zbirala i Kr Jan»ka banka — podružnica siL^J- PE Kranj neposredno od pro- t jkaShV.na predpisanih obrazcih naj-nfcJ"d') 20. maja 1974. Nsek 2' Posameznega posojila je de|a0 Pri organizacijah združenega do , nakup najemnih stanovanj n ' pri delavcih, ki kupujejo v etažni lastnini, pa do * dednosti stanovanja. \ ist 3- ?ojjj ® stanovanje lahko najame po-ižp0i ru.di več družinskih članov, če DHjjJujejo pogoje razpisa. V tem ^ti fifw>/ posojil ne more prese-u /(' kupnine. ^e|av . 4.v- t>U « morajo sodelovati pri naku-ar}ovanja z lastnimi sredstvi ktn^nJ v višini 26% kupnine. Za v ^ ^udeležbo občana se štejejo a) družine z nizkimi dohodki imajo pravico do stanovanja ustrezne velikosti, upoštevaje število članov družine, pod pogojem, da mesečni dohodek na družinskega člana v letu 1973 ni presegal din 850,00; b) matere samohranilke (samohra-nilci otrok) imajo pravico dp stanovanja ustrezne' velikosti glede na število članov družine, pod' pogojem, da mesečni dohodek na člana družine v letu 1973 ni presegal din 1.300,00; y c) stari ljudje imajo pravico do eno-sobnega stanovanja ali garsonjere, pod pogojem, da mesečni dohodek na člana družine v letu 1973 ni presegal din 1.200,00; d) delovno nesposobni občani imajo pravico do stanovanja ustrezne velikosti glede na število članov družine, pod pogojem, da mesečni dohodek na člana družine v letu 1973 ni presegal din 1.300,00; e) mlade družine imajo pravico do enosobnega stanovanja ali garsonjere pod pogojem, da nobeden od zakoncev ni starejši od 30 let, da nima nobeden več kot 10 let delovne-dobe ter da od sklenitve zakonske zveze pa do vložitve prošnje za stanovanje ni preteklo več kot pet let. Prednost imajo mlade družine z nižjim osebnim dohodkom na člana družine. IV. Posebni pogoji Pravico do stanovanja, zgrajenega s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Kranj imajo občani, ki doslej še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja in ki bivajo na območju občine Krenj. V. Dokumenti, s katerimi se dokazuje pravica do stanovanja 1. Potrdilo o številu članov gospodinjstva s podatki, od kdaj prosilec prebiva na območju občine Kranj. Potrdilo izdaja oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Kranj; 2. potrdilo o letnem dohodku za leto 1973 za vse člane družine; 3. podatki o sedanjih stanovanjskih razmerah, ki se izkažejo tudi z zapisnikom o ugotavljanju vrednosti stanovahja; 4. potrdilo o premoženjskem stanju oz. o dohodku od tega premoženja. 5. Delovno nesposobni občani morajo priložiti odločbo o nesposobnosti za delo. Prosilec — mlada družina, mora k prošnji priložiti poleg dokumentov, navedenih v točkah 1., 2., 3. in 4. še: a) dokaz o namenskem varčevanju za stanovanje pri poslovni banki; b) izjavo, da ne bo prekinil namenskega varčevanja za stanovanje v poslovni banki; c) izjavo organizacije združenega dela oz. druge samoupravne organizacije, da bo prosilcu mesečno odtegovala od osebnega dohodka znesek, dogovorjen za varčevanje pri banki; d) izjavo organizacije združenega dela oz. druge samoupravne organizacije, da bo skupno s prosilcem v roku sedmih let ustrezno rešila stanovanjsko vprašanje; e) prosilci — štipendisti predložijo potrdilo štipenditorja, s katerim se zavezuje, da bo v roku sedmih let ustrezno rešila stanovanjsko vprašanje, dokazila iz točke a), b), c) in d) za štipendiste niso obvezna, če nihče od zakoncev ni zaposlen. 5. Prosilci morajo izpolniti poseben vprašalnik. VI. Rok za vlaganje prošenj Prosilci morajo vložiti prošnje za stanovanja v 30 dneh od obajve razpisa, to je do 20. maja 1974. Prošnje, prispele po tem datumu, se ne bodo upoštevale. VII. Vlaganje prošenj in informacije: Prošnje se vlagajo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti — enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, vprašalnik, ki ga je treba obvezno izpolniti, in vse informacije daje strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj — Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V, soba št. 7. Kranj, 20, aprila 1974 Na podlagi 1., 2., 4. in 8. člena Zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Ur. -list št. 5-12/72) in 68. člena Statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj, je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj sprejela na seji dne 16/4-1974 . Pravilnik o pogojih za dodeljevanje stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnostne ga stanovanjskega sklada občine Kranj (v nadaljnjem besedilu sklad) - I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se določajo osnove in ugotavljajo pogoji za pridobitev stanovanjske pravice v najemnem stanovanju, zgrajenem ali kupljenem s sredstvi sklada. 2. člen Upravičenci do stanovanjske pravice v najemnem stanovanju (v nar daljnjem besedilu upravičenci), zgrajenem ali kupljenem s sredstvi sklada, se ugotovijo na podlagi prioritetne liste, sestavljene po osnovah in merilih tega pravilnika, ki jo sprejme zbor enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, dodelitvene odločbe pa po prioritetni listi izdaja strokovna služba Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj. 3. Člen 1 Upravičenci do stanovanja, ugotovljeni po določbah tega pravilnika, so: — družine in občani z nizkim dohodkom na družinskega člana, — matere samohranilke, — stari ljudje (moški stari nad 60 let in ženske, stare nad 55 let) in delovno nesposobni ljudje, — mlade družine. 4. člen Upravičenci — družine in občani *z nizkimi osebnimi dohodki, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da prosilec za stanovanje nima stanovanja, — da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, — da dohodki prosilca in njegovih družinskih članov ne presegajo mesečnega zneska na družinskega člana, ki ga z vsakokratnim razpisom določi zbor za posamezno kategorijo prosilcev. Prednostno pravico za pridobitev stanovanja imajo prosilci, ki živijo in delajo dalj časa na območju občine. 5. člen Za družinskega člana upravičenca z nizkimi dohodki v smislu določil tega pravilnika se štejejo: zakonci, otroci, starši upravičencev in starši upravičenčevega zakonca ter osebe, ki jih mora upravičenec vzdrževati po zakonu, pa skupaj z njim stanujejo. Za družinskega člana samohranilke se šteje mati samohranilka in njeni otroci. Za družinske člane upravičencev starih ljudi se v smislu določil tega pravilnika šteje samo zakonec. Za družinskega člana upravičenca mlade družine se v smislu določil tega pravilnika štejejo samo zako-neč in otroci. 6. člen Upravičenec do stanovanja iz člena 4. dokaže upravičenost do stanovanja z naslednjimi dokumenti: 1. s potrdilom o številu družinskih članov in od kdaj prebiva na območju občine. To potrdilo dobi prosilec iz registra prebivalstva pri Skupščini občine Kranj. 2. S potrdilom o letnem dohodku vseh družinskih članov za preteklo koledarsko leto, lahko pa tudi za krajše obdobje leta, kar se določi v razpisnih pogojih. 3. S podatki o dosedanjih stanovanjskih razmerah, ki se izkažejo tudi z zapisnikom o ugotavljanju vrednosti stanovanja. 4. S potrdilom o premoženjskem stanju oz. o dohodku od tega premoženja. 7. člen Upravičenec — mlade družine mora k prošnji priložiti poleg dokumentov, navedenih v 6. členu, še: 1. dokazilo zaposlenega o namenskem varčevanju za stanovanje pri poslovni banki, 2. izjavo prosilca, da ne bo prekinil z namenskim varčevanjem za nakup stanovanja, 3. izjavo delovne organizacije, da bo prosilcu pri mesečnih prejemkih odtegovala znesek, ki ga bo namensko vročala in nakazovala poslovni banki, 4. zagotovilo — izjavo delovne ali druge organizacije, da bo skupno z upravičencem rešila njegov stanovanjski problem v roku 7 let, 5. upravičenci — štipendisti, predložijo potrdilo štipenditorja, s katerim se zavezuje, da bo najkasneje v sedmih letih rešil stanovanjski problem prosilca, 6. določila iz točk 1., 2., 3. in 4. niso obvezna za štipendiste. 8. člen Za mlado družino v smislu določila 5. člena se šteje družina: — če nobeden od članov družine ni starejši od 30 let, — če nima nobeden od članov družine več kakor 10 let delovne dobe, — če od sklenitve zakonske zveze pa do vložitve prošnje za stanovanje ni preteklo 5 let. 9. člen Glede na število članov družine lahko pridobijo upravičenci z nižjimi dohodki stanovanje naslednjih velikosti: Število članov Vrsta stanovanja 1 soba ali garsonjera 2 enosobno 3 dvosobno do dvosobno in kabinet 4 dvosobno in kabinet ali trosobno za 4 in več trosobno ali večje stanovanje 10. člen Upravičenci — mlade družine in stari ljudje, ki izpolnjujejo pogoje iz 6., 7. in 8. člena tega pravilnika, lahko pridobijo stanovanje naslednjih velikosti: Število članov Vrsta stanovanja 1 do 2 soba ali garsonjera 2 in več enosobno II. MERILA ZA PRIDOBITEV STANOVANJSKE PRAVICE 11. člen Pri ugotavljanju upravičenosti do stanovanjske pravice na stanovanju iz sredstev sklada se uporablja osnove in merila po določilih tega pravilnika. Merila rabijo za ugotovitev obsega potreb po stanovanjih za posamezno kategorijo upravičencev. Seštevek vrednosti meril rabi za razporeditev upravičencev v okviru posamezne kategorije upravičencev na prioritetno listo. 12. člen Osnove in merila za vse kategorije so naslednja: 1. povprečni dohodek na člana družine upravičenca, 2. upravičenec nima stanovanja, 3. upravičenec ima po površini neustrezno stanovanje, 4. upravičenec ima glede gradbeno-sanitarnih pogojev neustrezno stanovanje, 5. upravičenec ima stanovanjske prostore, ki ne ustrezajo in mora družina ločeno bivati, 6. družinsko stanje, 7. čas bivanja v sedanjih stanovanjskih razmerah v občini Kranj, 8. čas stalnega bivanja v občini, 9. sodna odpoved stanovanja, 10. posebne težke okoliščine. Merila po teh osnovah s točkoval-nim sistemom predpiše s posebnim aktom zbor samoupravne enote za družbeno pomoč. ponovno razpiše ob naslednjih razpoložljivih stanovanjih. 19. člen Na vsak nov razpis, ko bodo na voljo nova stanovanja, lahko ponovno vložijo prošnjo vsi tisti občani, ki pri prejšnjem razpisu niso dobili stanovanja. 20. člen V skladu s tem pravilnikom sklad predpiše obrazec za prijavo, ki ga mora interesent pravilno izpolniti. V obrazcu prijave je treba zagotoviti možnost vpisa vseh dokazil, ki so potrebna za dokazovanje pogojev in meril v smislu 6., 7. in 8. člena tega pravilnika. 21. člen Po dokončanem sprejemu prioritetne liste upravičencev sklad obvesti z odločbo vse interesente, na katero mesto na prioritetni listi so razporejeni. Upravičence, ki bodo dobili stanovanje in stanovanj, ki so v gradnji, sklad posebej opozori. Interesentom,-ki niso postali upravičenci in niso razporejeni na prioritetno listo, izda sklad odločbo, s katero ugotovi, da niso upravičeni do stanovanja, zgrajenega ali kupljenega iz sredstev sklada po tem pra-' vilniku. • Proti odločbi, izdani v smislu določil tega člena, ima interesent pravico do pritožbe, o kateri odloča poravnalni svet Samoupravne stanovanjske skupnosti. IV. DODELITEV STANOVANJA 22. člen Na podlagi sklepa zbora enote o prioritetni listi izda odločbo o dodelitvi stanovanja strokovna služba Samoupravne stanovanjske skypnosti občine Kranj. 23. člen O izročitvi stanovanja upravičencu se sestavi zapisnik. Izročitev stanovanja opravi strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj. Zapisnik se sestavi tudi ob izpraznitvi stanovanja. V. PRAVICE IN DOLŽNOSTI STANOVALCEV 24. člen Pravice in dolžnosti stanovalcev, ki stanujejo v stanovanjih, ki jih gradi ali kupuje sklad, so enake pravicam in dolžnostim stanovalcev, določenih v zakonu-o stanovanjskih raz* merjih in drugih veljavnih predpisih če s tem pravilnikom ni drugače določeno. 25. člen Mlada družina, ki ji je dodeljeno stanovanje sklada, lahko uporablja stanovanje največ 7 let. 26. člen V primeru, ko se stanovalcu, ki mu je bilo dodeljeno stanovanje sklada, spremenijo pogoji, je stanovalcu možno dodeliti drugo primerno stanovanje v skladu z zakonom o stanovanjskih razmerjih. VI. KONČNE DOLOČBE 27. člen Stanovanje, zgrajeno ali kupljen" s sredstvi sklada, ostane stalno na; menjeno za kategorije občanov, k1 jih določa odlok in ta pravilnik. 28. člen Dodelitvena odločba, ki jo izc' \ na podlagi prioritetne liste za i nO' vanjske zadeve pristojna strokovna služba skupnosti, vsebuje določila-s katerimi se zagotovi namembno^ stanovanj, ustrezna določila pa so vsebovana tudi v stanovanjski p0' godbi. 29. člen V primeru, da upravičenec, kate' remu je dodeljeno novo stanovanje-soglaša z dodelitvijo stanovanja slabše kvalitete, lahko organizacija združenega dela, v kateri upravičenec dela, opravi zamenjavo, če upravičenec da predlog za tako zamenjavo. Stanovanje, ki ga daje v zamenjav" organizacija združenega dela, mora ustrezati -normativom iz 9. člena in mora po kvaliteti spadati najmanj v III. kategorijo, to je, da ima P° doslej veljavnem točkovanju od $ do 105 točk. Zamenjava je možna le s soglasjeH1 sklada. 30. člen Ta pravilnik se javno objavi. Kranj, 16. aprila 1974 13. člen Prosilec ne more postati upravičenec do stanovanjske pravice stanovanja, zgrajenega ali kupljenega s sredstvi sklada, če ne izpolnjuje pogojev oz. določil tega pravilnika. III. POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE PRAVICE DO STANOVANJA ,14. člen Sklad objavi razpis za zbiranje prijav interesentov za pridobitev stanovanjske pravice v stanovanjih, zgrajenih ali kupljenih iz sredstev sklada. Sklad objavi razpis v časopisu Glas. Razpis velja najmanj 30 dni od dneva objave. V razpisu sklad povabi vse občane, ki menijo, da so upravičeni do stanovanj iz sredstev sklada (v nadaljnjem besedilu: interesenti), da v določenem roku vložijo ustrezno prijavo ter prijavi priložijo potrebne dokumente. Poleg objave v časopisu pošlje sklad prepis objave vsem organizacijam združenega dela in drugim Organizacijam. 15. člen Po preteku roka, v katerem morajo interesenti vložiti prijave, komisija prouči prijave in jih razvrsti po kategorijah upravičencev. Komisija preverja dospele prijave in navedbe v dokumentaciji z ogledom na kraju samem. 