ZGODOVINA

FARA

EJUBLJAISK1

Tretji zvezek:

Zgodovina Šempeterske fare na Dolenjskem.

--wvUWWw-

V LJUBLJANI.

Založnik Anion Koblar.
1886 .



' l V' !\  1 ,t;f! i'!r-

‘




VI.

ZGODOVIKA

ŠEMPETERSKE FARE

PEI NOVEM MESTU.

-tt-

Spisal

IVAN ŠA

kapelam.

—-

V LJUBLJANI.

Natisnila Klein in Kovač (Eger).
1886 .

1 *

KAZALO

k zgodovini Šempeterske fare.

Poglavje Stran

I. Prirodoznanski in statistični opis.5

II. 01) ustanovljenji faro.11

lil. Cerkve.13

IV. Duhovni pastirji.41

V. Nekdanji dohodki vikarjevi.50

VI. Farovž in šola.51

VII. Odlični Šempeterčanje.52

-■

I.

Prirodoznanski in statistični opis
Šempeterske fare.

« a) Prirodoznanski opis.

>ro uro hoda od Novega mesta razteza se od
,si Mačkovca pa blizo do Spodnjega Kronovega
ob Krki Šempeterska fara. Njej sosede so: na
severu Mirnopeška in Trebelska, od severa proti vshodu
Šmarješka in Belocerkevska, južno Brusniška in Šmi-
heljska, proti katerima je meja Krka, in zahodno Pre-
einska fara.

Skoraj vsa Sempeterska fara je gorata. Več kot
tri četrtine je je v hribih. V ravnini so samo te-le vasi:
Mačkovec, Besnica, Šempeter, Luterško selo, Kronovo,
Prapreče in Dobovo. V fari razteza se trojno pogorje:
Trška gora (najvišji vrhunec 429 m), Kazbore in trojno
Grčevje, spodnje, srednje in gorenje (najvišji vrh 501 m).
Vsa ta pogorja so obdana na solnčni strani z obilnimi
vinogradi, na senčni pa ja pokrivajo gozdi. Vsako po¬
gorje ima pa zopet več oddelkov in skoraj vsak vino¬
grad svoje ime, katero je nastalo navadno po nekdanjih
lastnikih. Tako se imenujejo n. pr. vinogradi v pogorju
Trškogorskem: Murindol, v Kozjakih, v Škramci, v
Žlebeh, v Lazih, v Krokariei, na Rupah, v Štraseh, v
Muri, v Jakovcu, v Druki, Melarjak, Kostrevec, Burjevci
i. t. d. V Grčevskem pogorju: Lafija, Kobati, v Bolhanu,
v Jerini, v Poljanici, na Gomili, v Žagarji, v Šalih, pod

— 6  —

Vej bom, v Reševcih, Jamnik, stara Dolina, Prezingar,
Buča, mala in velika Hrovatija, Pangrija, Kožnar, Do-
brinec, Sadeži, Suhoplati ali Skoplati, Oplaz, Krivica,
Mešiček, Pijanec, Golušnik, Novagora, Zlobka, Podovee,
Kačnice i. t. d. V tem trojnem pogorju prideluje se
vsem Dolenjcem dobro znano Trškogorsko in Grčevsko
vino.

Hoste je primeroma manj v fari nego vinogradov.
Različni deli se imenujejo : Brezovica, hosta od Sevnega
proti Zdinjivasi; Stražna, hosta in vinograd nad Mač¬
kovcem proti Sevnemu; Bukovje ali hosta pod Marijo
Devico, pod Trškogoro; Osoje, od Orešnjic proti do-
lenjemu Grčevju. Različni deli imajo še ta-le imena:
Razbore, Leščina, Topolovec, Kamni vrh, Piskavec,
Smrečina, Volčja dolina, na Slemenih, na Rklji, Stem-
berg, Hodinka, Pleha, Dobrava, Blišča, Črneče rebro itd.

Glavna voda v fari je Krka, ki teče mimo fare od
Mačkovca do Zgornjega Kronovega, t. j. eno uro na
dolgost. Na njej so trije jezovi in trije malni. Kadar
se razlije ob deževji, dela precej kvare po travnikih.
I >okler so bili še raki v Krki, donašala je obilo dobička
Sempeterčanom; odkar ni rakov, je tudi rib prav malo.

