KRITIČNA RAZPRAVA 0 STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU
Odločanje oddaljujemo od baze
Članl aveta atanovalcev ter predatav-nlkl aamoupravnlh organov In druž-benopolltlčnlh organlzaclj KS Gradlš-če ao obravnavall predlog zapreobll-kovanje samoupravne organlzlrano-stl atanovanjakega goapodaratva v eno atanovanjako akupnoat v LJub-Ijanl. Med druglm ao ugotovill, da gra-dlmo premalo stanovanj In da preno-va prepočaal napreduje. Materialna oanova f/. odatotek aredstev, kl ga dobljo hlšnl aveti od atanarlne (le 9-12%), nenehno pada, aolldarnoat In pravlca do aolldarnoatnega stano-vanja nlata dorečenl, atrokovne aluž-be prl atanovanfakem podjetju ao pro-šlbke, odnoal z etažnlml laatnlkl nlao urejenl.
Koliko je za vse to kriva le sedanja organizacija SSS po občinah ?ALibole ena mestna stanovanjska-skupnost sposobna, da vse te pomanjkljivosti odpra-vi? Pred prehodom na eno stanovanjsko skupnost bi bila zato potrebna temeljita analiza o stanju na po-dročju stanovanjskega gospodarstva. O novi samou-pravni stanovanjski skupnosti ne moremo razpravlja-ti brez predvidene spremembe zakona o stanovanj-skih razmerjih. Teze zanj pa pomenljo velik udarec hišni samoupravi.
Delo 3320 volonterjev v hlšni samoupravi prenaša-jo teze zakona na stanovanjske skupnosti, ki bi tako morale širiti administrativni aparat. Skupnosti stano-valcev pa bi razpolagale v glavnem le z obratovalnimi sredstvi. S tezami novih zakonov jemljejo hlšni samo-upravl materialno podlago za delo. Vedno težja bo najtl v hišah Ijudi, ki bodo še pripravljen! kaj storitt. S pradlagano ukinltvijo občinskih samoupravnih sta-novanjskih skupnosti pa se tudi mestno odločanje močno oddaljuje od baze.
Nobena reorganizacija vzadnjlh letih nl izbobljšala položaja. Negativne razmere, na katere je opozarjala že analiza narejena po nalogu CK ZKS že leta 1979 gredo svojo pot. Dejstvo, da imamo že danes eno tntjlno hli v prisilnl upravl bi nas moralo močno
skrbetl, saj podatek nedvomno kaže, da je tukaj ne-kaj narobe in da tega tudl drugačna samoupravna organiziranost, vsaj ne taka kot je predlagana, ne bo izboljšala. Prav zaradi tega, so na sestanku zahtevali tudi osebno odgovornost predlagatelja ali predlaga-teljev, kajti premnoge reorganizacije, premalo pre-učene zlasii premalo analitično utemeljene, so našo družbo že ogromno stale. Upoštevati moramo, da nejevolja stabi politično, s tem pa tudl vamostno situacijo.
Mnogo ostrih besedje bilo Izrečenih tudi na račun strokovnih služb, kvaliteto njihovega dela, ažurnost itd. Zaradi tega moramo prej, predno se lotimo kakrš-nekoli samoupravne reorganlzacije, urediti ta pro-blem. Po mnenju razpravljalcev je prav tu glavni ali vsaj eden glavnlh razlogov za večno težav v stano-vanjskem gospodarstvu. Predlog sestave konferenc delegacij uporabnikov po občinah pa je nemogoč. Samo primer: še to konferenca vključuje kar 146 delovnih organizacij, kar pomeni, da bo mora/o biti na seji delegacije, ki bo Izvolila enega delegata v skupščino najmanj 74 prisotnih, sicer bo konferen-ca nesklepčna. To pa je, ob sedanjl stanovanjski delovni zagnanosti čista utopija.
Povsem enotno je bilo mnenje, da moramo dele-gatski sisiam gradlti na krajevnih skupnostih, kl mo-rajo dobiti mnogo večje pristojnosti, tako v zakonlh, družbenem dogovoru, kot v samoupravnih aktih skupnosti, kotjih imajozdaj. Prav takoje treba okre-piti in tudi sicer sanlrati hišno samoupravo, kajti ta bl morala obstojati in delati tudi v primeru, da skupno-stl sploh ne bi btlo.
V razpravi so med drugim opozorlli, da problem etažnega latništva še ni urejen. V tezah za zakon o stanovanjskem gospodarstvu lahko preberemo, da bomo tudi stanarine uporabili za novogradnje, da nekateri stanovalcl nimajo pravilnega odnosa do družbene lastnine, da stanovanjska kultura slabi, da bi kazalo s temi spemembami počakati, vsekakor pa je treba teze zakona ponovno in temeljito preučiti, dasiravno so nekatere misli v tah tezah tudi zelo dobre itd.
še posebej pa ao poudarili da teze zakona jemljejo hišnim svetom mnogo opravil, ki jlh zdaj opravlja preko 3.000 skupnosti stanovalcev brezplačno. Pre-našajo v pristojnost stanovanjskim skupnostim, ki bodo zaradl tega prisiljene širiti število svojih delav-cev. Tega pa si, ob splošnem pomanjkanju denarja za vzdrževanje ne smemo privoščiti.