16. člen Na podlagi meril iz 12. člena tega pravilnika sestavi pristojni organ za vsakega posameznega upravičenca in za vsako kategorijo upravičencev predlog prioritetne liste upravičen-cev. „ Predlog prioritetne liste objavi enota na sedežu Skupščine občine Kranj ter na sedežih vseh krajevnih skupnosti. Predlog prioritetne liste pošlje enota tudi vsem organizacijam združenega dela in drugim organizacijam v občini. K predlogu prioritetne liste imajo pravico dati pripombe upravičenci, gbčani in organizacije. Pripombe je treba dostaviti skladu v 15 dneh. 17. člen Po preteku 15 dni od dneva javne objave predloga prioritetne liste upravičencev komisija prouči pripombe in predloge in pripravi predlog prioritetne liste, ki jo dokončno sprejme zbor enote. 18! člen Veljavnost prioritetne liste preneha z naselitvijo stanovanj, ki so bila na voljo za vselitev. Postopek za zbiranje interesentov se Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj Solidarnostni stanovanjski sklad Zaključni račun solidarnostnega stanovanjskega sklada Kranj za leto 1973 Realizacija finančnega načrta solidarnostnega stanovanjskega ski*' da občine Kranj v letu 1973 A. Dohodki 1 — vplačila od OD iz leta 1972 2 — vplačila od OD za leto 1973 3 — obresti na A vista sredstva Skupaj B. Izdatki 1 — posojila za stanovanjsko gradnjo 2 — subvencioniranje stanarin 3 — znanstveno raziskovalna dela 4 — stroški upravljanja sklada 5 — bančni manip. stroški in provizija 6 — 5 % rezerva od skupnih sredstev S*k upaj Plan Realizacija Indeks 932.233,83 932.233,83 100,-'. 18,589.068,30 19,964.369,69 107,4° — 12.339,85 — 19,521.302,13 20,908.943,37 107,l1 17,282.671,43 16,022.765,— 92,Vj 926.674,90 415.171,95 44, &> 185.890,68 — — 150.000,— 182.127,— 121,42 - 24.647,- - 976.065,12 . 4,264.232,42 436,8» 19,521.302,13 20,908.943,37 107,1J Samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Predsednik: Mrak Polde, 1. r. Kranj, 16. aprila 1974 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj Solidarnostni stanovanjski sklad Finančni načrt solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Kranj za leto 1974 A. Dohodki 1 — prenesena sredstva iz leta 1973 2 — vplačila od bruto OD v letu 1974 3 — obresti od danih avansov za nakup stanovanj 4 — obresti na k vista sredstva 5 — anuitete od danih posojil Skupaj B. Izdatki 1 — za plačilo razlike za 95 stanovanj 2 — subvencioniranje stanarin 3 — odvod za znanstveno raziskovalno delo 4 — bančni manipulativni stroški 5 — stroški poslovanja sklada 6 — za nakup 83 stanovanj 7 — 5 % rezerva od vplačil pod A/2 Skupaj 4,264.232,42 ega okolja. »Vabim Ježa Popotnika, naj se ob priložnosti potegne do Šenčurja, in sicer po stari cesti od letališča Brnik mimo Bivja. Vendar mu dam koristen nasvet: vozi naj počasi, sicer ne bo cel prispel na cilj.« Ubogal sem kratko, a jedrnato sporočilce ter najel odslužen vojaški džip. S šoferjem sva sklenila, da bo pritiskal na plin tako blago kot bi bil plačan od ure in ne od kilometra. Res nama je po poti, podobni lunini površini, uspelo nekako prilesti v Šenčur — čeprav sem polomil štirinajst bodic in čeprav so vozniku kasneje odpeljali v ambulanto, koreto pa v odpad. Ne vem, kako je s prizadetimi domačini, toda če mislijo izglasovati kakšen samoprispevek za pokrpanje lukenj, zbrani denar najbrž ne bo zadoščal. Glede na izkušnje v zvezi z morebitnimi obljubami o finančni pomoči odgovornih pa sodim, da bi bilo še najpreprosteje in najceneje kupiti — helikopter. Ribogojnica na Bledu je precej odmaknjena od naselja in leži v kotlini, ki jo obkrožajo stanovanjske hiše. Poleg rib imajo tam tudi tri razborite pasje marcine. Lepo in prav. A še lepše bi bilo, če bi se dalo kako urediti, da bo v bodoče nočne serenade živali poslušal samo njihov lastnik in ne cela okolica, ki ji besni lajež že pošteno načenja živce. Za uvod sosedje predlagajo, naj tuljenje v tercetu tovariš rejec spremeni v solo tuljenje, ako zaradi tatov brez psov ribe ne morejo nemoteno rasti. Morda bo hrup potem postal znosen. GRASKI od 27. aprila . d o 5. maja 19 7 4 VELESEJEM V A S V A B I PREK 2000 RAZSTAVLJALCEV IZ AVSTRIJE IN 40 DRŽAV Avstrijski železni sejem, razstava za kmetijstvo, gastronomija s posebnimi razstavami: udobna gostinska soba, lep gostinski vrt, pogrnjena miza, moderna restavracijska kuhinja, stroji za obdelavo kovin in lesa, ogrevalna in hladilna tehnika, mednarodna borza dopustov ŠOTORI, MOTORNI ČOLNI, PLAVALNI BAZENI, »VSE ZA OTROKA. RAJ ZA GOSPODINJE-, MODNA REVIJA. Velesejem je odprt vsak dan od 9. do 18. ure. Na velese-jem vozijo tramvaji št. 4, 5 in 14. Vstopnina 20 dfnarjev. Jugoslovanski potovalni uradi organizirajo skupinske obiske. Špageti po karbonarsko Potrebujemo: 50 dkg špagetov, sol, poper, muškatni oreš-ček, 75 g šunke, peteršilj, 6 jajc, dve žlici sladke smetane, 10 dkg naribanega sira. Testenine kuhamo v slani vodi. Šunko popečemo v ponvi v dveh minutah. Peteršilj, jajca, smetano in ostale začimbe zmešamo v skledi. Kuhane špagete odlijemo in oplaknemo s toplo vodo. Jajčno maso stresemo na popeče-no šunko in pustimo, da jajca zakrknejo.' Vse skupaj nato primešamo špagetom in potresemo s sirom. izbrali smo Ste za veselo spalnico? Potem vaše odeje in blazine oblecite v živahne rožaste prevleke. Pri Zarjinem TEKSTILU (pri Korota-nu) dobite zanje metrsko blago, pa tudi že izgotovljene prevleke. Blago, ki ne potrebuje likanja, je izdelek kranjskega Tekstil-indusa, dobi se pa v ciklamni, zeleni, modri in oranžno-rumeni barvi. Cena: 23,60 din Novost na našem trgu so prav gotovo samolepilni albumi. Nič več ne bo treba lepiti vogalčkov, ki bi držali sliko; sedaj bo stala, kakor jo bomo pač pritisnili na papir, poleg tega jo bomo pa lahko poljubno prestavljali. Albume infajo naprodaj v Ko-krini papirnici v GLOB US U. Cena: od 85,80 do 137,90 din Trato pred hiSo bi radi imeli lepo, gosto in gladko, skratka čim bolj »angleško«. l)a pa to dosežemo, jo je treba pravilno negovati in pogosto rezati. Najmanj truda nas bo stalo, če bomo to delo opravljali z dobro motorno ročno kosilnico. Jeseniška KOVI-NOTEHNA jih prav te dni prodaja s popustom na kmetijskem sejmu v Kranju, dobite jih pa tudi v njihovi blagovnici FUZI-NAR na Jesenicah. Cena: dvotaktna 1584 din fttiritaktna 1709 din Usnjena jopa je pripraven del garderobe. Izredno lepd, moderno krojene, izdelek kamniškega Utoka, prodajajo V Elitini Konfekciji v Kranju. Barve; opečnata,, svetlo in temno rjava, zelena. Cena: 841,60 din za vas 10 % Posebna ugodnost pri nakupu stanovanjske opreme po starih cenah v veleblagovnici Globus Kranj VJSUjul KRANJ program BARBARE — Brest program ALPLES — Železniki spalnice Polzela v salonu kuhinjske opreme Dekor Kranj nova kuhinja TANJA Potrošniško posojilo brez porokov do 20.000 din Brezplačna dostava in montaža! Cenjene stranke obveščamo, da imamo na zalogi nekaj polavtomatskih sadilcev za krompir in traktorske nošene škropilnice 200-, 300- in 500-litrske ter izkopalnike za krompir za dinarje. Obiščite nas na sejmu v Kranju Kmetijsko živilski kombinat Kranj — agromehanika Cesta JLA št. 1, tel. št. 23-485 in 24-778 Mutizem Z mutizmom označujemo pri otrocih tisto psihogeno povzročeno nemost in govorno plašnost, ki ovira otroka pri vzpostavljanju govornega kontakta z drugimi. O popolnem mutizmu govorimo takrat, ko otrok ne govori z nikomer, kadar pa otrok govori le z določenimi osebami, pa govorimo o selektivnem mutizmu. Dolgo so te motnje pripisovali otrokovi jezi in trmi. Klinična opazovanja in spoznanja pa kažejo, da je v določenih situacijah otrok res tih in nem, vendar ne molči zaradi tega, ker noče govoriti ali odgovarjati, ampak zato, ker mu zavrtost mišljenja in plašnost v socialnem kontaktu jemlje misli, katere naj bi izgovoril. Do mutizma pride pri otrocih, katerih čustveni razvoj je zelo zgodaj oškodovan in so daljnosežno prizadete tudi kontaktne sposobnosti. Te reakcije nastopajo vedno v kritičnih življenjskih situacijah zaradi neprijetnih izkušenj iz preteklosti, kajti prvi poizkusi vzpostavljanja kontakta z odraslimi okoli njega so otroka razočarali. Na drugi strani pa ni dobil tudi nobenih spodbud za obogatitev besednega zaklada. Tako otrok celotno obdobje govornega razvoja doživlja prazno, čuti se osamljenega, zapuščenega, 'ne čuti ljubkovanja in nežnosti, ki so posredovani otroku ravno prek govora. Otrokovo čebljanje so odrasli nestrpno in grobo prekinjali, saj jim je bilo njegovo govorjenje v tej razvojni fazi samo v nadlogo, ob kateri so se razjezili in postali surovi. Če se odrasli za otrokov jok, ki je predstopnja govora v socialnem kontaktu ali za njegovo klicanje, niso zmenili, in je ostal otrok sam in zapuščen, so s tem otežili vzpostavljanje in osvajanje zaupljivega odnosa do sveta in ljudi. S tem pa se že tudi prizadene in zavre prvi in najugodnejši impulz po govornem kontaktu. Taki otroci so zelo občutljivi za vsako tekmovanje in sploh na vse konkurenčne in rivalitetne situacije. Naša dožnost je, da nudimo oporo'in pomoč otrokom, da jim posredujemo občutek varnosti, samozavesti in da zaupamo v njihove sposobnosti. Le tako. bo otrok sčasoma postal sposoben kontaktiranja s soljudmi, ki ga sicer ob doživljanju negotovosti, nesposobnosti, zapostavljenosti itd. vodi v •stisko in ga vznemirja. Janez Rojšek, dipl. psiholog prijatelje izb h Kotiček za ljubitelje cvetja Piše ing. Anka Bernard Obisk vrtnarske razstave O letošnji največji vrtnarski razstavi na svetu WIG 74 na Dunaju je bilo že precej reklame potovalnih agencij, zato si bo marsikateri ljubitelj cvetja to razstavo ogledal. Tudi iz Kranja bo junija ali julija odšla skupina obiskovalcev v organizaciji Hortikulturnega društva Kranj. Vse informacije o obisku razstave se lahko dobe v pisarni vrtnarije Zlato polje V Kranju. Prireditelji zatrjujejo, da je WIG 74 največja vrtnarska razstava sveta. Če je kdo videl izredno lepo razstavo na Dunaju pred desetimi leti, si lahko predstavlja, kaj vse ljubitelj cvetja na taki razstavi vidi. Na razstavi bo okoli 10 milijonov rastlin z vsega sveta. Na 100 hektarih vrtnarskih površin so razporejene posebne razstave, kot so: rožni vrt, vodni vrt, vrt trajnic, vrtni paradiž, otroški živalski vrt, razstava psov, vrt flamin-gov, igrišča za otroke in odrasle, rekreacija za prosti čas, vrtovi narodov, avstrijske pokrajine ipd. V posebnih prostorih s skupno površino več kot 16.000 kvadratnih metrov bodo občasne razstave rezanega cvetja, rož, sadja, zelenjave ipd. Po razstavi vodi obiskovalce 25 km poti. Utrudljivo pot pa si obiskovalec skrajša z malo železnico. Na razstavi se bodo vrtičkarji lahko poučili o ureditvi vrta, izboru rastlin, uporabi gnojil, sredstev za zatiranje bolezni in škodljivcev, o vrtnem orodju in strojih, vrtnem pohištvu, bazenih, savnah itd. Višek razstave bo pole.tna razstava cvetic, med katerimi bodo tudi novitete, ki jih še nismo videli. Ljubitelji bodo lahko marsikaj koristnega z obiska razstave prenesli v svoje vrtove. Azaleja Zam^ova^Stva Pravijo, da so lepe tiste ženske,/* se za svojo lepoto trudijo in vztrdj11, odpravljajo napake ali jih vsaj P,l'\ kri vajo. Ena takih grdih napah /j podbradek. Nikar se ne sprijazni z njim, če ga imate, saj vsake obrazu doda vsaj po nekaj let. D" bo podbradek izginil, je treba vetht" držati glavo pokonci. Mislite na ^ kadar berete ali delate sede. skušajte spati na hrbtu, brez veliW blazine, zadošča le majhen zvite* Pomaga tudi, če pogosto ponav tole vajo: usta zapremo, brado p° tisnemo naprej in si prizadeven .s spodnjo ustnico doseči koM1' nosu. V taki drži obraćajmo glavo levo in desno, nato držo sprosti ter ponovimo. Ce boste vajo ponO'' Ijali do desetkrat na dan, se bo p*"' bradek morda zmanjšal. Za dobro spanji — Soba naj bo le deloma zate/»' njena. V popolnoma svetlih prosto rih se zgodaj zbudimo, trda tema P° zbuja tesnobo in strah. — V posteljo odhajamo mir$ izogibajmo se večernih preprirov P razburjenj. Kratek sprehod pff{ spanjem marsikomu koristi. — Nekateri ne vedo, ko0 ^ spanja potrebujejo. Po predolgi p spanju smo lahko prav tako oM° tični in majavi kot po kratkem. — V spalnici naj bo svež zra* Odrasel človek namreč porabi spanju na minuto 6 litrov zraka. — Če zvečer težko zaspite, se p0'' trudite in ležite v posteljo vedno oj i usti uri. Organizem se tako nav0' določenega ritma. } — Zvečer ne obremenjujmo želod' ca, če hočemo mirno spati. I Joži — Imam volno, iz katere jj rada imela komplet jopice in kn1 Komplet naj bi bil obenem eleg^ ten in moderen. Prosim za nasVe( Stara sem 23 let, visoka 162 cm 1 tehtam 50 kg. V marsikaterem stanovanju nas s svojim cvetjem prav sedaj razveseljuje azaleja. Žal pa je azaleja občutljiva lončnica, ki ob nepravilni negi rada propade. Če prinesemo cvetočo lončnico v stanovanje, jo moramo precej zalivati, saj med cvetenjem potrebuje največ vode. Ne smemo je postaviti v pretopel prostor, kjer temperatura presega 18 stopinj. Rada je na oknu in na soncu. Zalivajmo jo s prekuhano vodo. Cvetenje azaleje se da podaljšati, če vodi za zalivanje dodajamo tekoče gnojilo, kot je Cvetal, in sicer na vsaka dva tedna. Če se ob vsej previdnosti zgodi, da se rastlina presuši, jo čimprej namočimo. V vedro natočimo toplo vodo do 30 stopinj in vanjo denemo rastlino v cvetličnem lončku. Voda naj sega čez rob cvetličnega lončka. Rastlino tako namakamo eno do dve uri. - Težko, da bi azaleja cvetela še naslednje leto, če ji ne posvečamo posebne pozornosti. Ko počasi odeveta, jo tudi manj zalivajmo. Opustimo tudi gnojenje. Zalivanje pa naj bo vedno s prekuhano vodo. Rastlino prenesemo z okenske police, kjer ima veliko sonca, na bolj senčno stran. Zalivamo le $e po enkrat na teden. Konec maja azalejo zagrebemo na vrtu v zavetje kakega grmiča, kjer naj ostane vse poletje. V daljšem sušnem obdobju jo moramo zaliti s prekuhano vodo ali deževnico. Enkrat v tem obdobju bomo zamenjali vrhnjo plast zemlje v lončku s tako iz borovega gozda. Konec septembra pa azalejo spet prenesemo v stanovanje. Odvečne poganjke porežemo. V zmerno toplem prostoru jo primerno zalivamo in to tem bolj, če začne kazati napete popke. - L.M~ Marta — Krilo je krojeno iz ej pol, tako da se zaključuje Pre ie zvončasto tik pod koleni. Pleten0 gladko. Jopica pa sega čez boke v ožjega kroja. Ima šal ovratnf1 g(J patentnem vzorcu, prav tak'' zaključki rokavov fri del'žepov. " 1 2 3 4 5 6 i 8 9 10 11 12 13 14 • 15 16 17 ■ 1 19 ■ 20 21 22 ■ 23 ■24 ■25 26 27 28 29 30 31 ■ 32 33 ■ 34 35 36 ■ 37 ■ 38 39 40 4' P 42 43 • 44 45 ■ s 46 ,: S48 ■ 49 !