Razun Krke je še majhen potok, kateri deli faro
tako rekoč v dve polovici. Izvira v Črnečem rebru ter
se imenuje pri izviru Črnica, potem pa, ko teče mimo
Starega gradu, Starograjski potok in slednjič pri Desnici,
kjer se izliva v Krko, Pesniški potok. V svojem teku
goni štiri mline. V Bobovem izvira še studenec, kate¬
remu pravijo Dobovški studenec. Ta dela majhen po¬
toček, ki se izliva pod Gornjim Kronovim v Krko. Malo
nad njegovim izlivom v Krko nad cesto bili so svoje
dni grajski ribniki, na to nas spominja še ime „vejer“
= bajer! Na Velikih lokah pod Stravbergom teče majhen
potoček, ki se pa kmalu skrije pod zemljo ter se pri-

— 7  —

kaže zopet na dan na Spodnjih Toplicah v Šmarješki
fari. Bolj bogata je fara na studencih. Saj tu omenimo
nekaterih imena: Studenec v Šalih, Gospodičina, Bla-
govee, v Peklu, v Kržeeem dolu, v Druki, Zidanka,
Avbarjev in Kozeletov studenec i. t. d.

Posebnih natornih zanimivosti j fara nima. Sad
Selom je majhen prepad, kateremu pravijo Ekljevška
jama. Na Velikih lokah pod Stravbergom pa kažejo
jamo v zemlji, katero zovejo „Ajdovsko jamo“ ali Veliki
keldar. O tej se pripoveduje, da so tu notri prebivali
„ajdjo“. Kasneje pa, za časa Turkov, ko so le ti ropali
in pustošili po naših krajih, bila je ta jama baje pribe¬
žališče pred krvoločniki. Tu notri skrivali so ljudje sebe
in svoje imetje.

V Štravbergu je nad posestvom Blažičevim majhen
griček, kjer se nahajajo ostanki zidu. Ljudstvo mu
pravi „na gradu 11  ter pripoveduje, da je bil tu svoje
dni grad. Podrli in porušili so ga pa Turki, ki so z
Gorjancev na-nj streljali. Malo pod gričem, pa je v
zemlji precej prostorna jama, ki ima dva oddelka; ljud¬
stvo jo imenuje „Ajdovsko hišo 11 , češ, tu notri so ajdje
prebivali: O Štravberškem pogorju in Kunčiči pripo¬
vedujejo tudi, da sta z vodo napolnjena.

Na Laščenovih njivah v Kotih so v zemlji v ska¬
lah njive. Tu notri so prebivale, kakor pravijo, ajdovske
žene. Te so ljudje večkrat videli, da so hodile po njivah
plet. Včasih so jim v dar postavljali na njive mleka,
katero so kaj rade pile.

Ljudstvo je okrog Šempetra mirnega značaja in
dobrega srca. O pobojih ali pretepih se ne čuje. So¬
vraštvo med vasmi je tu neznano. Pečajo se ljudje veči¬
noma z vinarstvom, manj s poljedelstvom in živinorejo,
ker primanjkuje posebno travnikov, pašnikov in hoste.
Polje je bolj slabe, kot dobre vrste.

— 8  —

b) Statistični opis.

Iz prejšnjih stoletij vemo le prav malo statističnih
dat o Sempeterski fari. Podajmo tu nekoliko podatkov,
kolikor je znanih.

Valvasor nam pripoveduje v popisu Šempeterske
fare '), da se jih tu rodi na leto okoli 100, a umrje jih
do 80. Število rojenih vzel je gotovo preveliko in ni v
nikaki razmeri z mrliči.

Nenavadno veliko bilo je rojenih  v prejšnjem
stoletji v letih 1721 in 1729. V prvem 57, v drugem
55. A' družili letih pa je povprečno število 38—48. Ne¬
zakonska otroka sta bila največ po dva, a večkrat tudi
po več let eno za drugim ni bilo nobenega, tako v letih
1734—5, 1758-61 i. t. d.

Poročenih  bilo je v prejšnjem stoletji največ
parov 1. 1717, skupaj 21, a 1. 1730 nobeden. V druzib
letih pa povprečno od 3 — 17 parov.

