Širjenje obrambnega študija na civilne visoke šole
Kmalu po kakovostnih pre-mikih SLO se je pokazala družbena potreba po dodatnih kadrih obrambne vzgoje. Osred-nje vojaške šole niso zmogle več zadostiti močno naraslim potrebam, in tako se je poro-dila misel o širjenju obramb-nega študija na civilne visoke šole. V šolskem letu 1975/76 se je začel redni in leto pozne-je tudi izredni študij SLO na fakulteti «a sociologijo, politič-ne vede in novinarstvo v Ljub-ljani. Podobne usmeritve so odprli tudi v Beogradu, Zagre-bu, Sarajevu in Skopju. Ljub-ljanska je po številu slušate-ljev najman.jša, saj jo v I., II. rednem letniku in III. letniku študija ob delu, obiskuje 120 študentov, od tega tudi 4 de-kleta v prvem letniku. Študij ob delu je poseben program iz-popolnjevanja profesorjev ob-rambnih predmetov.
Širjenje obrambnega študija na civilne visoke šole s stali-šči oboroženih sil pomeni nji-hovo nadaljnje odpiranje in tvorno povezovanje s »civilno« družbo. Hkrati pa je to korak, ki še najbolj ustreza sociali-stičnim idealom in Marksovi zamisli o oboroženem ljucistvu.
Za vpis na usmeritev za SLO je potrebno priporočilo občin-skega   organa  za   ljudsko   ob-
rambo. Trenutna regionalna in socialna struktura študentov je zadovoljiva, saj je iz delavskih družin kar 40 študentov. še vedno pa jih je premalo iz kmečkih družin. Regionalno so zelo dobro zastopane izven ljubljanske regije še posebej vzhodni del Slovenije, manj pa je študentov iz Dolenjske, Pri-morske in Notranjske. Med študenti je še posebej sedaj tudi veliko število članov zveze komunistov. Med negativnimi značilnostmi študentov lahko omenimo še vedno zelo skro-men uspeh v srednji šoli pred vpisom, kar je vsekakor tudi vzrok za slab učni uspeh pri študiju in osip v I. letniku.
študijski program lahko raz-delimo v tri vrste predmetov:
—  sociološke, politološke  in ekonomske predmete
—  vojaško teoretične in vo-jaško izvedenske
—  psihološke, pedagoške  ali upravne  in metodološke pred-mete, tuj jezik in telesno vzgo-jo.
Drugo skupino lahko vsebin-sko primerjamo s temeljnimi vojaškimi predmeti na višji vo-jaški akademiji kopenske voj-ske.
Problemi usmeritve za SLO na FSPN se kažejo v pomanj-kanju prostorov posebej za to usmeritev,  pomanjkanju  učbe-
nikov in druge literature za nove vojaške strokovne pred-mete, ki jih nikoli ni bilo na visokih šolah v Sloveniji. Te naloge sproti rešujejo in izvr-šujejo, hkrata pa si prizadevajo pridobiti čim boljše predava-teljske kadre, še posebej zato, ker v Sloveniji nimamo viso-kih vojaških šol in je potem-takem zelo malo izkušenih vo-jaških kadrov za predavanje teh predmetov.
Teoretičnemu delu študija vsebinsko sledi obvezni staž študentov v JLA. Temu je v celoti posvečen osmi semester in z njim bo izpolnjena tudi vojaška obveznost študentov. študij pa zaključijo s činom rezervnega  podporočnika  JLA.
Glede na to, da je veliko se-danjih delovnih mest učiteljev obrambe in zaščite na sred-njih šolah neustrezno zaseden in na to, da na številnih me-stih v upravnih in družbeno-političnih organizacijah delajo upokojeni oficirji JLA in tudi glede na stalno širjenje siste-ma SLO pri nas, so potrebe naše republike po obrambnih kadrih zelo velike, tako da ne moremo niti dvomiti v to, da diplomanti te usmeritve ne bi imeli več kot dovolj mož-nosti za zaposlitev.
Igor Krevl