>0 51 ■ 53 U55 56 57 58 59 60 Si Vodoravno: 1. slab izraz za ganjenost, ginjenost, 8. turistični grad na Koprskem, 14. človek z istim imenom, 15. ime jugoslovanske pevke in igralke Marković, 17. grška črka T, 18. estonski kraj med Cudskim jezerom in Finskim zalivom, 20.Andrej Jarc, 21. Jazonova ladja Argonavtov, 23. vulkan na otoku Mindanab v Filipinih, 24. avtomobilska oznaka za Benetke, 25. največja reka na zahodnem delu Indijske podceline, izvira v Tibetu in se izliva v Arabsko morje, 26. Sofoklejeva drama o hčeri Edipa in Jokaste, 29. domače žensko ime, Antonija, 31. otok pred zahodno obalo Irske pri zalivu Galway, 32. Risto Savin, 34. bivališče dvorjanov, 35. posušena trava, 37. znak za kemično prvino natrij, 38. rt na severu Madagaskarja, 40. zidak, 42. prodajalne trgovskega blaga, 45. domači izraz za šalo, 46. grška črka, 48. grški bog vetrov, 49. vtikljaj, 51. znak za kemično prvino srebro, argentum, 52. rajnik, 55. italijansko moško ime, Hugo, 56. priljubljena igra z žogo, 58. skrajnost, največja stopnja, 60. mesto v severni Italiji, 61. mestp ob reki Orinoko v Venezueli. Navpično: 1. ime TV sodelavke Vončina, 2. iraško mesto ob reki Tigris med Bagdadom in Aba-danom, 3. kdor je neugnan, 4. osebni zaimek, 5. prislov tjale, tjakaj, 6. turška kratka kriva sablja, 7. razstavljeni predmet, 8. važna začimba, 9. skandinavsko moško ime, Olaf, 10. kuhinjska dišavnica iz ličja mladih cimetovcev, 11. ime slovenske pevke popevk Sršenove, 12. znak za kemično prvino renij, 13. ime mariborskega pisatelja in kritika Rudolfa, 16. kdor goji ajdo, 19. prebivalec Beotije, Aonije, 22. človek v svoji zgodnji dobi, 25. komisijski popis sredstev, ki jih ima delovna organizacija, 27. znak za kemično prvino iridij, 28. prebivalec španske pokrajine Aragonije, 30. odrivek, 33. drevesna bolezen, tudi konjska, 35. sovji samec, sovač, 36. učenec, posnemovalec v umetnosti, 39. Božo Vodušek, 41. prijeten vonj, 43. koroški ljudski ples, 44. visok vrh v Bernskih alpah z znamenito severno steno, 47. rjavo-rumena barva, 50. globoka nezavest, zlasti pri zastrupitvah, 52. okrajšava za zaupno, 53. tuje žensko ime, Otilija, 54. ime grške črke, 57. avtomobilska oznaka za Novo Gorico, 59. Truman Capote. Rešitve pošljite do srede, 24. aprila, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din rešitev nagradne križanke iz sobotne številke 1. obstoj, 7. Kneipp, 13. prevrat, 15. lesorez, 17. Na, 18. arkada, 20. Aneta, 21. adar, 23. otisk, 25. izid, 26. Ariosto, 28. RI, 30. ica, 31. Onatas, 32. rudar, .'14. zamaz, 36. komite, 39. INA, 40. ar, 42. unisono, 44. dota, 46. Ozren, 48. Ptuj, 50. Arica, 52. magoti, 54. ta, 55. Rakitna, 57. Anastas, 59. kadmij, 60. kateta izžreba n i reš eva le i Prejeli smo 124 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) bo dobil A. Terčon, 64000 Kranj, C. kokrškega odreda 10; 2. nagrado-*«) din) Marika Fajan, 64202 Naklo 119; 3. nagrado (30 din) pa Darja Friškovec, 64000 Kranj, Pintarjeva 4. Nagrade bomo poslali po pošti. Črtomir Zoreč: N'mav čriez izaro, n'rnav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) »Bodiva poštena, gospod Smrekar, jaz ne bi sedela tukaj, če bi imela vaša žena za vas vsaj malo razumevanja!« Manj moških potomcev Zaradi zastrupljenosti okolja ženske rodijo več hčera kot sinov. To so ugotovili britanski znanstveniki. Živčni udarci zaradi zastrupljenosti okolja menda uničujejo moške spermatozoide. Znanstveniki utemeljujejo svojo trditev z izkušnjami ob gostem smogu nad Londonom. Z obsevanjem proti gnilobi Strokovnjaki na Novi Zelandiji so predlagali naj bi sadje elektronsko obsevali in s tem povečali njegovo odpornost. Pospešeni elektronski delci prodro samo pol centimetra pod kožo sadja in uničujejo glivice, ki pospešujejo gnilobo. Pri tem se videz, barva in okus sadja sploh ne spremenijo pa tudi hranilne vrednosti se ne zmanjšajo. Piramide obnavljajo V Egiptu piramide doživljajo svoj preporod. Na pobudo oblasti so jih začeli obnavljati. Sedaj končujejo dela na najvišji, 146 metrov visoki Keopsovi piramidi. Utrjujejo tudi kamnite bloke na drugi največji, Kefrenovi piramidi. Avtomobil na dušik Dr. John Rundell iz Velike Britanije je izdelal avtomobilski motor na plinsko turbino, ki jo poganja dušik. Enkratna polnitev rezervoarja s tekočim dušikom omogoča vozilu, da prevozi 240 do 400 kilometrov poti. Tekoči dušik je po mnenju izumitelja delovni plin, katerega pritisk se s segrevanjem še povečuje. Sila, potrebna za pogon vozila, se razvija med prehodom segretega plina skozi turbino. Maraton po Afriki Ugandec Albert Kivanuka si je zadal nenavadno nalogo. Sklenil je, da bo peš prehodil vso afriško celino. Na pot je 32-letni Ugandec krenil iz Kampale, glavnega mesta Ugande. Pred odhodom je izjavil, da bo obiskal prav vse afriške dežele. Suša tudi na Poljskem Zadnji mesec je skoraj vso Poljsko zajela suša, kakršne ne pomnijo v tem stoletju. Marca je padlo le 4,2 milimetra padavin. Toploti in suši se je pridružil še veter, tako da je zemlja še bolj suha. Marec je bil namreč tudi najtoplejši mesec. Na jugu Poljske so dnevne temperature znašale 23 do 24 stopinj Celzija. Simboličen kandidat V volilno kampanijo so se vključili tudi tuji delavci v Franciji. Tako se je na seznamu možnih kandidatov na novega predsednika republike znašel tudi 18-letni Dželali Kamel iz Tunisa. Kandidiral ga je komite za zaščito tujih delavcev v Franciji. Kandidatura je samo simbolična, saj Kamel ne izpolnjuje osnovnih pogojev: ni dovolj star in ni francoski državljan. Komite ga je predlagal samo zato, da bi opozoril na težaven položaj tujih delavcev v Franciji. Diploma , v 74. letu Joanis Iannou iz Aten je te dni prejel diplomo pravnika. To bi ne bilo prav nič nenavadnega, če diplomant ne bi imel že 74 let. Ob tej priložnosti je izjavil, da bo nadaljeval s študijem političnih ved. Moskva pod zemljo Kot pišejo Izvestja, se bo Moskva v naslednjih letih začela seliti pod zemljo. Izdelani so že projekti za gradnjo poslovnih prostorov, garaž, avtobusnih in železniških postaj pod zemljo. Na površju pa bodo uredili zelenice, drevorede in parke. (16. zapis) Res, kar preveč se obotavljamo na naših poteh po ljubi koroški deželi, kot stari romantični romarji smo, ki jih vse zanima: lepota krajev, zgodovinsko ozadje, ljudje, navade in šege, pa še spomeniki in nagrobniki. In pa seve tudi sporočilo o velikih možeh, ki jih je rodila slovenska Karantanija. Nismo sodobni avtomobilisti, ki slepo drve proti cilju — med potjo pa ničesar ne vidijo, ne slišijo, ne čutijo. Nas pa vodi ona Zupančičeva misel: »Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti... Sveta si zemlja ...« BAŠKOJEZERO Z levega brega Drave se moramo po mostu pfi Rožeku spet vrniti v Rož, če si hočemo ogledati kraje okrog Baškega jezera. Od Rožeka nas bo vodila cesta mimo Šmartina in Ledine (Ledenit-zen) v Zgornje Borovlje (Oberfer-lach) ter pod hribom Tabor (725 m) — ki se tudi po nemško tako imenuje — do Brda ob Baškem jezeru (Egg a. Faaker See). Od tu pa do Novega Brda vodi cesta tik ob jezerski obali — vila pri vili, vmes večji hoteli in penzioni, pa nešteto kopališč, javnih in zasebnih. Prava podoba obmorske plaže, z draginjo vred! Odtod je najlepši pogled čez vse jezero, ki je nekaj nad 2 km dolgo, poldrug km široko in blizu 30 m globoko. Sredi jezera kipi iz vode porasel otok. Namesto cerkvice pa je na njem sezidan moderen hotel za petične tujce. Voda Baškega jezera je izmed vseh koroških jezerskih voda najtoplejša. Le v bližini ležeče miniaturno jezerce pri Dobju (Aich-wald) je toplejše, saj doseže celo 27 stopinj C. Pomembnejša kraja ob jezerski obali sta še Bača (Faak) in Drobolje (Drobollach). V bližini jezera, projj Karavankam, je hrib Škocjan. Znan je po izkopaninah iz keltske dobe. Nedaleč od Škocjana (Kanziani-berg), nekoliko proti vzhodu, na višir> 841 m, so razvaline gradu Bekštanja (Finkenstein), zgrajenega 1. 1143. Tudi od tod je prelep pogled na Baško jezero, na Treiberjevo izaro ... Iz Baškega jezera odteka Jezer-nica v Ziljo; še prej_tik ob izlivu iz jezera pa sprejema Ročico, ki prišu-mi izpod Kepe ali Jepe (2143 m) v Karavankah. Tu, na Bleščeči planini ima Slovensko planinsko društvo iz Celovca svojo gorsko postojanko, prijeten dom z 'razgledom na vc& Gornji Rož, na Gure in na daljne Ture. Tudi slovensko kulturno društvo »Jepa—Baško jezero« s sedežem v Ločah, veže vasi okrog jezera in v karavanških bregeh. Obstaja pa že 50 let! Društvo ima svoj pevski zbor, ki je samo lani nastopil petnajstkrat! Za povezavo z matično domovino pa društvo prireja izlete. Tako je v lanskem poletju njegovo članstvo obiskalo bolnišnico Franjo in Portorož. NA ZILJO Skozi Drobolje nas bo le dve g,}' tri kilometre poti pripeljalo v razmeroma velik kraj — na Ziljo ali k Mariji na Zilji (Maria Gail). In tako smo že na pragu Ziljske doline. Kraj je znan po bivanju pisatelja Ksaverja Meška (1874—1964), ki je bil tu do 1. 1920 župnik. Zilja je tudi rojstni kraj čutečega koroškega pesnika Frana Ellerja (1873—1956), žal pri nas premalo znanega. Na Zilji — desno zgoraj: gotska farna cerkev Marija na Zilji, zgrajena l. 1606; levo: značilno zidano koroško znamenje (ob poteh in na razpotjih), krito z tnacesnovimi skodlami. Madžarska jesen Večina stavb in drugih objektov, ki so bile pred let i skrajno zanemarjene in zapuščene, so obnovili. Nikjer več ni opaziti sledov vojne in spopadov iz leta 1956. Zgradili so veliko novih stanovanjskih naselij, javnih zgradb in hotelov. Našo pozornost so pritegnili številni bronasti spomeniki. V parkih in križiščih ulice Ljudske republike se kar vrste kipi velikih madžarskih mož — Lis/ta, Bartoka, Goldmarka, Ekelja, Kodal.vja in drugih. Blizu križišča z Leninovo ulico smo videli tudi spomenik hrvaškega kneza Nikole Zrin jskega. Navzlic počasni vožnji komaj sledimo zanimivostim, ki nam jih odkriva vodnik — palačo slavne budimpeštanske baletne šole, likovne akademije, lutkovnega gledališča in prekrasno novoklasicistično stavbo budimpešt unske opere. V borih 15 minutah, ki nam jih je dal vodnik za postanek, si ogledamo znamenito katedralo sv. Štefana, ki z ogromno kupolo spominja na baziliko sv. Petra v Rimu. Stranska zvo-' nika, širok portal, pročelje in vsako okno je svojevrstna umetnina po-znogotskega sloga. Še bolj nas je prevzela notranjost te monumentalne cerkve, kjer je prav takrat obredno opravljen duhovnik vneto pridigal 'številnim vernikom, med katerimi je bila. sodeč po videzu, ina tujcev: KatedralaTssjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Ob 'ahki glasbi, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 T op »cene preteklosti; 16.40 Melodije po pošti, '■40 Ljudje med seboj, 17.50 Rezervirano za domače izvajalce, 18.00 Parada orkestrov, 18.40 ,Jazz na II. programu gretji program va-05 Svetovna reportaža, 19.20 Glasbena priče-20^°' Slovenska instrumentalna glasba, U.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.55 Berlinski K" as beni večeri, 22,10 Ludvvig van Beethoven: klavirski trio v B-duru, op. 97, 22.55 Iz sloven- SREDA, 24. APRILA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Za mlade radovedneže, 9.25 Otroške igre, 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Znane melodije — znani orkestri, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Antonin Dvorak: sklepni prizor opere Rusalka, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Majhen recital klarinetista Alojza Zupana, 16.00 Loto vrtiljak, 16.45 Sodobna oprema prostorov, 17.10 Naj narodi pojo, 17.45 Jezikovni pogovori, 18.15 S pop ansambli, 18.30 Naš razgovor, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Glasbene razglednice, 20.00 Komornoglasbeni studio, 22.15 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program ,..,„, 13.05 Panorama zvokov, 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 S pevci jazza, 16.00 O avtomobilizmu, 16.10 Srečanja melodij, 16.40 Novo, novejše, najnovejše, 17.00 Mladina sebi in vam, 17.4£> Mejniki v zgodovini, 17.50 Slovenski pevci, 18.00 Oddaja progresivne glasbe, 18.40 Rad imam glasbo Tretji program 19.05 Ix)jze Lebič: Trideset let naše zborovske pesmi, 19.50 Dubravka Tomšič-Srebotnjak igra I)ebussyja, 20.05 Slovenski zborovski skladatelji: Danilo Bučar, 20.35 Deseta muza, -20.45 Trobentač Maurice Andre in komorni orkester Jeana Francoisa Paillarda, 21.15 Razgledi po sodobni glasbi, 22.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK, 25. APRILA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo, 9.35 Iz glasbenih šol, 10.15 Po Talijinih poteh, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Operetni zvoki, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Igrajo pihalne godbe, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Popoldne za mladi svet, 14.40 Med šolo, družino in delom, 15.40 Poje tenorist Robert Merrill, 16.00 Vrtiljak, 16.40 Naš podlistek, 17.00 April 74, 17.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana, 17.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom, 18.15 Popoldanski simfonični koncert, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Petnajst minut za EP, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer, 21.40 Glasbeni nbkturno, 22.15 Popevke in plesni ritmi, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Glasba Leoša JanaČka za duo in za ansambel Drugi program 9.00 Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Zgradba marksističnega mišljenja, 14.20 Mehurčki, N14.35 Glasbeni variete, 15.35 Pojo slovenski pevci, 16.00 Okno v svet, 16.15 Lahke note, 16.40 Melodije po pošti, 17.40 Naš intervju, 17.50 Z majhnimi ansambli, 18.00 Popevke na tekočem traku, 18.40 Pop po svetu in pri nas Tretji program * 19.05 Bedrich Smetana: Prodana nevesta, odlomki«. 