Pmrlo  jih je nenavadno veliko v Šempeterski
fari v letu 1715, in sicer vsled lakote in pomanjkanja,
ker je bila 1. 1713 in 1714 zelo slaba letina. Celo leto
jih je umrlo 105. Samo v mesecih aprilu in maju 66;
med njimi našli so posebno veliko beračev in beračic
mrtvih. Tako je bilo 21. aprila 8 mrtvih, med njimi
4 berači na cesti mrtvi najdeni; 25. aprila bilo je zopet
6 mrličev, med njimi 2 mrtva najdena. — L. 1771 bila
je slaba letina in vsled nje huda lakota. V fari je umrlo
vsega skupaj 52 ljudij. Slabi letini sta bili tudi v letih
1622 in 1629. Zadnjega leta bilo je grozdje tako trdo,
da so je morali tleči. — V nekaterih letih morila je
posebno griža ljudi. Tako v letih 1816. 1817 (griža in
lakota). 1825, 1840. 1841. 1859, 1878.' Leta 1836, ko
je morila v Noveih mestu in okolici huda kolera, umrlo

') VIII. knj., 789. stran.

9 —

jih je v Šempetru lo za njo. Leta 1873 in 1874. ko
so razsajale po Novomeški okolici hude koze, umrlo
jih je v tej fari za njimi 24. Leta 1836 utonile so
31. julija tri osebe v Krki.

Najbolj strašen dan v zgodovini Šempeterske fare
pa je bil gotovo dan 19. julija 1. 1873. Na ta dan šla je
tako debela in gosta toča, da kaj taeega najstarejši ljudje
niso pomnili. Mislili so, da bo sodnji dan, tako grozna
nevihta je bila, in marsikdo, ki se tega dne spominja,
je že rekel, da bi rajši umrl, kakor še kedaj kaj enacega
učakal. Toča, debela kakor kurja jajca, je v kratkem
času uničila vse poljske in vinske pridelke. Trta bila
je za več let uničena in ljudje so mislili, da se bodo
vinogradi kar zatrli. Sadno drevje bilo je vse obeljeno
in obtolčeno, na jesen začelo je pa zopet poganjati in
cveteti. Po toči našli so več živalij, zajcev, ptičev in
drugih, mrtvih po gozdih, katere je ubila grozna toča.
Veliko faranov moralo je prijeti za beraško palico vsled
te šibe božje.

Najboljši vinski letini sta bili v tem stoletji leta
1811 in 1834. Zadnjega leta, pripovedujejo, da je bilo
vže o mali maši vse grozdje potrgano in pospravljeno.

Nekdaj so dosegali ljudje visoko starost. V mrliških
knjigah beremo imena teh-le, ki so živeli nad 100 let.
Leta 1696 umrla je Marina Antončič, stara 100 let;
I. 1703 Štefan Kraševec, star 124 let; 1. 1714 Jakob
Ršte, 106 let; I. 1798 Mica ('mulja iz Šempetra, 115 let
stara; 1. 1799 Janez Jurič iz Štravberga, 107 let, in
I. 1812 Janez Bojanee iz Zdinjevasi, star 100 let.

Koliko je imela fara prebivalcev v različnih letih,
o tem nam ni dosti znanega. Vemo le, da je štela
I. 1754: 1071 duš, a 1. 1791 uže 1260. Dandanes pa
broji po zadnjem številjenju z 1.1880 skupaj 1473 ljudi]' 1 ).

') Šemat.izera 1. 1880 pa ima 1684 duš.

— 10  —

kateri prebivajo v 347. hišah. .Naslednja tabela nam kaže.
koliko hiš in duš ima vsaka vas.

') Na Griču so bile 1. 1291 štiri kmetije.

2 ) V  starejših cerkvenih maticah se bere tudi Horenjavas,
iz česar se da sklepati, da se je prvotno imenovala Gorenjavas.
Nemško se zove Hereindorf vže v listini 1. 1389, a do srede
pretečenega stoletja se bere tudi Merchendorf.

3 ) Govori se tudi Lutrčno in Lutrčje selo. Za časa luteranstva
bili so v tej vasi boje zelo trdovratni luteranci, od tod nje ime.

4 ) Ždinjavas imenuje se menda v starih listinah uže 1. 1145
pod imenom Sit-Ingisdorff. (Šumi, Urkundenbuch I., str. 100.)
Nemško uradno ime je — Seidendorf, kar je gotovo mlaje.

— 11 , -

Toliko hiš in duš obsega toraj fara, a Šempeterska
občina šteje še štiri vasi Šmarješke fare, katere imajo
121 hiš in 570 ljudij. Te vasi so: Brezovica, Obrh,
Toplice in Zalo vice.

V prejšnjem stoletji imela je fara še eno vas več,
Blišče imenovano. Leta 1742 pa je pogorela vsa vas,
ki je štela 6 hiš, in od tedaj se ni več pozidala.

II.

Ob ustanovljenji Šempeterske fare.