19.45 V korak s časom, 20.00 Večerni • concertino, 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 Heinz Holliger: Trio za oboo in angleški rog, violo in harfo, 21.00 Dubrovniške poletne igre 1973, 22.55 Iz slovenske poezije tržni pregled JESENICE s Solata 10 din, špinača 11 din, korenček 4,50 do 11 din, slive 21 din, jabolka 2,50 do 5 din, pomaranče 6,40 din, limone 9,40 din, česen 40 din,, čebula 4 din, fižol 12,80 din, pesa 3,70 din, kaša 9,80 din, paradižnik 23 din, jajčka 0,95 do 1,05 din surovo maslo 3,20 din, smetana 21,24 din, orehi 50 din, klobase 41 din, skuta 12 din, sladko zelje 7,20 din, kislo zelje 5 din, kisla repa 3,20 din, cvetača 12,50 din, paprika 40 din, krompir 2,40 din. KRANJ Solata 10 do 12 din, špinača 16 din, korenček 8 din, slive 16 din, jabolka 5 din, pomaranče 6,10 din, limone 9 din, česen 28 din, čebula 8 do 10 din, fižol 12 din, pesa 5 din, kaša 10 din, čebulček 10 do 12 din, hruške 9 din, radič 14 din, ajdova moka 10 do 12 din, koruzna moka 3,50 din, jajčka 1,30 din, surovo maslo 32 din, smetana 18 din, orehi 50 din, skuta 18 din, sladko zelje 3,50 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, cvetača 18 din, krompir 2,50 din, med 35 din, žganje 30 din TRŽIČ Solata 15 din, špinača 16 din, korenček 10 do 12 din, slive 18 din, jabolka 6 din, pomaranče 7 din, limone 12 din, česen 40 din, čebula 6 do 7 din, fižol 14 do 15 din, pesa 5 din, kaša 10 din, čebulček 20 din, ajdova moka 12 din, koruzna moka 5 din, jajčka 1,10 din, surovo maslo 14 din, smetana 20 din, orehi 48 din, klobase 20 din, skuta 12 din, sladko zelje 4 din, kislo zelje 5 do 6 din, kisla repa 5 din, cvetača 10 din. krompir 2 din loterija Rke Poezije E » ^ 4) Si h O Cfi M 020 1090 85480 550240 067540 51 4961 9211 23731 24421 22991 04461 67621 52 92 12 32 217772 412862 3 13163 06273 86323 94153 62723 83733 417713 4 38394 44954 03664 O £ VZ "5 M ■s S N £> 0,2 CA "O 60 500-800 5.000 10.000 30 200 300 600 600 600 600 800 20 30 40 50 5.000 10.000 10 600 800 800 800 1.000 1.000 5.000 10 600 800 1.000 fl 1 V » « V '2 •z M B "32 N jO Vi O cnx o.o m "O 05 20 58105 600 60595 600 21815 1.000 498295 5.000 56 20 106 100 54486 800 68566 1.000 045886 5.000 062346 5.000 443156 10.000 065446 10.000 77 20 97 20 12077 600 98567 1.000 516527 10.000 38 30 978 80 78708 600 13998 800 14708 800 19238 800 139108 5.000 49 40 239 60 529 80 47849 1.000 93079 1.000 481889 5.000 368959 150.000 Kranj CENTER 20. aprila amer. barv. film 24 UR LE MANSA ob 16., 18. in 20. uri, premiera angl -ital. barv. filma ZADNJI TANGO V PARIZU ob 22. uri 21. aprila slov. barv. film KEKCEVE UKANE ob 10. uri, amer. barv. film 24 UR LE MANSA ob 15., 17. in 19. uri, premiera angl.-ital. barv. filma DRAKULA PROTI FRAN-KENŠTAINU ob 21. uri 22. aprila ital.-angl. barv. film ZADNJI TANGO V PARIZU ob 15.30, 17.45 in 20. uri 23. aprila ital.-angl. barv. filma ZADNJI TANGO V PARIZU ob 15.30, 17.45 in 20. uri Kranj STORŽlC 20. aprila angl.-ital. barv, film TRIJE NEUSTRAŠLJIVI V TOKIU ob 16. in 20. uri, franc. barv. film DON JUAN JE BILA ŽENSKA ob 18. uri 21. aprila angl.-ital. barv. film PAJKOVO OKO ob 14. in 18. uri, franc. barv. film DON JUAN JE BILA ŽENSKA ob 16. uri, premiera angl. barv. filma M02, IMENOVAN POLDNE ob 20. uri 22. aprila angl. barv. film MOZ, IMENOVAN POLDNE ob 16., 18. in 20. uri 23. aprila angl. barv. film MOZ, IMENOVAN POLDNE OB 16., 18. in 20. uri Tržič 20. aprila amer. barv. film SMRTONOSNA STEZA ob 16., 18. in 20. uri 21. aprila amer. barv. film SMRTONOSNA STEZA ob 17. in 19. uri 22. aprila amer.-ital. barv. film DJANGOV SIN ob 18. uri, premiera amer. barv. CS filma SEKSUALNO SPOZNANJE ob20. uri Kamnik DOM 20. aprila amer. barv. film LETALIŠČE ob 17 in 19.30 21. aprila amer. barv. film LETALIŠČE ob 18.30, premiera franc. barv. filma NEZNANEC JE PRIŠEL Z DEŽJEM ob 21. uri . 23. aprila amer. barv. CS film SEKSUALNO SPOZNA NJE ob 18. in 20. uri Krvavec 21. aprila amer. barv. film PETERICA V AKCIJI ob 17. uri Škofja Loka SORA 20. aprila amer. barv. film KABARET OB 17.30 in 20. uri 21. aprila amer. barv. film KABARET ob 17.30 in 20. uri 23. aprila amer. barv. film KOVINSKA PTICA ob 20. uri Železniki OBZORJE 20. aprila angl. barv. film DIVJI MESIJA ob 20. uri 21. aprila amer. barv. film VOJNA MED MOŽMI IN ŽENAMI ob 18. in 20. uri Radovljica 20. aprila amer. barv. film PLES VAMPIRJEV ob 18. uri, amer. barv. film OSAMLJENI Z ZAHODA ob 20. uri 21. aprila ital. barv. film OBRAČUN PRI ZAPUŠČENEM RUDNIKU ob 16. uri, amer. barv. film OSAMLJENI Z ZAHODA ob 18. uri, amer. barv. film BOLNICA ob20. uri 22. aprila franc. barv. film DOBRA KUPČIJA V MARSEJU ob 20. uri 23. aprila ital. ital.-špan. barv. film TRIM REVOLVERAŠA OB 20. uri Jesenice RADIO 20. in 21. aprila amer. barv. CS film RDEČE SONCE 22. in 23. aprila franc. barv. CS film UGRABITELJ V PALAČI PRAVICE Jesenice PLAVŽ 20. in 21. aprila franc. barv. CS film UGRABITE LJ V PALAČI PRAVICE 22. in 23. aprila amer. barv. CS film RDEČE SONCE Kranjska gora ' 20. aprila ital. barv. film MORILEC PRIHAJA IZ GROBA 21. aprila franc. barv. CS film ŽENSKA JE USTVARJENA ZA LJUBEZEN poročili so se V KRANJU Ravnikar Franc in Teran Marija VTRŽICU umrli so V KRANJU Zalokar Frančiška, roj. 1923, Tratnik Rafael, roj. 1900, Godicelj Jožefa, roj. 1901, Šestan Marija, roj. 1891, Arnež Marjana, roj. 1906 VTRŽICU Fink Marija, roj. 1894, Govekar Apolonija, roj. 1887, Bohinc Janez, roj. 1896, Jane Doroteja, roj. 1892 Mercero: Telefonska govorilnica — španska TV igra, 21.15 Mongolija: Rdeči junak — barvna oddaja, 21.45 Jazz na ekranu (RTV Ljubljana), 22.00 Športni pregled (HTV Beograd), 22.40 TV dnevnik (RTV Ljubljana) televizija H SOBOTA, 20. APRILA 9.30 TV v šoli (RTV Beograd), 10.35 TV v šoli (RTV Zagreb), 12.00 TV v šoli (RTV Sarajevo), 12.55 Helsinki: svetovno prVenstvo v hokeju na ledu, barvni prenos srečanja SZ : Švedska (EVR—Ljubljana), 17.25 Srečanje s Tončko Maroltovo, 18.00 Obzornik, 18.15 Zvezdica — sovjetski barvni film, 19.05 Moda za vas — barvna oddaja (RTV Ljubljana), 19.15 Gledališče v hiši (RTV Beograd), 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.20 Jedenski notranjepolitični komentar, 20.30 Štirje asi — zabavna oddaja, 21.25 Pravnuki — barvna risanka, 21.50 TV dnevnik, 22.05 Cannon — serijski barvni film (RTV Ljubljana) 'ObN NEDELJA, 21. APRILA 9.30 L. N. Tolstoj: Vojna in mir — barvna TV nadaljevanka (RTV Ljubljana), 10.15 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb), 11.05 Otroška matineja: Beli kamen, Ljudje morja, Pravnuki, 12.30 Poročila, 16.00 Prvi aplavz, 17.00 Pisani svet, 17.50 Za konec tedna, 18.10 Moda za vas — barvna oddaja, 18.20 Poročila, 18.25 Tujec si je opasal pištolo — ameriški barvni film, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Tedenski zunanjepolitični komentar, 20.40 Garci- SOBOTA, 20. aprila, ob 19.30 — Svetina-Povše: UKANA; gostovanje v Kostanjevici; NEDELJA, 21. aprila, ob 17. uri — I. Potrč: KREFLOVA KMETIJA; gostovanje v Šenčurju v okviru občinske revije gledaliških skupin. Osnovna šola F. S. FINŽGARJA LESCE razpisuje prosti delovni mesti: — kvalificirane kuharice poln delovni čas — nekvalificirane pomočnice v kuhinji polovičen delovni čas Nastop dela takoj ali po dogovoru. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave. Odbor za kadrovske zadeve Tekstilnega centra Kranj TOZD Tekstilna tovarna ZVEZDA razpisuje vodilno delovno mesto vodje kontrolno-razvojnega sektorja Pogoji: visoka strokovna izobrazba (kemijske ali tekstilne smeri) in najmanj 5 let delovnih izkušenj v tekstilni stroki. Znanje nemškega jezika. Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o strokovnosti in delovnih izkušnjah v 15 dneh od dneva objave na naslov: Tekstilni center Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33 — Odbor za kadrovske zadeve. Gorenjska predilnica Škofja Loka, Kidričeva 75 prodaja na javni licitaciji naslednja osnovna sredstva: 1. 29 elektromotorjev moči od 0,75 KW do 6 K W Izklicna cena: 70 din za 1 KW. 2. 5 motovil CROON LUČKE 30 vreten, leto izdelave 1957 Izklicna cena: 10.000 din za kos. Licitacija bo v četrtek, 25. aprila, ob 10. uri za družbeni se*ktor in ob 11. uri za privatni sektor v Gorenjski predilnici Škofja Loka, Kidričeva cesta 75. ObN PONEDELJEK, 22. APRILA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (RTV Zagreb), 9.30 TV v šoli, ponovitev ob 15.30, 16.45 Madžarski TV dnevnik (RTV Beograd), 17.50 Koko, Moko in vrabček Skoko — lutkovna serija, 18.05 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Na daljnem severu: Otok ptic — finski barvni film (RTV Ljubljana), 1J.00 Mladi za mlade (RTV Beograd), 19.30 Kaj hočemo — aktualna oddaja, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Sodobna oprema, 20.35 M. VuČetić: Sol-nice — drama TV Beograd, 21.25 Kulturne, diagonale, 21.55 TV dnevnik (RTV Ljubljana) H TOREK, 23. APRILA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (RTV Zagreb), 9.35 T V v šoli, ponovitev ob 15.35 (RTV Sarajevo), 10.05 TV v šoli, ponovitev ob 16.05 (RTV Beograd), 17.00 Šolska TV, 17.50 M. Go-lar: Jaše k nam zeleni Jurij, 18.00 Risanka, 18.10 Obzornik, 18.25 Jazz na ekranu, 19.00 Prehrana dojenčkov, 19.20 Tišina, na sporedu je nemi film, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Od Rapalla do Ix»ndona — dokumentarna oddaja, 21.15 W. S. Reymont: Kmetje — barvna TV nadaljevanka, 22.05 Poročilo s kongresa ZK Srbije, 22.20 TV dnevnik (RTV Ljubljana) SREDA, 24. APRILA 8.10 TV v šoli (RTV Zagreb), 10.50 T V v šoli, ponovitev ob 15.25, 16.35 Madžarski TV dnevnik (RTV Beograd), 17.45 Beli kamen — serijski film, 18.10 Obzornik, 18.25 Navaden brod — reportaža TV Zagreb (RTV Ljubljana), 19.00 Zabavna- glasba (RTV Beograd), 19.20 Stari mojstri: Francesco Robba— barvna oddaja, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.40 Film tedna: Voda je bila tako čista — japonski film, 22.05 Poročilo s kongresa ZK Srbije, 22.20 T V dnevnik, 22.35 Nogomet Atle-tico : Celtic — posnetek (RTV Ljubljana) 'ObN ČETRTEK, 25. APRILA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10, 9.05 Angleščina, ponovitev ob 15.05, 9.20 Nemščina, ponovitev ob 15.20 (RTV Zagreb), 9.35 Francoščina, ponovitev ob 15.35, 16.45 Madžarski TV dnevnik (RTV Beograd), 17.00 Šolska TV — ponovitev, 17.35 Zlati cekin — 3. del, 18.05 Obzornik, 18.20 Kiti, delfini in človek, 19.15 Po sledeh napredka, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Kam in kako na oddih, 20.40. V. Zupan: Starka, ki ne more spati — barvna T V nadaljevanka Vest in pločevina, 21.15 Četrtkovi razgledi: Brkini danes, 21.45 Poročilo s kongresa ZK Srbije, 22.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana) ta teden na TV Nedelja, 21. aprila, ob 18.25: TUJEC SI JE OPASAL PIŠTOLO — ameriški barvni film; režiser Andre de Toth, v gl. vlogah: Ran-dolph Scott, Claire Trevor, Joan NVeldon; To je zgodba nekdanjega bandita Trevisa, ki je zap »stil tolpo in se pridružil konfederacijskim četam. Po koncu secesijske vojne je ostal brez dela, zato je sprejel posel poklicnega kockarja na ladji, ki je plula po Mississipiju. Tu bi v pretepu kmalu izgubil življenje, vendar ga je neznanec rešil. Po tem neljubem dogodku je moral bežati v Arizono, kjer je spoznal svojega rešitelja — vplivnega meščana, v resnici pa tudi šefa tolpe, ki je ropala pošiljke zlata. Med njima je prišlo do ostrega spora in v oboroženem spopadu je Trevis ubil šefa tolpe. V mestecu je bil tako vzpostavljen zakoniti red, Trevis pa je z dekletom, ki ga je spoznal že nd Mississipiju, odpotoval v Kalifornijo. Film odliku jejo lepi zunanji posnetki. Sreda, 24. aprila, ob 20.40: VODA JE BILA TAKO CISTA -japonski film; režiser Yochi Takaba-yashi; Delo ponuja gledalcu posebno doživetje. Nenavadna zgodba je brez dialogov. Režiser, sicer debitant, je ustvaril svojstveno pesnitey na filmskem traku, ki jo poleg drugega posebej odliklije skrbno grajena likovna kompozicija vsakega prizora. Posebno močni so prizori z dežjem in nevihto, v katerih je režiser našel izredno učinkovito sozvočje z notranjim razpoloženjem kot najmočnejšim elementom filma v izpovednem smislu. Zgodba govori o budističnem svečeniku, ki živi s staro služkinjo. V pošastni nevihti se k njemu zateče mlado dekle. Nekega dne si jo na silo vzame mlad lovec. Kasneje se še srečata v ljubezenskem objemu. Vidi ju svečenik in odkrije, da je pravzaprav zaljubljen v to dekle. Njegov svet miru je uničen. m « 1 Cfc 9Q Sobota, 20. aprila 1974, Svet krajevne skupnosti Škofja Loka objavlja nov način prometa skozi Mestni trg v Škofji Loki, ki začne veljati 22. aprila 1974 in je naslednji: Na Mestnem trgu je v času od 7. do 19. ure parkiranje začasno omejeno na eno uro. V tem času je dovoljen enosmeren promet osebnih vozil skozi Blaževo ulico na Mestni trg. V času od 19. do 7. ure je promet na Mestnem trgu zaprt z obeh smeri, kakor tudi parkiranje na Mestnem trgu. Na parkirnem prostoru pred stavbo občinske skupščine je parkiranje osebnih vozil začasno omejeno na eno uro v času od 7. do 15. ure. Od 15. do 7. ure je na tem prostoru, parkiranje osebnih vozil časovno neomejeno. Dostava blaga trgovskim organizacijam in drugim s tovornimi avtomobili na Mestni trg je dovoljena v času od 7. do 19. ure iz Poljanske smeri. Časovno neomejeni parkirni prostori so na naslednjih mestih: — za turistične avtobuse: Cesta talcev v bližini marketa »Emona« in pred nogometnim igriščem v Puštalu za tovorne avtomobile: pred nagometriim igriščem v Puštalu za osebne avtomobile: Na grabnu, Spodnji in Cankarjev trg (samo na označenih mestih), Jegorovo predmestje pred klavnico in na Studencu, pred nogometnim igriščem v Puštalu, Šolska ulica, do pokopališča in del ceste v naselju Vincarje. Izvajanje novega načina prometa na Mestnem trgu in drugod v Škofji Loki bodo nadzorovali pristojni organi ter proti kršilcem ukrepali. Škofja Loka, 20. aprila 1974 Predsednik sveta: Franc Žontar, 1. r. Tovarna čipk, vezenin, rokavic in ženske konfekcije vezenine bled objavlja naslednje prosto delovno mesto: strojnega knjigovodje pogoj: srednja šola — ekonomski tehnik, tečaj za strojno knjiženje, tri leta prakse v računovodstvu. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi sredstev za OD. Kandidati naj vložijo ponudbe na naslov Vezenine Bled, Kajuhova 1. Pri ponudbi naj vložijo ustrezne dokumente. Rok za prijave je deset dni od objave oglasa. Jeseniški Fužinar uspešno zaključuje spomladanski sejem v Kranju KOVINOTEHNA — blagovnica FUŽINAR z Jesenic prodaja na mednarodnem spomladanskem kmetijskem sejmu predvsem belo tehniko, v kateri je močno zastopano GORENJE Velenje. Tu so njihovi zamrzovalniki, zadnji tipi pralnih strojev---dozirna posoda ni več zgoraj, temveč na prednji strani, motor pa ima več obratov, kar omogoča močnejše'centrifugiranje — njihovi hladilniki v petih velikostih, pomivalne omarice in seveda televizorji: pri barvnih dajejo kar za 20.000 din kredita. Omeniti je treba še aluminijaste radiatorje, ki jih lani ni bilo mogoče dobiti. Krive so bile redukcije toka, zdaj pa ta proizvodnja v GORENJU spet normalno teče in celo povečali so izbiro v dimenzijah. Naprodaj so tudi peči za centralno ogrevanje; zastopane so priznane firme kot Stadler, Ferotherm in Buderus. Tudi te prodajajo na kredit, in sicer do 10.000 din. FUZlNAR je tokrat prevzel v prodajo tudi betonske mešalce in samokolnice, ki jih izdeluje LIV Postojna. Njihov mešalec ima to prednost, da je opremljen z litoželeznim zobnikom, kar močno podaljša dobo njegove uporabnosti. Kupci so spoznali to prednost in FUZlNAR jih je na sejmu prodal kar 6 kamionov. »Ne samo sejemski popusti in vseh vrst ugodni kreditni pogoji pri prodaji, temveč tudi čas sejma, ki so ga organizatorji letos prenesli v sredino aprila, je prispeval svoje,« pravi poslovodja FUŽINARJA Jože Režek. Kaže da bodo tokrat pobrali res dobro bero, saj bo do konca sejma, tako predvidevajo, njihov promet za 100 % višji od lanskega spomladanskega sejma. ;OS V nedeljo, 6. maja, ob 14. uri bo na sejmišču v Celovcu Velika avtotombola Nagrade: 10 avtomobilov toyota 1000 10 barvnih televizorjev blaupunkt in še 600 dobitkov v skupni vrednosti 733.000 AŠ V KRANJU od 9. do 19. ure Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Dimnik schiedel je okrogel, kar daje tele prednosti: odličen vlek zaradi najmanjše prostornine sten varnost obratovanja zaradi najmanjše kurilne površine enostavnost pri čiščenju ima samotni vložek, odporen proti kislini, zato je: Servisno podjetje Kranj odbor za medsebojna delovna razmerja * razglaša prosto delovno mesto administratorke Pogoj: dokončana dvoletna administrativna šola Rok : do zasedbe delovnega mesta — odporen proti ognju, ker je izdelan iz visoko kvalitetnih glin in šamotov, — odpofen proti kislini, ker šamotni vložek propušča kislino pod 2,5 %, — varen pred zasajevanjem in zakislevanjem, ker je Samotna cev odporna proti kislini in vlagi, — temperaturno obstojen, odporen proti pritiskom in pli-notesen, ker je sistem izredna konstrukcijska rešitev. dimnik št. 1 dimnik schiedel s samotnim vložkom je montažni dimnik in je: — varčen zaradi hitre i.n enostavne montaže, — varen pred ognjem, ker je večplastne konstrukcije tesnilnimi fugami, — varčen pri prostoru, ker je natančno izmerljiv in funkcionalen, — varčen pri ceni, ker je trajen in ga je mogoče hitro montirati in ima do 40 % boljše izgorevanje. v EVROPI schiedel — YU — kamin proizvaja, prodaja, montira, uvaža in izvaža gradbeno podjetje Gradnja Žalec, v kooperaciji s Cinkarno Celje, telefon 71-783, 72-227. prodajna mesta: Kurivo Kranj, KZ Bled, Murka Lesce, -ABC Napredek Domžale, Kočna Kamnik, Ljubljanske opekarne in Gra-mex Ljubljana. Temeljna telesnokulturna skupnost Kranj razpisuje prosto delovno mesto glavnega tajnika Pogoji: visoka ali višja izobrazba s 5 oziroma 8 let delovnih izkušenj na področju telesne kulture, organizacijske in vodstvene sposobnosti in ustrezne moralno-politiČne kvalitete. Pismene prijave z dokazili, z opisom dosedanjega dela in s potrdilom o nekaznovanju pošljite v 15 dneh od objave razpisa na Temeljno telesnokulturno skupnost Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27. m h Elektro Kranj razpisuje javno dražbo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. turistična prikolica IMV-Caravan Adria-DE LUXE 450-0 (karambolirana), leto izdelave 1973, začetna cena je 2000 din. 2. turistična prikolica IMV-Caravan Adria-DE LUXE 450-0 (karambolirana) leto izdelave 1973, začetna cena je 10.000 din. Dražba bo v sredo, 24. aprila, 1974, ob 10. uri v prostorih Proizvodne enote Kranj, Stara cesta 3. Ogled osnovnih sredstev je možen 22. in 23. t. m. od 8. do 12. ure na Stari cesti 3. Ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo vsak dan do začetka dražbe. Kupci morajo poleg izlicitirane cene plačati vse stroške v zvezi s pfenosom lastništva, vključno prometni davek. Komisija za prodajo OS. Turistično društvo Kranj vabilo v torek, 23. aprila, ob 18. uri bo v dvorani 14 skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1, redni občni zbor Turističnega društva Kranj. Predviden je običajni dnevni red. Vljudno vas vabimo, da s svojo udeležbo podprete naša prizadevanja za razvoj turizma in ohranitev čistoče na območju Kranja in njegove neposredne okolice. Vabi: Upravni odbor TD Kranj Rejci perutnine! Kmetijska zadruga Naklo — valilnica prodaja 2—3 mesece stare jarčke po 30 din vsako sredo od 6. do 18. ure in vsako soboto od 6. do 12. ure. Na voljo so rjave in bele nesnice. Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. prodam Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Volčič Angela, Trojarjeva 3, Kranj ' 2450 Prodam STREŠNO OPEKO bo-brovec. Lokar, Rupa 11 2451 Prodam ŠTEDILNIK na olje s pečico. Miler Jože, Stošičeva 4, Kranj 2454 Prodam večjo količino KOKOŠI. Petrič, Cirče 14 2464 Po ugodni ceni prodam dve novi ROTO PODSTREŠNI OKNI. Povh, Pot za krajem 16, Orehek, Kranj 2471 Dva do tri mesece stare JARCKE, izbrane vrste priznanih nesnic PRE-LUX, ugodno prodam. Imam tudi pe-telinčke. Petrič Tončka, Zupanova 6, Šenčur r • 2472 Ugodno prodam zaradi selitve: ŠTEDILNIK Gorenje, kombiniran plin — elektrika, pomivalno mizo, belo 80 cm, stenski omarici 160 cm in 40 cm, dva pulta 1 m, vse v izvedbi coctail variant, oranžne barve. Ogled vsak dan Trilar, Škofjeloška 50, Kranj 2500 Prodam dva BIKCA, 1 leto stara, Rozman Franc, Križnarjeva 2, Stra-žišče, Kranj 2501 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK po ugodni ceni. Gašperlin, Titov trg 25, Kranj 2502 SPALNICO, kompletno v najboljšem stanju, ugodno prodam. Kozjek, Vrtnarija, Zlato polje 2503 Prodam KRAVO s teletom. Puša-vec, Voglje 101 2504 Prodam 2000 kg SENA — lucerna. Žiganja vas 11 2505 Prodam SENO in gostilniški INVENTAR. Zupan Viktorija, Križe 79, Tržič 2506 dežurni veterinarji od 19. do 26. aprila; Janez Teran, Kranj, Valjavčeva 6, tel. 23-716 ali 22-644; od 26. aprila do 4. maja; Jože Rus, Cerklje, tel. 42-015; od 4. do 10. maja; Anton Bedi-na, Kokrica, tel. 23-518; od 10. do 17. maja; Janez Teran, Kranj, Valjavčeva 6, tel. 23-716 ali 22-644. Prodam OBRAČALNIK MARATON za kosilnico BCS s priključkom. Rebernik Jože, Možjanca 3, Preddvor 2507 Prodam PRAŠI CA za rejo. Bo-bovek 3 2508 Prodam KONJA — poni za nošnjo ali jahanje, gumi ČOLN za 4 osebe, PUJSKA, manjšo osebno PRIKOLICO in nevozno motorno kolo PRIMO. Zapuže 2, Begunje 2509 Prodam SENO. Zg. Bela 43, Cu-derman Franc 2510 ČOLN — GLISER ugodno prodam. Informacije na telefon 24-368 od 12. do 14. ure in od 19. ure naprej vsakdan. 2511 Prodam KONJA, starega 9 let. Godešič 34, Škofja Loka 2512 Prodam 200-litrsko ŠKROPILNICO za koruzo ali krompir in hidravlični nakladalec za gnoj in podobno. Košir Franc, Križna gora 6, Škofja Loka 2513 Prodam BIKCA do 1 leta po izbiri in HLADILNO SKRINJO LTH ali menjam za večjo. Jenko Jančz, Re-teče 19, Škofja Loka 2514 Prodam ohranjeno DNEVNO SOBO in otroško POSTELJO. Rupar, Partizanska 41, Škofja Loka 2515 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Carman, Kranj, Cesta na Klanec 11 2516 Poceni prodam nov BETONSKI MEŠALEC. Primožič Janko, Selo 72, Žiri 2517 . Prodam PRAŠIČA za zakol. Sta-retova 8, Kranj 2518 Ugodno prodam 60-basno klavirsko HARMONIKO, Krišelj, Visoko 76, telefon 22-813 popoldan 2519 Prodam otroško POSTELJICO kompletno — in kuhinjsko MIZO. Planina 17, stan. 11, telefon 22-895 2520 Prodam KRAVO, ki bo p kratkem teletila, in fergusonov NAKLADALEC. Tičar Franc, Voglje 98, Šenčur 2521 Prodam dobro ohranjen KLAVIR PIANINO. Naslov v oglasnem oddelku. 2522 Izdaja ČP »Gorenjski tisk«, Kranj, Ulica MoSe Pijadeja 1. Stavek: CP »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredni&tva in uprava lista: Kranj, MoSe Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju Številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malooglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 Številko 1 dinar. — OproSčeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam skoraj novo 60-basno klavirsko HARMONIKO. — Perko, Oprešnikova 74, Kranj 2523 Prodam dve mladi KRAVI simen-talki s teletom tik pred telitvijo. Selo 32, Žirovnica 2525 Prodam visoko brejo KRAVO ali TELICO. Voglje 65, Šenčur 2525 Prodam KRAVO po teletu. Sp. Gorje 70 2526 Prodam PEC za centralno z garancijo. Zupanova 1, Šenčur 2527 Prodam SENO. Gartner, Rudno 25, Železniki 2528 Prodam PUNTE, BANKINE, DESKE, ŽELEZO 10 mm, late 5x6 in BARAKO. Kranjska 28, Šenčur 2529 Prodam globok italijanski OTROŠKI VOZIČEK. Hafnarjeva 17, Stražišče 2530 Prodam 2 meseca starega BIKCA za pleme. Kubelj, Zapoge 33 2532 BARVNI TELEVIZOK prodam za 7800 din. Lavtar, Staneta Žagarja 26 2531 Prodam dobro ohranjen kombiniran italijanski VOZIČEK. Šenčur, Pipanova 19 2533 Prodam mladega KONJA, vajenega vseh kmečkih del. Pivka 15, Naklo 2534 Prodam motorno ŠKROPILNICO nahrbtno, primerno za sodobno sadjarstvo. Višina razpršitve do 7 m. Bertoncelj Vinko, Zg. Dobrava 4, Kamna gorica / 2535 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Cena 300 din. Rozman, Planina 2G 2536 Prodam KRAVO, 5 mesecev brejo. Ljubno 20, Podnart 2537 Ugodno prodam novi električni ŠTEDILNIK z garancijo. Vprašati: Kranj, Begunjska 1,1. levo 2538 Poceni prodam otroško POSTELJICO in STAJICO. Majnik Anica, Moša Pijade 9, Kranj 2539 Prodam dva PRAŠIČA po 100 kg in štiri tedne starega BIKCA. Pod-ljubelj 93 2540 Poceni prodam rabljeno SPALNICO s 3-delno omaro, nov divan in štedilnik na trda goriva. Pokličite tel.: 22-951 od 15. do 17. ure vsak dan. 2561 Ugodno prodam novo kuhinjsko pohištvo SVEA. Lavtar, Ručigajeva 17, Kranj 2542 Prodam KRAVO s teletom. Mlaka 24, Kranj 2543 Prodam BIKCA, 4 tedne starega. Trboje 69, Smlednik 2544 Ugodno prodam CIRKULAR, popolnoma nov, primeren za graditelje. Janko Resman, Zgoša 23, Begunje 2545 KOSILNICO BCS, tovarniško novo, prodam. Ponudbe pod »Prilika« 2546 Prodam nova BALKONSKA VRATA 248 x 84 in balkonsko OKNO 150x 125, smrekove PLOHE 3 kub. metre in 250 kg BETONSKEGA ŽELEZA 6 mm. Podreča 11 2547 Prodajam AKVARIJSKE RIBICE (platije) vsak dan od 16. ure dalje. Finžgar, Mlaka 44, Kranj 2548 Prodam levi ŠTEDILNIK gorenje • in POMIVALNO MIZO emo Celje — 80 cm ter kuhinjska KREDENCO. Šmid Pavla, Log 24, p. Železniki 2595 Ugodno prodam PROSTORE v pritličju, primerne za razne obrti, možno tudi za stanovanje. Informacije: Kamnitnik 12, Škofja Loka 2596 Ugodno prodam TELEVIZOR EI Niš, RADIOAPARAT triglav de lux in otroško posteljo z mrežo — vse dobro ohranjeno. Inforamcije telefon 60-758 popoldan ali šifra »Ugodno« 2597 Prodam 7 let staro KOBILO. Tre-bar, Pševo 8, Kranj 2598 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Preddvor 10 2599 Prodam aparat za nastavitev avtomobilskih luči. Rešek, Ljubljanska 4, Kranj 2600 Prodam globok italijanski otroški VOZIČEK. Alič, Kidričeva 19, Škofja Loka 2601 Prodam 4000 kosov BOBROVCA, 6 po 6 m TRAČNIC, 3 1 TRAVER-ZE 3 m in »PREŠO« za seno — ročno. Klančnik Jure, Titova 52, Jesenice. 2602 Prodam lepe PUJSKE, 7 tednov stare, in mlado KRAVO, ki bo v kratkem teletila. Lahovče 17, Cerklje 2603 Prodam 1500 kosov strešne opeke BOBROVEC. Vasca 11, Cerklje - 2604 Prodam KRAVO s teletom. Hudovernik, Laze, p. Zg. Gorje 2605 Prodam lepega BIKCA za rejo ali za zakol in GNOJ. Hrastje 53, Kranj 2606 Prodam 2 meseca stare JARCKE. Cegelnica 1, Naklo 2607 Prodam KRAVO po izbiri, več PRAŠIČEV, težkih do 130 kg. Bohinjska Bela 150 2608 Prodam 530 kg težkega delovnega VOLA. Sp. Besnica 50 2609 Prodam SLAMOREZNICO ultra z motorjem in težko SVINJO za zakol. Zalog 8, Cerklje 2610 Prodam' ročno SLAMOREZNICO, opremljeno tudi za motor. Šmartno 16, Cerklje 2611 Prodam rdeče viseče gorenjske NAGELJNE. Nasovče 2, p. Komenda - - • -.......... 