Svet, na katerem se razteza Šempeterska fara, bil
je gotovo uže od nekdaj obljuden. To se da sklepati po
gomilah,  katerih se nahaja, kolikor je do zdaj znano,
pet prav blizo Šempeterske vasi. Dve sta na farovški
njivi nad cesto, ena v Starograjski bosti proti Staremu
gradu, in dve v hosti nad Šempetrom proti Harinjivasi.
Na farovški njivi so pred nekaj leti pri oranju zadeli
na lonce, napolnjene z ogljem; zraven njih so pa našli
železen meč. Tudi v Gornjem Kronovem, pripovedujejo,
da so našli včasih, ko so na njivi orali, ostanke zidu,
opeko i. dr. Vse to nam spričuje, da so tu uže zdarno
prebivali ljudje.

‘) Gen. Sevnega, loc. v Sevnera. Nekateri uradniki začeli
so pisati namesto Sevno, kakor se izgovarja, Zelno, menda misleč,
da je korenika beseda zel, 1; in vendar ji je podstava po našem
mnenji edino le sev, kakor v besedah; odsev, ali Sevnica,

— 12  —

Pa podajmo se v zgodovinsko dobo!

Ena najstarejših far na Dolenjskem in sploh na
Kranjskem je Bela cerkev. Sicer ne vemo leta njenega
ustanovljenja, a toliko je znano, da je bila Bela cerkev
uže 1. 1074 fara. ') Tega leta je namreč patrijarh Sieg-
hard izročil varstvo Belocerkevske fare vsled pogodbe
Frizinškemu škofu Elenhardn.

Bila je pa Belocerkevska fara nekdaj zelo velika,
kajti obsegala je vse ozemlje sedanjih sosednjih fara:
Šmarjeta, Škoeijan, Baka in Šempeter. V teku stoletij
pa so se vse te ločile od svoje matere fare.

Tako je bil uže leta 1452 v Šempetru ustanovljen
vikarijat, ki je pa še dolgo potem ostal odvisen' od Bele
cerkve. Da je tega leta Nikolaj Buessbacher dve zem¬
ljišči, ležeči pod Starim gradom, podaril vikarijatu v
Šempetru, je potrdilo napravil Beloeerkevski župnik An¬
drej Gali. 2 ) Samostojen je postal Šempeter 1. 1620.

Leta 1454 pa je podaril Oglejski patrijarh, kardinal
Ljudevit III., Belocerkevsko faro z vsemi poddruženimi
cerkvami, med katerimi se imenuje tudi cerkev sv. Petra
poleg Otočiea, Zatiškemu samostanu, kar je papež Niko¬
laj V. potrdil. Tako je prišla sedanja Šempeterska fara
izpod oblasti Frižinških škofov pod oblast Zatiškega samo¬
stana, kateremu je bila vtelesena „pleno jure. 11  Opat
njegov delil je faro svojim konventualom, ali pa svetnim
duhovnikom, ki so si pridobili kake posebne zasluge.
O natančnejih razmerah med Zatiškim samostanom in
farnim predstojnikom nimamo nikakih poročil. Znano

') Gl. Catal. Cleri Dioec. Labac.

‘h Regesti listin Zatiškega samostana, shranjeni v rokopisni
knjigi z znamenjem 56/1 v kapitalski knjižnici v Zagrebu. Te
regeste je z mnogimi in grdimi prepisnimi pomotami izdal Seb.
Brunner v „Studien und Mittheil. aus dem Benedictiner-Orden“
1881, III. zv., str. 66-90.

— 13 -

je le toliko, da je pripoznal administrator Zatiškega samo¬
stana v Bajnofu Sempeterskemu vikarju pravico, da sme
vsaj ob četrtkih in sobotah, kadar mašuje na Trškigori,
priti k njemu na obed.

Ko je bil papež Benedikt XIV. 1. 1752 ustanovil
namesto Oglejskega patrijarhata Goriško nadškofijo, tedaj
je spadala tudi Šempeterska fara od leta 1752 do 1787
pod to nadškofijo. V letu 1787 pa je bila Sempeterska
fara združena z mnogimi drugimi farami in dekanijami
kranjske vojvodine z Ljubljansko škofijo.

Do leta 1863 bila je sedanja Sempeterska fara le
vikarijat, v tem letu pa se je povzdignila v pravo faro.
Njene meje se v teku stoletij niso nič spremenile, kolikor
se da določiti iz cerkvenih matic.')

III.

Cerkve Šempeterske fare.

I. Farna cerkev sv, Petra v Šempetru,

Kdaj da je bila v Šempetru prva cerkev sezidana,
o tem nam ne pove nobeno poročilo. Iz starih listin
poizvemo, da je stala uže 1. 1452 tu cerkev, posvečena
sv. Petru apostolu.

Sedanja cerkev je bila zidana, in sicer v renesan¬
čnem slogu, dasiravno so okna v prezbiterji šilasta, 1.1642,

') V farnem arhivu se nahajajo krstne knjige od 1. 1641
na dalje, poročne od 1. 1654 in mrliške od 1. 1687. Razun teh
matic sta v arhivu še dve knjigi v rokopisu. V prvi je zapisnik
maš, katere so se opravljale od 1. 1736 v farni cerkvi in pri po¬
družnicah. Druga pa je zapisnik bratovščine sv. Janeza Nepo-
muka z 1. 1758. To je ves arhiv, kojega sem tu porabil. Nekaj
sem za ta spis vzel iz Valvasorja in „Mittheilg. des hist. Vereines
fin- Kraiu“ z 1. 1848, drugo nabral sem med ljudstvom.

14 —

kar nam pričati letnici nad glavnimi in nad stranskimi
vrati. Prvotno bila je cerkev precej nizka, kasneje so
jo vzdignili. Se v začetku tega stoletja bile so njene
notranje stene poslikane s podobami iz trpljenja Kri¬
stusovega, katere je bil napravil Herlein. Sedaj o njih
ni več sledu.

Za Valvasorja, t. j. pred 200 leti, imela je cerkev
tri altarje, kakor še dandanes. Posvečeni so bili: na
čast sv. Petru veliki altar, sv. Bernardu in Devici Ma¬
riji pa stranska altarja. ') Konci pretečenega stoletja
in v začetku tekočega pa nahajamo, razun sv. Petra v
velikem altarju, še altar žalostne M. božje, kateri je bil
prenesen iz pogorele cerkvice sv. Križa v Harinjivasi
na mestu sv. Bernarda, in pa altar, posvečen izveličanemu
Janezu Salkandru. V sredi zadnjega bila je lepa po¬
doba sv. Alojzija, katero je slikal Zeit.

Vsi trije altarji so leseni, v renesančnem slogu iz¬
delani od neznanih mojstrov. V" velikem je kip sv. Petra,
razun kipa pa še slika, ki nam predstavlja Kristusa, ko
oddaja ključe sv. Petru in pa slika Marije brezmadežne
Device, katero je slikal F. \Visiak 1.1858. Sliki se o raznih
praznikih in letnih časih zamenjujeti. Sedanja slika
sv. Petra je prav slabo delo nepodpisanega mojstra ; konci
pretečenega stoletja pa je visela slika iz Mencingerjeve
roke. Na straneh so kipi sv. Matije in sv. Pavla ter
sv. Nikolaja in sv. Avguština.

Leta 1849 so zamenili v stranskem altarju Janeza
Salkandra s sv. Janezom Nepomukom. Slika, slabo
delo, ima na vrhu ta-Ie napis s kronografom:

S. IOANES NEP. fIkMVs et enIKVs
tIbI praeDICator IesV CrVOIfIKI.

Na strani slike sta kipa sv. Eoka in sv. Filipa Ne-
rija. Cerkev je imela do letos tudi majhen slab križevi

') Valvas., Vlil. kuj., 788. str.

— 15

pot. kateri pa ni bil blagoslovljen. Bil je postavljen ob
času župnika Jakoba Skale 1. 1836 ali 1837. Kdo ga
je slikal, ni znano, a okvirje je naredil domačin Hudalj.
Šempeterski farani so uže zdavnej gojili željo po novem
križevem potu. Ta želja izpolnila se jim je v dan
5. avgusta 1885.

Prej to leto v dan 2. marca se je začelo pobirati
prostovoljnih doneskov po fari od hiše do hiše. Y kratkem
bilo je toliko denarja nabranega in obljubljenega, da se
je z delom zainoglo pričeti. Do 9. avgusta 1885, t. j. do
dne, ko je bil blagoslovljen novi križevi pot, nabralo se
je vsega skupaj 625 gld. 79 kr. Izmed darovalcev in
dobrotnikov naj omenimo tu le dva, ki sta se posebno
obnesla; vsak daroval je za eno tablo, t. j. 62 gl. Ta sta:
Franc Bojanec, župan in posestnik Šempeterski, in Janez
Eifelj, posestnik z Lešnice.