2612 Prodam KROMPIR za krmo in dobro ohranjeno STENO od poda, možno za brunarico. Cerklje 116 2613 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Šenturska gora 14, Cerklje 2614 Prodam SMREKOVE DESKE -prva vrsta 25 in 50 mm. Glinje 12, Cerklje 2615 Prodam nov 100-litrski BETONSKI MEŠALEC lifan z GARANCIJO, 30.000 s din ceneje kot v trgovini. Poženik 8, Cerklje 2616 Ugodno prodam TELEVIZOR RR Niš in ŠTEDILNIK tobi, malo rabljen. Vončina, Ul. 31. divizije 50, Kranj 2617 Prodam OBRAČALNIK za seno za pasqualija. Gregorc, Maj5e 13, Preddvor 2618 Prodam pohištvo za DNEVNO SOBO. Zaplotnik Franc, Trstenik 42 2619 Prodam rabljeno SPALNICO. Ulica Moše Pijadeja 8, stanovanje 20, Kranj 2620 kupim Dobro ohranjen ŠPORTNI VOZIČEK za dvojčke TANDEM kupim. Ceh, Gregorčičeva 19, Radovljica 2575 Kupim 0,75 kub. metra suhih smrekovih DESK 30 mm. Vomber-ger, Britof 180 2576 Ročno GNOJNICNO ČRPALKO kupim. Ceferin Franc, Železniki, Cešnjica 28 2577 V predmestju Kranja kupim novejšo ali nedograjeno HIŠO. Pod šifro »Plačam takoj v gotovini« 2621 Kupim dobro ohranjeno EXCEN-TRICO — električni izsekalni nož, okrog 10-tonski. Klicati telefon št. 24-585 od 7. do 8. ure vsak dan. 2622 Kupim OBRAČALNIK za seno za traktor pasquali. Dežman Jože, Pod-hom 34, p. Zg. Gorje 2623 Kupim zazidljivo PARCELO ali začeto gradnjo — I. faza v območju Kranja. Ponudbe s ceno pošljite »do 600 kv. m« 2624 vozila Prodam VOLKSWAGEN 1500 v nevoznem stanju. Lipica 6, Škofja Loka 2625 Ugodno prodam DKW F 102, dobro ohranjen. Bernard, Hafnerjevo naselje 35, Škofja Loka, telefon 60-172 2626 Prodam PEUGEOT 204, letnik 1968. Hafnerjevo naselje 96, Šk. Loka 2627 Prodam FIAT 750, letnik 1968. Zminec 58, Škofja Loka 2628 Prodam pravkar registrirano ZASTAVO 750, letnik 1969, v dobrem stanju. Žontar, Sv. Duh 27, Škofja Loka 2629 Prodam FIAT 750, letnik 1961, registriran za leto 1974, cena ugodna. Nardoni, Novi svet 15, Škofja Loka 2630 Nujno prodam osebni avto MERCEDES 190 diesel, generalno obnovljen. Delavska c. 48, Kranj, telefon 21-912 2631 Prodam FIAT 750, letnik 71, s 44.000 prevoženimi km. Perkman, Cankarjeva 1, Tržič 2632 Poceni prodam avto VW, starejši letnik. Eling, Zg. Bitnje 99 pri žele-zokrivcu 2633 Kupim TRAKTOR 18 KM. Vele-sovo 64* 2634 •Kupim MENJALNIK za DKW kombi. Hotemaže 50, Preddvor 2635 Kupim BLOK za fiat 1300. Telefon 23-128 Kranj 2636 Ugodno in poceni prodam RENAULT sport caravelle (hard-top streha). Ogled v nedeljo dopoldan, ostale dni popoldne. Slavko Bevc, Kamna gorica 51, pri Kropi 2637 Ugodno prodam MERCEDES 190 D, letnik 1964, generalno popravljen in obnovljen ter brezhiben. Telefon Kranj 24-836 2638 ZASTAVO 750, letnik 1971, prevoženih 29.000 km, prodam. Štefetova 34, Šenčur, tel. 41-077 2475 Prodam WARTBURG, letnik 1969. Dolenc, Praprotjo 14, Selca nad Škofjo Loko 2476 Ugodno prodam dobro ohranjen osebni avto RENAULT R-8 MAJOR, letnik 1965. Remic Janez, Cankarjeva 22, Tržič 2488 Ugodno prodam AUSTIN 1300, letnik 1970, prevoženih 51.000 km. Informacije na tel. 24-362 od 15. ure dalje. 2489 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1965 po generalni 2549 Prodam TRAKTOR STEYER 18 z novo kosilnico, krmilni krompir in jedilni krompir. Kalan, Zapoge 11, Vodice 2550 Prodam skoraj nov moped TO-MOS na 4 prestave — nožne. Vidmar, Begunjska 14, Kranj 2551 Poceni prodam VW 1200, starejši letnik. Cimžar, Orehovlje 15, Kranj Prodam AUSTIN 1300, letnik 1969 z dodatno opremo po ugodni ceni ali zamenjam (kupim) CITROEN 6 CV. Ogled v nedeljo dopoldan. Stepan Sašo, Valjavčeva 12 2553 Prodam avto FIAT 124, letnik 1969. Informacije na tel. 24-456 2554 po 13. uri Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, 35.000 km. Dobre, Križe "št 82 - - 2555 ŠTEFAN KOBAL Ljubljana—Vižmarje, Tacenska 90 vam nudi montažo in servisne storitve za male molzne stroje ALFA LAVAL. Izdeluje svojo sodobno tehnično izpopolnjeno hlevsko opremo, stojišča za privezavo živine dveh vrst, okrogle in štirioglate, z dvojno regulacijo verige, avtomatskim izklopom in z v napajalnik vgrajenim posebnim zasunom za zapiranje vode brez ventila. Obiščite me na sejmu v Kranju in se prepričajte o velikih prednostih te opreme. Prodam TRAKTOR LINDNER 35 KS, pogon na vsa štiri kolesa, letnik 1971. Košir Franc, Križna gora 6, Škofja Loka 2556 Prodam okrasno MASKO za NSU 1200 in po delih FIAT 750. Suha 17, Škofja Loka 2557 Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1965 z motorjem v brezhibnem stanju, gume michelin, karoserija potrebna popravila (ne zaradi karambola!). Ogled vsako popoldne od 16. ure razen ob sredah, najbolje v soboto. Štular, Novinarska 4, Bežigrad, desno iz Triglavske, Ljubljana. Telefon 342-305 2558 Avto R — 16, letnik 1969, prodam. Pikelj, Radovljica, Ljubljanska 32 Kupim ZASTAVO 750 ali SPAČKA na kredit do en milijon in pol. Pred osi je 28 2560 Zaradi selitve nujno prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, za 15.500 din. Ogled danes popoldne. Udovič, Koroška 12, tel. 21-559 2561 Ugodno prodam FIAT 1100, letnik 1963. Japelj, Delavska 26, Kranj. Ogled vsak popoldan 2562 Prodam FIAT 750, letnik 1971. Žumer, Ul. Moša Pijade 8, Kranj Poceni prodam VAH—VAH (Wox), pedal za jakost in FUSE (Shaller) Benedik Vinko, Gorenje-savska 43, Kranj 2564 Poceni prodam malo karambolira-no ŠKODO, letnik 1966. Primož K rže, tel. 45-040 2565 AVTORADIO nov in PONY EKSPRES ugodno prodam. Kolenc, Žiri 64 2567 Po ugodni ceni prodam DKW F 12, Struževo 75 2568 Prodam AUSTIN 1300. Križaj, Zg. Senica 10, Medvode 2569 Prodam FIAT 850, SPECI AL, letnik 1970 po generalni. Zupan Pavel, Likozarjeva 4, tel. 21-454 2570 Prodam ŠKODO 110 L, letnik 1970. Teran, Pristava 69, Tržič 2571 Prodam nov MOPED T 14. Pfaj-far Ivanka, Sr. Dobrava 10, Kropa Prodam ZASTAVO 750, letnik 1967, registriran do decembra. Ber-gant Janez, Žlebe 16, Medvode 2573 Nujno prodam FIAT 750 v dobrem stanju, letnik 1963. Zarnik Vojko, Kr^nj, Stara c. 3 a pri mlinu Prodam AUDI 60 L — 4, 89 tisoč km, letnik 1970. Tone Demšar, Groharjevo naselje 49, Škofja Loka, telefon 60-962 2477 SPAČEK ali drug rabljen avto kupim na ček ali bančno posojilo. Dobračeva 151, Žiri 2479 VW 1300, letnik 1966, zelo dobro - ohranjen, ugodno prodam. Dugon, Kokrica. Ogled Smledniška 64, Kranj 2480 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Pavlin, Cesta na Rupo 11, Kokrica 2486 FIAT 750, letnik 1965, prodam za 7000 din. Turnšek Drago, Ovsiše 2, Podnart 2487 stanovanja posesti Prodam zazidljivo PARCELO (630 kv. m) na Jami pri Kranju, najboljšemu ponudniku. Ponudbe oddati »Blizu ceste« 2642 Prodaja se STANQVANJE (2 sobi in kuhinja) z veliko verando, vkate-ri je možno dograditi še dve manjši stanovanji ali za mirno obrt. Cena 172.000 din. (možen kompromis). Vseljivo v maju. Ogled na Kokriški breg 3, Sujkovič, vsak dan od 8. do 12. ure ali od 15. do 18. ure do 28. 4. 1974, kjer dobite tudi potrebne informacije 2585 V bližnji okolici Kranja ali na relaciji Kranj—Škofja Loka, kupim PARCELO, po možnosti z dokumentacijo. Telefon 21-451 ali naslov v oglasnem oddelku. 2581 ZAZIDLJIVO PARCELO za družinsko hišo z dokumentacijo v okolici Kranja kupim. Ponudbe pod »Sončna lega« 2582 • Manjšo VIKEND HIŠO kupim. Ponudbe pod »Vrt in mir« 2583 Prodam GOZD v bližini Praprot-ne police. Srednja vas 1, Šenčur 2584 SOBO, opremljeno, nudim dvema dekletoma za 2-krat tedensko pomoč v gospodinjstvu. Razgovor vsak dan od 12. do 14. ure in 18. do 19. ure, razen v sobotah in nedeljah, v Stari Loki 2, Škofja Loka 2580 Uslužbenec išče SOBO s posebnim vhodom v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 2496 Nujno potrebujem SOBO za dobo 6 mesecev v Kranju ali okolici. Ponudbe pod »Predplačilo« 25' 'ft Fant miren in pošten išče SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Reden plačnik« 2579 Opremljeno SOBO oddam samski ženski. Benedikova 11, Kranj, Stražišče 2639 Opremljeno SOBO oddam moškemu. Po možnosti nekaj predplačila. Naslov v oglasnem oddelku 2641 zaposlitve V Kranju iščem gospo, ki bi me naučila ročnega PLETENJA in KVAČKANJA. Ponudbe pod »Z-*> plačilo« 2586 SNAŽILKO za en dan v tednu za čiščenje delavniških prostorov, sprejmem. Klasič, avtonega Kranj, Primskovo, cesta proti Kovinskemu podjetju. 2587 Sprejmem HONORARNO DELO. Naslov v oglasnem oddelku. 2588 •Končujem šiviljsko šolo in bi se rada zaposlila pri zasebniku z oskrbo. Ponudbe pod »Julij« 2589 MIZARJA sprejmemo takoj. Plača po dogovoru. Višnar, Jesenice, Mu rova 6 2590 VAJENCE, lesostrugarje in mizarje takoj sprejme v uk Višnar, Jesenice, Murova 6 2591 obvestila Izdelujem kvalitetno strešno cementno OPEKO, format (karo 32x 42) po želo ugodni ceni. Brečko Vinko, Zasip 118/B, p. Bled 2643 Našel sem zlato VERIŽICO s križcem. Dobi se na kegljišču, sta-1 novanje Majer 2644 V petek, 12. aprila 1974, mi je iz tovornega avtomobila padlo okno Jelovica pred Iskro Kranj. Prosim poštenega najditelja s fiatom 750, slonokoščene barve s široko črno* črto, naj odda okno proti nagradi v obrat Jelovice (Roleta) Partizanska c. Kranj 2645 ostalo Nujno iščem 40.000 din za zdravljenje, garancija hiša v Kranju. Ponudbe pod »Dobre obresti« 2592 Moški 52/169 želi poznanstvo z materialno neodvisno žensko, brez obveznosti z vsaj pasivnim znanjem angleškega jezika. Ponudbe pod »Konverzacija« 2593 Moški srednjih let, nealkoholik in nekadilec, z dobro službo in malo zemlje, blizu Kranja, želi spoznati osamljeno verno kmečko dekle, staro od 42 do 46 let. Ponudbe s kratkim opisom oddati pod »Caka te lep dom«. . ajnost zajamčena. 2594 Našel sem KOLO poni. Dobi se dopoldan na Ljubljanski c. 27, Kranj (Orehek) prireditve GASILSKO DRUŠTVO Mavčiče priredi v nedeljo, 21. aprila, PLES za staro in mlado. Zabaval vas bo ansambel TURISTI. Vabljeni 2646 MA Besnica priredi v soboto, 2T,.' aprila, skupaj z MA Gorje pri Bledu oddajo Mladi na radijskih valovih. Začetek bo ob 19.30. Prireditev bo prva take vrste v Jugoslaviji. Sodelujejo: člani MA in OŠ Besnica, Jana Osojnikova, Ivan Ribič, Marjan Mesec, Helena Bešter, Ivica Poklju-karitd. Vabijo mladi! . ' 26<*7 fl # l/^Of t/V/C^ Prekratka razdalja V torek, 16. aprila, nekaj pred 6. uro zjutraj seje na Savski cesti v Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik mopeda Viktor Šp.arovec (roj. 1954) iz Kranja zaradi prekratke varnostne razdalje ni mogel ustaviti, ko se je kolona vozil, v kateri je vozil, ustavila. Od zadaj je trčil v tovornjak, ki ga je vozil Franc Miler. Voznik mopeda je bil v nesreči lažje ranjen. Voznik pobegnil V četrtek, 18. aprila, popoldne je v Radovljici zaradi prekratke varnostne razdalje neznani voznik osebnega avtomobila nemške registracije ES — MZ — 313 od zadaj trčil v osebni avtomobil Slavka Trelca iz Radovljice. Neznani voznik ni počakal na kraju nesreče, pač pa je odpeljal proti Kropi. Nezgoda kolesarja V četrtek, 18. aprila, nekaj po 18. uri je na Cesti Staneta Žagarja v Kranju voznik osebnega avtomobila Franc Rutar (roj. 1947) nameraval v bližini križišča z Žanovo ulico prehiteti kolesarja Luko Idžanpviča (roj. 1956) iz Kranja, ta pa je nenadoma zavil v levo proti Zanovi ulici. Avtomobil je kolesarja zadel, da je padel po cesti in se hudo ranil. Zdravi se v ljubljanski bolnišnici. L. M. Nesreča s srečnim koncem n Posredujemo prodajo karamboliranih vozil: 1. OSEBNI AVTO BMW 2002, leto izdelave 1969, z 80.000 prevoženimi km. Začetna cena 18.000 din. Ogled vozila je možen vsak delovni dan od 6. do 14. ure pri servisu »Libis« v Ljubljani. 1. OSEBNI AVTO ZASTAVA 1300, leto izdelave 1969, s 100.300 prevoženimi km. r Začetna cena 5000 din. 2. OSEBNI AVTO ZASTAVA 750 LUX, leto izdelave 1971, z 39.800 prevoženimi km. Začetna cena 5700 din. Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici SAVA, PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 24. aprila 1974. Zavarovalnica Sava, PE Kranj Žnt&vujJ&fva, mednarodna špedicija in transport Koper, Vojkovo nabrežje 32 filiala Kranj Kranj Gorenjesavska b/b objavlja naslednja prosta delovna mesta: a) dve delovni mesti daktilografa, b) eno delovno mesto čistilke poslovnih prostorov, Pogoji: k a) končana dveletna administrativna šola, s poudarkom na znanju strojepisja — za moške kandidate dodatni pogoj: odslužen vojaški rok. k b) končana osemletka Kandidati, ki se žele vključiti v dober kolektiv, naj pošljejo vloge do 15. maja 1974 na naslov: Intereuropa, filiala Kranj, za komisijo za medsebojna razmerja delavcev združenega dela, Kranj, Gorenjesavska b/b, IV. nadstropje. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom ter s poskusnim rokom v trajanju enega meseca, šteto od dneva dejanskega nastopa dela. Podjetje ne razpolaga s stanovanji. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, podjetja Intereuropa. 8-letni Jožko Gazvoda iz Kranja padel 25 metrov globoko v kanjon Kokre in odnesel le nekaj prask in bušk Skupina otrok, večina dečkov okrog desetih let, se je pregnana z zelenice pred blokom, odločila poiskati novo igrišče. Našli so ga nedaleč stran. Globina kanjona Kokre med jezom kranjske elektrarne in mostom, ki pelje na Primskovo, je še spodbujala njihovo domišljijo in razvnemala igro dečkov, ki so kar tekmovali, kdo si več upa in kdo bo šel bolj po robu. Niso se menili, da se material in smeti»ki ga tam v Kokro stresa kdo ve kdo, posipa in pada v vodo.-Plezali so po drevju in skakali po smeteh dokler ... Dokler se niso smeti pod Jožkom vdrle in je skupaj z njimi začel drseti v kanjon. Približno deset metrov je drsel po trebuhu, se ujel za korenino, za trenutek ob-visel in začel padati v globino. Zadel je v yejo drevesa, ki raste na bregii, se obrnil v zraku in padel na zemljo približno 25 metrov niže, se odbil in obležal na skali. »Bilo je v sredo proti večeru. Gledal sem televizijo, ko sta v sobo planila dva prestrašena dečka,« se spominja oče Joža, ki se še ni povsem opomogel od prestanega strahu, »in zavpila, da je Jožko padel v Kokro in je najbrž še živ. Takoj sem se pognal proti kraju nesreče in se oprijemajoč se vej in korenin zlezel v kanjon. Pri Jožku je bil že neznani fant dvajsetih let in ko sem prišel do njega, je takoj stekel po pomoč. Že nekaj minut za tem sta-bila na kraju nesreče dva gasilca. V kanjon sta spustila vrv, da bi lahko nanjo navezal otroka. Vendar je bila prekratka. Zato sem sina naložil na hrbet, z rokami se me je oprijel okrog ramen in z nogami okrog pasu in se začel počasi vzpenjati. Ko sem priplezal do vrvi, seveda ^ tisti strmini nisem mogel narediti drugega, kot z rokami se oprijeti vrvi in plezati naprej z otrokom na hrbtu.