Obojno delo, slike in okvirji, bilo je izročeno v
roke mojstrom na glasu. Slike prevzel je bil g. Simon
Ogrin z Vrhnike ter je delo zvršil v splošno zadovolj¬
nost. Okvirje je pa g. Karol Poglajen, kipar v Šent-
Kuprtu, rojen Šempeterčan, izdelal prav inojstersko.
Slika stane vsaka 30 gl., okviri so pa po 32 gl. Ves
križevi pot toraj stane 868 gl.

Težko so pričakovali Šempeterski farani zaželjenega
dne, ko se jim je imel blagosloviti novi križevi pot. Uže
dolgo poprej delale so se priprave za ta dan. Ker je
bila cerkev od severne strani precej v zemlji in tedaj
vedno vlažna, zid pa uže ves slab, zatoraj se je moralo
prej skrbeti, da se v okom pride tej nezgodi. Odkopala
se je na tej strani od zunaj več kakor meter na široko
zemlja, in tako izkopani jarek se je zasul s kamenjem
in šuto, da se voda precej lahko v zemljo odteka. Tudi
se je napravil strešni žleb, ki vodo odvaja, ter prebelila
se je cerkev z zvonikom vred.

16 -

Ko pride nedelja 9. avgusta, bila je vsa cerkev
zunaj in znotraj praznično oblečena. Okoli cerkve je
stalo nad 20 mlajev z obilnimi zastavami.

Ko udari 9. ura, začel se je sprevod pomikati
iz farovža v cerkev. Naprej nesel seje križ, za ka¬
terim so šli možje. Za temi razvrstila seje šolska mla¬
dina s šolsko zastavo in sedmimi drugimi zastavami.
Za njo je pa neslo 28 domačih fantov table sv. križevega
pota. Pred vsako tablo šle so po tri šolarke, katerih
dve sta svetili, srednja pa je nesla zelen venec. Za njimi
korakal je občinski zastop in nato je prišla duhovščina,
njej na čelu sam m. g. prošt Novomeški P. Urh. Spre¬
vod so sklenile dekleta in žene z gorečimi svečami v
rokah.

Po blagoslovljenji križevega pota v cerkvi je imel
slavnostni govor preč. g. gvardijan Novomeškega fran-
čišk. samostana, P. Hugolin Sattner, ki je potem med
obešanjem tabel na zid molil sv. križevi pot; pontifikalno
mašo so pa darovali m. g. prošt Urh, obdani z obilno
asistencijo. Tako se je zvršila ta redka in nepozabljivo
lepa slovesnost.

Oglejmo si še nadalje Sempetersko cerkev in njeno
preteklost.

V zvoniku vise štirji zvonovi. Veliki je bil vlit
pri Samassi v Ljubljani 1. 1868, ko je sedanja fara po¬
stala iz vikarijata prava fara z vsemi pravicami in pred¬
nostmi. V ta spomin dali so vliti ta zvon z napisom:

Srenja me napravit’ dala.

Kadar fara je postala.

Drugi zvon je bil vlit 1. 1799 pri Ivanu Jakobu
Samassi v Ljubljani, tretji nosi na klobuku napis: „Sancte
Petre ora pro nobis anno domini 1658,“ mali pa: „Jesv
Christe fili Dey vivi miserere nobis. Elias S. me f. a. 1619.“

— 17 —

Cerkev ima tudi oratorij, katerega je dal prizidati
Otoški graščak Schvveiger v začetku tega stoletja. Okoli
cerkve je pokopališče, kamor pokopujejo mrliče cele
fare. izvzemši one izpod Zdinjskega zvona. Zanimivi so
veliki železni nagrobni spominki rodbine Schvveiger-
Lerchenfeldske.

O bogoljubnosti in pobožnosti naših prednikov
priča nam posebno obilna množica procesij, v katerih
so hodili Šempeterčanje v različne, mnogokrat zelo od¬
daljene kraje. Tako je šla procesija na dan sv. Marka
v Belo cerkev. Peto nedeljo po veliki noči hodila je pro¬
cesija v odvrnenje hudega vremena s presv. E. T. v
Razbore; v dan vnebohoda Gospodovega s presv. E, T.
k podružnici sv. Križa; v nedeljo ,,Kxaudi“ s presv.
E. T. po Stravbergu in Velščah; na praznik sv. E. T.
v Mačkovec; v nedeljo po sv. E, T. po domačem polju;
15. junija, na sv. Vida dan, v Slape v Šmarješki fari;
.4. julija, sv. Urha dan, v Cadraže v Šentjarnejski fari;
prvo nedeljo po sv. Marjeti v Šmarjeto; v nedeljo po
prazniku sv. .Jakoba v Smolinjovas v Šmiheljski fari;
10. avgusta na sv. Lovrenca dan v Stopiče; 16. avg.
k sv. Koku v Šmiheljski fari.