« Na mostu in na bregu, se je v tem času nabralo že lepo število »firb-cev«, ki so seveda dajali navodila in glasno ugotavljali, kaj je z otrokom. Ker tedaj, ko je Joža s sinom prilezel iz kanjona, še ni pripeljal rešilni avto, je prosil moškega, ki je bil med najbolj glasnimi, da bi otroka vzel v avto in ga zapeljal v zdravstveni dom. Vendar se je vprašani takoj odmaknil v ozadje s pripombo, da ne more, ker ga boli roka. ( - . Na Mestnem trgu v Škofji Loki je v času od 7. do 19 ure parkiranje začasno omejeno na eno uro. V tem času je dovoljen enosmerni promet osebnih vpzil skozi Blaževo ulico na Mestni trg. V času od 19. do 7. ure je promet rta Mestnem trgu zaprt z obeh smeri, kakor tudi parkiranje na Mestnem trgu. — Foto: F. Perdan 11. aprila na cesti Kropa-F. Debeljak -Radovljica: k sreči le precejšnja škoda. — Foto: V ambulanti, kjer je bil dežurni zdravnik že pripravljen na najhujše, so takoj ugotovili, da je Jožko cel, le nekaj prask in bušk je odnesel. Nekaj dni bo moral ostati v postelji zaradi močnega stresa. Dogodka se povsem spominja in mu bo najbrž ostal za vedno zapisan v zavesti kot drugi rojstni dan. Nesreča se je to pot srečno končala. Najbrž na bregu vsaj za nekaj časa ne bo otrok. Vendar nevarnost privlači. Morda bi kazalo breg zavarovati in preprečiti podobne dogodke. Starša, ki skoraj ne moreta verjeti, da je sin živ in zdrav in tudi Jožko pa bi se ob tej priložnosti radi zahvalili neznanemu fantu, ki je prvi priskočil na pomoč in poklical gasilce in rešilni avto. »Ob nesreči, so se dogodki zvrstili tako hitro, da sem ga pozabil vprašati, kdo je in se mu zahvaliti,« pravi oče Joža. L. B. Po nesreči pobegnil Preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Kranju je odredil pripor za Antona Bregarja iz Kranja, avtoprevoznika, ker je v torek, 16. aprila, nekaj .po 21. uri v Kranju povzročil prometno nesrečo in nato pobegnil. Bregar je vozil svoj tovornjak po Cesti Staneta Žagarja proti Oldhamski cesti. Na kokrškem mostu je vozil preveč po sredini ceste, tako da je trčil v »spačka«, ki ga je pravilno po svoji desni iz nasprotne smeri pripeljal Janez Aljančič (roj. 1951) iz Čirčič. V močnem trčenju, v katerem je tovornjak »spačka« potisnil v ograjo na mostu, je bil huje ranjen voznik Aljančič. S pretresom možgan in z odrgninami so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Po trčenju-je voznik tovornjaka odpeljal naprej, zavil v levo in obstal. Voznik Bregar je takoj nato odšel domov v Savsko loko, sopotnik Janko Krt pa je počakal na kraju nesreče. Miličniki so Antona Bregarja našli na domu in ker je bil vinjen, so ga pridržali na postaji milice do iz-treznitve. Pri preiskovalnem sodniku je sam povedal, da je pred vožnjo pil v gostilni skupaj s Krtom, same vožnje in pa nesreče pa da se ne spominja. L. M. Pribežal domov 1. aprila letos je pribežal v Jugoslavijo na mejnem prehodu na Jesenicah 26-letni Mate Ivič doma iz Doboja. Ko ga je miličnik na vlaku poprašal za potni list, je povedal, da nima ničesar pri sebi, ker je pobegnil iz Innsbru-cka in da ga išče avstrijska policija zaradi uboja. Trditve Iviča so se izkazale za resnične, saj so avstrijski organi potrdili, da je Ivič dan poprej, to je 30. marca, v Innsbrucku zabodel jugoslovanskega državljana Husenija Lipoviča. Po podatkih avstrijske policije gre za kaznivo dejanje uboja, Ivič pa zatrjuje, da je dejanje zagrešil v silobra-nu. Dogodek se je pripetil pred neko gostilno na pločniku v Innsbrucku. Tega dne zjutraj je Ivič vstopil v gostilno na pivo še z nekim svojim prijateljem. Ko pa sta odhajala, sta še postala na pločniku in se pogovarjala z Ivi-čevim bratom. Vtem so iz gostilne prišli štirje Jugoslovani, za njimi pa še eden. Tega je Ivič pogledal, oni pa se je vanj obregnil, češ kaj me opazuješ. Iz tega se je razvil resen prepir. Neznanec naj bi potegnil nož in zamahnil po Iviču, ta pa je udarec prestregel z roko in obenem tudi sam izvlekel nož. Neznanec je nato pobegnil. Štirje Jugoslovani, ki so se bili pred tem oddaljili, so se sedaj vrnili in Iviča napadli ter podrli na tla. Videl je, da ima eden od njih nož, pa je njihove grožnje, da ga bodo sesekali na kose, vzel resno. Zamahnil je z nožem in zabodel večkrat v hrbet Husenija Lipoviča, starega 34 let, iz Gnjilovana. Ko je videl, kaj je storil, je pobegnil, najprej s taksijem, na mejo pa se je pripeljal z vlakom. Po zaslišanju pri okrožnem preiskovalnem sodniku v Kranju so Mate Iviča prepeljali v Sarajevo, kjer bo ta primer obravnavalo pristojno sodišče. pogovor tedna Marjan Rus: s pomlajeno ekipo do 6. mesta Krmilo košarkarjev Triglava, ki so v elitni druščini slovenske košarkarske lige, čaka drevi prvo srečanje v sezoni 1974. Zvečer se bo namreč pomlajena košarkarska vrsta edinega gorenjskega predstavnika v tej druščini predstavila v igri z Radensko. Naš današnji sobe-sednik je dolgoletni igralec tega kluba. Kalil se je v letih, ko so še na košarkarskem igrišču igrali Brinovec, Petriča, Rebolj ter drugi. Takrat si je ta visoki kranjski igralec pridobil precej izkušenj, še več pa jih je odnesel od leta 1963 do 1968, ko je s Slovanom nastopal v I. zvezni košarkarski ligi. Skupaj s Palovšnikom je bil že trener, toda po prihodu Lampreta je to nehvaležno nalogo opustil. Po neuspehu na kvalifikacijah za vstop v II. zvezno ligo pa je trenersko vlogo spet sprejel. Razlika je le v tem, da bo samo trener in ne več igralec, kot v letih 1969 do 1972. S katerimi igralci računate v letošnji sezoni in kakšna naj bi bila vaša prva peterka? »Imamo pomlajeno ekipo, saj je poprečna starost 21 let. K vojakom so odšli stebri naše bivše ekipe Torkar, Dežman ter mladi Štefe. Kljub temu imamo še dobre igralce Skubica, Slokana, , Klavoro, Koširja, Farteka, Nagyja, Hribernika, Zupana, Lipovca, Mavriča, Kalana, Boštra, Ovna, Urlepa, Čebulja ter Silerja. Vsi ti so si že nabrali nekaj izkušenj v letošnji zimski republiški košarkarski ligi, od njih pa pričakujem, da bodo dobro igro tudi v letnem prvenstvu nadaljevali. Prva peterka pa naj bi po mojem bila naslednja: Skubic, Košir, Mavrič, Kalan in Fartek.« V zimski sezoni niste počivali. Za pokal časopisa Delo ste nastopali v zimski košarkarski ligi. Vam je ta liga koristila? »Vsekakor je uspeh drugo mesto, ki smo ga zasedli v tem koristnem zimskem tekmovanju, čeprav je bila tekmovalna sezona enodelna in za naš klub predraga.« V lanskih kvalifikacijah za vstop v II. zvezno košarkarsko ligo v Kranju je bilo veliko govora o neuspehu obeh slovenskih predstavnikov Vrhnike in Triglava. Kako vi kot igralec ocenjujete kvalifikacije? »Čeprav kot domačini in gostitelji vseh petih ekip nismo uspeli, da se uvrstimo v višje tekmovanje, to zame ni neuspeh. Zamudili smo sicer veliko priložnost, toda kako bi bilo z nastopanjem v višjem rangu, pa dajem v premislek. Že tako nismo v najboljšem finančnem položaju. Liga pa bi nam vzela še to, kar imamo.« Že sami ste navedli, da letos startate na 6. pozicijo. Za uspeh pa naj bi imeli boljšo uvrstitev. Kot dolgoletni poznavalec slovenske košarke ter jugoslovanske, kdo ima največ možnosti za 1. mesto v I. A slovenski ligi? »Ne poznam vseh ekip, toda prepričan sem, da se bodo za prva mesta borile ekipe Fructala, novomeškega Novoteksa, Vrhnike, metliške Beti, Maribora in eden od povratnikov iz II. zvezne lige ljubljanska Ilirija ali celjska Kovinotehna^« Marjan Rus nam je na koncu našega pogovora še dejal, da ima za uspehe kluba veliko zaslug tako glede finančnega položaja kot tudi glede drugega njihov predsednik Martin Košir. D. Humer V sredo smo posredovali podatke z republiškega prvenstva v plavanju v Trbovljah, danes pa še nekaj drugih zanimivosti. V 24 disciplinah so plavalci in plavalke Triglava iz Kranja osvojili kar 30 odličij, in sicer: 15 zlatih, 7 srebrnih in 8 bronastih. Slovenski prvaki so postali: Breda Pečjak na 100 m hrbtno, 200 m hrbtno, 200 m mešano in 100m delfin; Brane Milovanovič 100 m kravi, 200 m kravi, 400 m kravi in 200 m mešano; Tomaž Slavec 100 m prsno, 200 m prsno in 100 m delfin; Judita Mandeljc 100 m prsno in 200 m prsno; Rebeka Porenta 200 m delfin; ženska štafeta 4 x 100 m mešano. Poleg navedenih so kolajne za Triglav osvojili še: Bojan Grošelj, Boni Pajntar in Bojan Šmid; Borut Petrič pa je postavil nov slovenski rekord za starejše pionirje na 200 m kravi s časom 2:19,4. Pregled osvojenih prvih treh mest in s tem kolajn nam pokaže nov vrstni red klubov: « « M «5 a klub rt N i c ■Ji x> o -O cfi 03 C 3 Jd C/3 Triglav 15 7 8 30 Ljubljana 6 7 8 21 Fužinar . 2 7 6 15 Koper 0 2 1 3 Rudar 1 1 0 2 Ilirija - 0 0 1 4 1 Neptun 0 0 0 0 Celulozar 0 0 0 0 I. S. murka 1954- «■ E S C E '¥4 Razstava in prodaja — pohištva —- preprog — zaves — gospodinjskih strojev Včeraj želja — danes potreba v festivalni dvorani na Bledu od 19. aprila — 12. maja 1974 odprto od 10. — 19. ure tudi ob nedeljah in prvomajskih praznikih Prijeten prvomajski izlet na Bled gorenjska nogometna liga Prvi poraz LTH V 12. kolu nogometnega prvenstva Gorenjske so v A ligi članov poskrbeli za presenečenje igralci Lesc, ki so na domačem igrišču premagali vodeče LTH iz Škofje Loke. Rezultati — člani, A liga: Koro-tan : Jesenice 2:2, Šenčur : Bled 1:0, Lesce : LTH 1:0, Naklo : Alples 1:2, Britof : Bohinj 4:0. Lestvica: LTH Alples Lesce Bled Korotan Britof Jesenice Bohinj Šenčur Naklo 12 10 1 12 12 12 12 12 12 12 12 12 2 6 4 2 40:13 21 32:17 17 21:17 13 20:20 11 27:28 20:22 18:25 15:33 16:23 18:29 Člani, B liga: Reteče : Triglav B 0:3, Bled B : Podbrezje 3:1, Trboje : Kondor 4:2, Primskovo : Preddvor 1:1. V vodstvu so Trboje z 10 točkami pred Kondorjem in Preddvorom z 9. Mladinci, A liga: Triglav : Bohinj 9:3, Naklo : Jesenice' 0:3, Bled : Lesce 3:0; v vodstvu so Jesenice s 14 točkami pred Nakloni 10, Tržičem 9 itd. Mladinci B liga: LTH :, Primskovo 9:0, Šenčur : Alples 2:1, Korotan : Britof 0:3; vodi Šenčur s 14 točkami, drugi je Britof 10, tretji Alples 9 itd. Pionirji, A skupina: Bled : Jesenice 1:2, Šenčur : Lesce 1:2, Britof : Bohinj 0:1, Alples : LTH 1:4. Vodijo Jesenice z 18 točkami pred Lescami 16, Šenčurjem 10 itd. Pionirji, B skupina; Korotan : Sava 0:15, Triglav : Naklo 1:1, Primskovo : Preddvor 11:0, Sava : Podbrezje 9:0. Vodi Triglav s 16. točkami pred Savo 14, Naklom 12 itd. P. Novak gorenjska rokometna liga Visoki rezultati Značilnost za 11. kolo v I. gorenjski rokometni ligi je, da so domačini dobili vse tejjme z dokaj visokimi razultati. Vse kaže, da so v tem kolu imele slab dan obrambe ter vratarji. Veterani so na stadionu Stanka Mlakarja premagali Savo B, Kranjska gora je dobila tekmo z Radovljico, Gorenjski sejem pa je visoko odpravil cerkljanski Krvavec. Križe B so osvojile točki s Storžičem, Jeseničani pa s Tržičani. Izidi: Veterani : Sava B 32:27 (15:11). Kranjska gora : Radovljica 17:11 (7:6), Gorenjski sejem : Krvavec 30:16 (16:9), Križe B : Storžič 21:16 (7:9), Jesenice : Tržič B 21:13 (9:6). Jesenice 11 9 0 2 238:177 18 Kranjska gora 11 7 1 3 202:184 15 Križe B 11 5 0 6 143:154 10 Veterani(—1) 11 5 1 5 204:223 10 Sava B 11 4 1 6 228:219 9 Storžič 11 3 3 5 161:182 9 Tržič B 11 4 0 7 190:195 8 Radovljica 11 2 1 8 198:235 5 Krvavec 11 1 2 8 221:276 4 Lestvica: Gor. sejem 11 10 1 0 271:181 21 Enako kot člani v I. gorenjski ligi so tudi v II. prevladovali domačini. Izidi: Duplje B : Žabnica A 18:23 (8:12), Radovljica B : Šešir B 16:22 (8:9), Žabnica B : Dijaški dom 30:16 (12:4), Besnica : Preddvor B 28:14 (9:8). V vodstvu je Zabnica A z 18 točkami pred Preddvorom B 16 in Bes-nico 15 točk. -dh Spet izenačenost na vrhu Triglav na republiškem prvenstvu v plavanju srebrn Preteklo soboto je bilo na sporedu zadnje kolo občinskega košarkarskega prvenstva za mlajše pionirje in pionirke. Kot je bilo pričakovati, borbenost pri najmlajših košarkarjih tudi v tem kolu ni popustila in prvenstvo se je v obeh kategorijah končalo v mrtvem teku. Pri mlajših pionirjih smo sicer dobili prvaka občine ekipo OŠ Lucijana Seljaka, toda za drugo mesto se bodo na tur- UspeSno posvetovanje Komisija za skoke pri smučarski zvezi Slovenije je v torek v Alp penzionu v Tupaličah organizirala šir* še posvetovanje, kako rešiti slabe uspehe naših skakalcev v letošnji sezoni. Tega sestanka so se udeležili predstavniki najboljših slovenskih klubov, zbora sodnikov, Visoke šole za telesno kulturo, reprezentantje ter časnikarji. Po triurni plodni razpravi je bil zaključek, da se rešimo skrbi za jugoslovanski smučarski skakalni šport le s tem, da gremo v širšo akcijo pri najmlajših. Več s tega posvetovanja bomo zapisali v prvomajski številki. -dh nirju, ki ga bo moralo vodstvo tekmovanja v kratkem organizirati, potegovala kar tri moštva. Prav tako bo potrebno organizirati turnir tudi za mlajše pionirke, saj imajo tudi tu kar tri ekipe enako število točk. Rezultati: mlajši pionirji: S. Jenko II : L. Seljak 5:46 (2:28), M. Valjavec : S. Žagar 36:11 (18:2), S. Mlakar : S. Jenko II 14:f5 (7:7), S. Mlakar : F. Prešeren 14:24 (6:9), L. Seljak : D.Jenko 26:24 (11:14) L. Seljak M. Valjavec D. Jenko S. Jenko I F. Prešeren S. Žagar S. Mlakar S.Jenko II 0 234: 92 14 2 203: 99 10 2 232:143 10 2217:183 4 138:147 6 165:246 6 128:236 6 81:210 10 6 2-2 2 mlajše pionirke: M. Valjavec : D. Jenko 12:7 (1:6), D. Jenko : S. Jenko 25:6 (8:1), M. Valjavec : L. Seljak 8:15 (7:11) M. Valjavec D. Jenko L. Seljak S. Jenko 3 2 1 52:29 4 3 2 1 53:25 4 3 2 1 43:39 4 3 0 3 23:78 0 B. Bogataj Triglav : Branik 7938:7423 V predzadnjem kolu republiške moške kegljaške lige so kegljači Triglava gostili mariborski Branik. V prvem »srečanju v Mariboru sta ta dva kolektiva dosegla enkraten rezultat, saj sta se razšla po zgodovinskem rezultatu z remijem. Oboji so namreč podrli po 7111 kegljev. Tokrat je Branik nastopil brez obolelega Steržaja ter tekmo v Kranju krepko izgubil. Triglav 7938 (Marinšek 999, Kordež 917, Bregar 950, Pavlin 979, Jereb 1049, Jenkole 1013, Ambrožič 982, Turk 1034). Branik 7423 (Vanek 894, Škofla-nec 977, MatuŠ 990, Kos 875, Ribarič 916, Miklošič 940, Gradišnik 963, Malenšek 883). - v-dh - Z Jatom in Lufthanso na SP Predstavniki Jugoslovanskega aerotransporta in zahodnonemške Luft-hanse so v sredo časnikarje v Maxi-marketu seznanili s poleti na svetovno prvenstvo v nogometu. V svojem aranžmaju imata 10 potovanj, ki pa niso predraga. V to ceno so všteti prevozi iz Zagreba in Ljubljane na prizorišče prvenstva. Lufthansa, ki že od leta 1967 z roko v roki lepo deluje z Jatom, ima svoja predstavništva v Ljubljani, Zagrebu ter Beogradu in je v teh sedmih letih na jugoslovanska letališča ter drugod pripeljala že 130.000 potnikov. -dh Po gorenjskih krajih KRANJ (S. F.) - ŠŠI) Lucijan Seljak je organiziralo področno prvenstvo v gimnastiki za pionirke. Nastopilo je 9 ekip in 60 posameznic. Vrstni red — ekipe: 1. OŠ Lucijan Seljak Kranj 189,8 točke, 2. OŠ Peter Kavčič Škofja Loka 185,6 3. OŠ heroja Bračiča Tržič 184,5, 4. OS Simon Jenko Kranj 183,3, 5. OS kokrškega odreda Križe 182,5, 6. OŠ Cvetko Golar Trata 181,2, 7. OŠ Koroška Bela 176,8, 8. OŠ bratov Žvan Gorje 176,7, 9. OŠ Tone Cufar Jesenice 176,1; posameznice: 1. Alenka Fajon (L Seljak) in Mirjana Horvat (Križe) 38,7 3. Irena Grum (L. Seljak) 38,1, 4. Gor-dana Kostovski (F. Prešeren) 38,0, 5. Vanda Šilar (L. Seljak) 37,81 očke. LJUBNO (M. U.) okviru med- klubskega sodelovanja mladinskih akti-voVr je bil v Ljubnem tro!x>j Lesce : Ljubno : Podnart v namiznem tenisu, malem nogometu in šahu. Vrstni red — namizni tenis: 1. Lesce.1, 2. Podnart, 3. Lesce II, 4. Ljubno; mali nogomet: 1. Ljubno, 2. Podnart, 3. Lesce; šah: 1. Ljubno, 2. I-iesce, 3. Podnart. V skupni razvrstitvi so prvo mesto osvojili mladinci Ljubnega, druge so bile Lesce in tretji Podnart. TRŽlC (J. K.) — Na Zelenici je bilo tekmovanje v veleslalomu za prvenstvo tržiških smučarskih trenerjev, učiteljev in vaditeljev. Vrstni red: ženske: 1. Kur-nik, 2. Vagner, 3. Lavička; moški nad 30 let: 1. Ahačič, 2. Špehar, 3. Vagner; moški do 35 let: 1. Dornik, 2. Kralj, 3. Primožič. ŽIRI (I). E.) - Za področje Škofje Loke so zdaj končana vsa prvenstva v okviru tekmovanja festival pionirske košarke za občino Škofja I-oka. V konkurenci mlajših pionirjev je bil vrstni red: 1. Žiri, 2. Gorenja vas, 3. Trata. Pri starejših pionirjih pa je bil vrstni red naslednji: 1. Ziri. 2. Škofja l.oka, 3. Trata, 4. Gorenja vas, 5. Železniki. RADOVLJICA (A. C.) - Na občinskem prvenstvu radovljiške občine v veleslalomu in slalomu je sodelovalo 182 tekmovalcev in tekmovalk i/. Radovljice, Podnart a, Gorij, .7. Bleda, iz Begunj, Krope in Bohinja. Naslove prvakov so osvojili: veleslalom, člani: Miha Zupan, starejši mladinci: Janez Šemerl, mlajši mladinci: Sašo Remec, starejši pionirji: Tine Mulej, mlajši pionirji: Matjaž Hafnar; članice: Metka Bem, starejše mladinke: Boža Fon, mlajše mladinke: Andreja Urh, starejše pionirke: Alenka Ahačič, mlajše pionirke: Tanja Ferjan; slalom, člani: Aci Goli-čič, starejši mladinci: Janez Šemerl, mlajši mladinci: Aleš Lorenčič, starejši pionirji: Tine Mulej, mlajši pionirji: Radko Repe; članice: Barbara Mikeš, mlajše mladinke: Petra Zupan, starejše pionirke: Alenka Ahačič, mlajše pionirke: Tanja Ferjan. Kkipni zmagovalec je bil'že peto leto zapored smučarski klub Radovljica. V telovadnici ŠI) Radovljica pa je bilo spomladansko prvenstvo občine v namiznem tenisu. Sodelovalo je 73 tekmovalcev in tekmova lk iz Podnart a, Lesc, Radovljice, Mcišenj in Kamne gorice. V posameznih kategorijah so bili prvi: člani: Mošnje, mladinci: Mošnje, posamezno: člani: Vili Praprotnik (Mošnje), mladinci: Srečo Vida (l^esce), mladinke: Melihein (Mo-šnje). Danes in jutri Jesenice — V 1. kolu I. B košarkarske lige se bosta drevi ob 19. uri pod Mežakljo pomerila Jesenice in Ljubljana. Kranj — Startali bodo tudi moški v I. A SKL Kranjski Triglav bo ob 19. uri na stadionu Stanka Mlakarja gostil Radensko. Nogomet — Na stadionu Stanka Mlakarja; Triglav : Primskovo (člani) ob 13.45, Naklo : Sava (pionirji) ob 15.30, Naklo : Korotan (člani) ob 16.45, Železniki: Alples Britof (pionirji) ob 15. uri, Alples : Britof (člani) ob 16.15, Bohinjska Bistrica: ■ Bohinj : Jesenice (pionirji) ob 15. uri, Bohinj : I^esce (člani) ob 16.15, Škofja Loka: LTH : Lesce (pionirji)ob 15. uri, LTH : Šenčur (člani) ob 16.15, Bled: Bled: Šenčur (pionirji) ob 15. uri, Bled : Jesenice (mladinci) ob 16.15, Tržič: Tržič : Primskovo (pionirji) ob 16. uri, Preddvor: Preddvor : Triglav (pionirji) ob 15. uri, Preddvor : Trboje (člani)ob 16.15, Podbrezje: Podbrezje : OŠ L Seljak-Korotan (pionirji) ob 15. uri, Podbrezje : Reteče (člani) ob 16.15, Godešič: Kondor : Bled B (člani) ob 16. uri, jutri pa: Bohinjska Bistrica: Bohinj : Bled (mladinci) ob 10. uri, Tržič: Tržič : Naklo (mladinci) ob 10. uri Jesenice: Jesenice : Triglav (mladinci) ob 14. uri, Britof: Britof : Šenčur (mladinci) ob 10. uri, Železniki. Alples : Sava (mladinci ob 10. uri, Primskovo: Primskovo : Sava (mladinci) ob 10. uri. Rokomet — Danes ob 16. uri: Jesenice: Kranjska gora, Storžič : Gorenjski sejem, Krvavec Radovljica, ob 17.30: Tržič B : Veterani, ob 16. uri: Dijaški dom : Duplje B ter Šešir B : Alples B; jutri ob 10. uri: Sava B : Križe B, Žabnica A : Besnica ter ob 8.30 Radovljica B : Preddvor B. Odbor za ŠŠI) TTKS Kranj bo na osnovni šoli Lucijana Seljaka danes ob 8.45 organizator košarkarskih tekmovanj gorenjskih osnovnih šol za starejše pionirke. V predtekmovanju se bodo pomerili: A skupina. Kranjska gora : D. Jenko, Žiri : Kranjska gora, D. Jenko : Žiri, v B skupini: Mojstrana : L Seljak, C. Golar : Mojstrana. L Seljak : C. Golar, jutri ob 9. uri pa bo finale. Kranj — Na stadionu Stanka Mlakarja prvenstvena tekma ZCNL Triglav : Litija ob 16. uri. Tržič — V moški slovenski rokometni ligi se bosta danes ob 19. uri pomerila Tržič in Radeče. Kamnik — Kokometaši Kamnika bodo danes ob 19. uri v okviru republiške rokometne lige gostili ekipo Radgone. Jesenice — Odbojkarski klub Jesenice bo jutri ob 8.30 organizator republiš-škega prvenstva za mladinke. V treh telovadnicah bodo nastopile ekipe Kamnika, Novega mesta, Maribora, Fužinarja, Gimnazije Vič, TVD Partizan Vič, ŠŠI) Merkur Nova gorica, ŠŠI) Žirovnica, Gimnazija Jesenice in odbojkarski klub Jesenice. -dh J 27 Medobčinski organ samoupravljanja »Občine Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič medsebojno sodelujejo zaradi usklajenega in povezanega delovanja na področjih izpolnjevanja nalog občine, skupnega obravnavanja in odločanja o pomembnih vprašanjih, ki se nanašajo na več občin ali na celotno območje Gorenjske, in zaradi določitve in uresničevanja skupnih ciljev.« Tako piše v prvem členu predlaganega statuta skupščine gorenjskih občin. Ta predlog je na ponedeljkovi seji v Škofji Loki potrdil tudi svet gorenjskih občin, dokončno pa bodo o njem sklepale vse gorenjske . občinske skupščine. Svet gorenjskih občin je tudi sklenil, da morajo vse gorenjske občinske skupščine do konca maja letos izvoliti delegate za skupščino gorenjskih občin in da se mora nova skupščina konstituirati do 20. junija. Skupščina gorenjskih občin bo torej nov člen v naši samoupravni strukturi in bo organizirana kot medobčinski organ samoupravljanja. V njej bo iz vsake gorenjske občine po deset delegatov. Pet delegatov iz vsake občine bo iz temeljnih organizacij združenega dela, en delegat bo zastopal delovne ljudi, ki delajo v kmetijstvu, obrti in drugih dejavnostih oziroma v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnostih. Po dva delegata iz vsake občine bosta iz krajevnih skupnosti, predsednik vsake občinske skupščine in predsednik izvršnega sveta iz vsake občine pa bosta delegata skupščine po položaju. Skupščina bo imela predsedstvo, ki ga bodo sestavljali predsednik, podpredsednik, predsedniki občinskih izvršnih svetov in sekretar skupščine. Razen tega pa bo imela skupščina še pet stalnih komisij. Tako sestavljen in organiziran medobčinski samoupravni * organ bo imel predvsem usmerjevalno, usklajevalno in posvetovalno vlogo ter vlogo pobudnika za razreševanje vprašanj skupnih za vso Gorenjsko ali več gorenjskih občin. Njegova vloga torej ne ho bistveno drugačna od te, ki jo je doslej imel svet gorenjskih občin, seveda pa ga čaka vrsta nalog, ki jih bo moral hitreje in kvalitetnejše razreševati, kot je to včasih uspevalo sedanjemu 'svetu gorenjskih občin. Glede na začrtano samoupravno organiziranost in delegatski sistem pa lahko upamo, da bo nova skupščina gorenjskih občin tem nalogam tudi kos. A. Zalar 36.000 obiskovalcev Po podatkih uprave Gorenjskega sejma si je XIII. med; narodni spomladanski kmetijski sejem v Savskem logu v Kranju do četrtka ogledalo okrog 36.000 obiskovalcev. Največje zanima* nje je za kmetijske stroje, ki jih proizvajalci in podjetja prodajajo tudi s popustom. Sicer pa dobro poslujejo tudi razstavljavci in prodajalci blaga za široko potrošnjo. Posebno po blagu, ki ga je mogoče dobiti na potrošniško posojilo, je veliko popraše-vanjčf/ Creina iz Kranja je uredila pred kratkim v obratu na Primskovem avtomatsko pralnico za avtobuse, tovorna vozila in osebne avtomobile, za kar je odštela 40.000 dinarjev. V novi avtomatski pralnici operejo na primer avtobus v petih minutah, osebno vozilo'pa v precej krajšem času. Vozilo po želji naročnika operejo s čisto vodo, šamponom ali voskom, tako da dobi pločevina tudi sijaj. Pralnice ne bodo uporabljala le vozila domačega podjetja, temveč tudi drugi lastniki motornih vozil, (jk) — Foto: F. Perdan V prvih dneh aprila so delavci Cestnega' podjetja Kranj začeli polagati asfaltno prevleko na cesto Poljane—Javorje. Asfalt bo položen na dolžini dva in pol kilometra do vasi Podobena, vsa obnovitvena dela pa bodo veljala okrog 900.000 din. Škofjeloška občinska skupščinti je prispevala 650.000 din, ostala sredstva pa so zbrali prebivalci okoliških vasi. Za plačevanje samoprispevka so se odločili pred štirimi leti. (-jg) — Foto: J. Govekar Vaščani Dorfarjev so asfaltirali skozi vas občinsko cesto, katera je bila vedno zelo zanemarjena, prašna ali blatna z velikimi kotanjami. Po tej cesti je dostop do Crngroba, kamor turisti in ljubitelji narave zelo radi zahajajo. Vsa dela za asfaltiranje ceste so uredili vaščani s prostovoljnim delom, ker jim je primanjkovalo denarja za asfaltiranje. Denarna sredstva za težko pričakovani asfalt so zbrali s prostovoljnimi.prispevki v znesku 83.600 din. Ker so posamezniki prispevali le po par tisočakov, so morali ostali prispevati velike vsote za asfaltno prevleko svoje ceste. Zahvaljujejo se tudi prebivalcem Crngroba za prostovoljni prispevek 8250 din in tudi Zabničanom za 8550 din. Pred štirimi leti so v Dorfarjih zgradili tudi vodovod s svojimi sredstvi. F. Trilar V ponedel jek je bila v Škofji Loki 25. seja sveta gorenjskih občin. Na njej je med drugim tekla razprava o predlogu statuta skupščine gorenjskih občin, ki naj bi bila v prihodnje nov samoupravni organ, sestavljen iz delegatov iz vseh petih gorenjskih občin. Ponedeljkova seja je bila ena zadnjih v tem sestavu oziroma v tem mandatu, saj bo približno čez mesec dni svet gorenjskih občin na zadnji seji razpravljal le še o predlogu modernizacije regionalnih in republiških cest na Gorenjskem v srednjeročnem obdobju po letu 1975. Čeprav bo v prihodnje ta samoupravni organ gorenjskih občin drugače organiziran, sedanjemu svetu gorenjskih občin, ki je bil sestavljen iz predsednikov občinskih skupščin in občinskih družbenopolitičnih organizacij, ne moremo očitati, da na področjih, ki zanimajo in zadevajo vso Gorenjsko, ni opravil pomembne vloge. Sicer pa smo v ponedeljek tri člane sveta po-prašali, kakšna je bila po njihovem mnenju dosedanja vloga tega organa, kako jo je opravljal in kakšno vlogo naj bi v prihodnje imela skupščina gorenjskih občin. Stane Mihalič, (1931), sekretar komiteja občinske konference zveze komunistov Kranj: »Mislim, da*se je svet gorenjskih občin doslej v tem sestavu zelo trudil, da bi opravil in opravičil svoj obstoj in svojo usklajevalno vlogo. Podobno kot v drugih regijah se namreč tudi na Gorenjskem pojavljajo različni pogledi glede razreševanja problemov v gospodarstvu, šolstvu, zdravstvu, turizmu in podobno. Zato si je svet gorenjskih občin nenehno prizadeval, da bi različne poglede in interese na Gorenjskem uskladil in poenotil stališča. Takšnih problemov je bilo precej in nam pri vseh to ni najbolje uspelo. Po moje zato, ker smo imeli člani sveta stalni mandat in smo večkrat stvari obravnavali enostransko. Tako se je razreševanje nekaterih pomembnih vprašanj za Gorenjsko precej zavleklo. Omenim naj samo srednje šolstvo. Menim, da bo morala biti nova skupščina gorenjskih občin sestavljena na delegatskem principu, ker bo le tako z drugačnega zornega kota kot doslej lahko razreševala probleme, pomembne za vso Gorenjsko'.« Sandi Kotnik, (1929), tajnik občinskega sindikalnega sveta Jesenice: »Svet gorenjskih občin je doslej opravljal pomembno usklajevalno vlogo na raznih področjih. Za Gorenjsko je namreč značilna vrsta vprašanj, ki jih ni moč enostransko obravnavati in reševati (komunala, ceste, turizem itd.). V prihodnje bo vloga tega organa oziroma skupščine gorenjskih občin prav gotovo še pomembnejša. Prepričan pa sem, da bo skupščina, ki jo bodo sestavljali delegati iz vseh občin, lahko kos nalogam. Seveda pa bo morala sodelovati tudi z drugimi medobčinskimi organi in službami. Pri tem pa bo njena vloga predvsem usklajevalna, odločanje pa bo še naprej v pristojnosti občinskih skupščin.« »Svet gorenjskih občin je imel doslej predvsem posvetovalno vlogo in je obravnaval stvari /jiačilne za vso Gorenjsko. Mislim, da je bila njegova vloga včasih vse preveč formalna. Takšno posvetovalno oziroma usklajevalno vlogo naj bi imela še naprej tudi nova skupščina gorenjskih občin. Vendar pa se bo morala lotiti nekaterih zahtevnejših stvari, kar svetu doslej ni najbolje uspelo. Sicer pa menim, da ni nobenega dvoma, da Gorenjska potrebuje takšen organ. Ce pomislim samo na gorenjsko gospodarstvo, potem je treba ugotoviti, da se bo moralo bolj povezati. Zdaj ugotavljamo, da je včasih vse preveč zaprto. In prav na tem področju bo skupščina gorenjskih občin lahko veliko naredila. Seveda pa bo pri tem potrebna tudi pomoč družbenopolitičnih organizacij, med katerimi so nekatere prav tako že medobčinsko povezane. Občinske konference zveze mladine na Gorenjskem se tudi že pripravljamo na ustanovitev takšnega medobčinskega sveta po kongresu zveze mladine Slovenije. . * . J A. Zalar Jože Klofutar, (1945), predsednik občinske konference zveze mladine Tržič: ii» * V stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju je odprta razstava Kamni spotike. Odprta bo še do 27. aprila, in sicer neprekinjeno od 8. ure do 19. ure. iranm n*»w *"• um