O druzih pobožnostih nam je le malo znanega.
Procesija vstajenja Gospodovega obhajala se je nekdaj
v soboto popoludne ob 6. uri, in ne, kakor dandanes,
v nedeljo zjutraj. Za časa Jožefa II. pa je bila pre¬
povedana ta procesija, kakor je bil prepovedan tudi
božji grob.'

Veliko nedeljo bila je nekdaj sv. maša zjutraj ob
osmih, popoludne ob dveh procesija, potem pa pridiga
in večernice. V dan pred Marijinim rojstvom je bila
zvečer pridiga pri fari, a dandanes je ob 5. uri na Trški-
gori, in potem so pete litanije. Procesija na dan sv. E. T.
šla je iz farne cerkve skozi Lešnico, potem po Staro-

2

— 18

grajskem travniku in polju proti Peščeniku in zopet
nazaj v cerkev. — Velikonočna izpoved začenjala se je
sredpostno nedeljo.

Zelo razširjena bila je svoje dni v Šempeterski fari
b r a t o v š č i n a s v. J a n e z a N e p o m u k a. Eimski sedež
jej je podaril obilne odpustke. Naj sledi tu poslovenjen
odlomek iz apostolskega pisma papeža Benedikta XIV.
z dne 1. oktobra I. 1757, iz katerega se razvidijo od¬
pustki, podeljeni udom te bratovščine: „Ker se nahaja,
kakor smo zvedeli, v farni cerkvi sv. Petra apostola v
Šempetru, v Goriški škofiji, pobožna in zaobljubna bra¬
tovščina za obojni spol pod imenom sv. Janeza Nepo-
muka, in ne le za ljudi kakega posebnega stanu, katere
udje imajo navado, da kolikor mogoče dobrih del usmi¬
ljenja in ljubezni storijo, ali vsaj to žele: podelimo vsem
vernikom obojega spola, ki bodo zanaprej omenjeni bra¬
tovščini pristopili, za prvi dan njihovega pristopa, če
po resnično skesani izpovedi k zakramentu sv. E. T.
pristopijo, popolnoma odpustek;  nadalje tem, ki
so uže vpisani, kakor tudi tistim, ki bodo še-le pristo¬
pili k omenjeni bratovščini, za zadnjo uro, če se res¬
nično in skesano izpovedo in sv. popotnico prejmo, ali
pa, če bi tega ne mogli storiti, če vsaj skesanega srca ime
Jezus z besedo, če je mogoče, ali pa vsaj v mislih po¬
božno izgovore, tudi popolnoma odpustek,  na¬
dalje tistim, kateri so, ali uže zdaj v bratovščini, ali pa
bodo še le pristopili, če se v resnici skesano izpovedo
in sv. E. T. zavžijejo, in kateri prej omenjeno cerkev
te bratovščine ali kapelo ali pa oratorij na določen dan
te bratovščine, katerega sami udje enkrat za vselej iz¬
volijo in cerkveni oblastnik potrdi, od prvih večernic do
solnčnega zahoda v vsakem letu pobožno obiščejo ter
tamkaj goreče k Bogu molijo za edinost krščanskih
oblastnikov, za zatrenje krivih ver in za povzdigo svete

19 -

matere ()erkve. popolnoma odpustek  vseh grehov;
nadalje tistim udom, ki se v resnici skesano izpovedo
in sv. E. T. prejmo ter cerkev ali kapelo ali pa oratorij
štiri druge dneve v letu. delavnike ali pa nedelje, katere
si udje sami izvolijo in katere cerkveni oblastnik potrdi,
obiščejo ter tam molijo, za vsak prej imenovani dan,
kadarkoli to store, sedem  let  in ravno toliko štiri¬
deset  d n e v n i c,  kolikorkrat pa so navzoči pri sv. mašah
in druzih sv. opravilih v cerkvi ali kapeli ali pa ora-
torju, ki se ob časih opravljajo, ali pa pri shodih očitnih
ali zasebnih, katere cerkev te bratovščine kjerkoli skliče,
ali če reveže pod streho vzamejo, če mir mod sovražniki
napravijo, ali vsaj jih spraviti poskušajo, ravno tako tistim,
ki trupla mrtvih, bodisi udov ali tudi druzih, k pogrebu
spremijo, ali pa če so navzoči pri procesijah, katere se
napravljajo z dovoljenjem cerkvenega oblastnika, ali če
spremljajo presv. E. T., bodisi, da se nosi v procesiji,
ali pa bolnikom, ali sicer kamor- in kadarkoli, ali če so
zadržani, če vsaj kadar pozvoni, molijo enkrat očenaš
in angeljsko češčenje, ali če tudi petkrat očenaš in an-
geljsko češčenje za duše rajnih bratov in sestra molijo,
ali če privede grešnika na pot izveličanja, ali če nevedne
v zapovedih božjih in v tem, kar je potreba k izveličanju,
podučijo, ali če kako dobro delo usmiljenja in ljubezni
opravijo, zadobijo vselej, kadarkoli katero omenjenih
dobrih del store, odpustek š e s t d e s e t i h d n i j, če tudi
opravijo, kar je v zadobljenje potreba. “

Vsled tega apostolskega pisanja določil je Viljem,
opat Zatiški in arhidijakon, dne 29. oktobra 1. 1759 za
poglavitni praznik dan sv. Janeza Nepoinuka, za štiri
druge praznike v letu pa štiri kvaterne nedelje.

Vsak ud dajal je na leto po 5 kr. S tem denar¬
jem opravljale so se vsako leto po štiri pete sv. maše z
libero za umrle ude, in sicer vsak kvaterni četrtek.

2 *

— 20  —

Vesel dan za Šempetersko faro bil je dan 14. maja

I. 1878; ta dan so namreč rajni g. knezoškof Janez
Zlatoust Pogačar obiskali faro ter popoludne tu delili
zakrament sv. birme.

L. 1885 pa so ob času birmovanja po Dolenjskem
tudi sedanji m. g. knezoškof na svojem potu od Šmar-
jete v Novomesto na dan 2. septembra ogledali si cerkev
in novi križevi pot v Šempetru.

Cerkev ima tudi svoj vinograd v Grčevji, v katerem
se pridela na leto povprečno okoli 30 estr. vina.

2. Podružnica sv, Janeza Krstnika v Mačkovcu,

Dobre pol ure hodit od Šempetra proti Novemu
mestu stoji ob cesti na levi strani na majhnem griču
nad Krko cerkvica sv. Janeza Krstnika. Kdaj je bila
zidana, o tem ni moči zaslediti nikakega pojasnila. Na¬
rodna pravljica pripoveduje, da je ta cerkvica, in pa
cerkev sv. Jurija v Grčevju, najstarejša v fari. Cerkev
je bila večkrat prezidana, tako tudi v 1. 1837, kar nam
kaže letnica na stranski steni cerkve. Prvotno boje
tudi zvonika in zakristije ni imela.

Altarje ima tri, vse lesene. Veliki je posvečen sv. Ja¬
nezu Krstniku. V njem je kip tega svetnika in pa slika,
katero je naslikal Nicolo Solon, Ilirec. Na straneh sta
kipa sv. Antona puščavnika in sv. Janeza evangelista.

Stranski altar na evangeljski strani posvečen je
sv. Barbari. Slika je slabo delo neznanega mojstra.

Na epistelski strani je pa altar sv. Florijana, čegar
slika je v altarju. Ta dva altarja sta bila ponovljena

J. 1742. — Cerkvica ima tudi svoj križevi pot, kateri je
bil prej v kapiteljski cerkvi v Novem mestu.

V stolpu, ki je bil prenovljen 1. 1776, visijo trije
zvonovi. Veliki je bil vlit v Ljubljani pri Antonu Samassi

— 21  —

1. 1841. Srednji ima na klobuku napis: Zacharia Eeidt
1767. Mali pa: Elias Sombrakh gos naich zv Laibacb
A I) 1605.

Sv. maše opravljale so se tukaj v letu 1736 in
kasneje v teh-le dneh:

17. jan., na praznik sv. Antona opata; v pone¬
deljek ali torek po cvetni nedelji; 4. maja na dan
sv. Florijana je šla procesija iz Bajnofa do sem, kjer je
bila sv. maša; 25. maja, na dan sv. Vrbana; na dan
sv. Eešnjega Telesa šla je procesija iz Šempetra do sem;
24. junija, v dan rojstva sv. Janeza Krst.; prvo nedeljo
potem pa je bil cerkveni shod; 29. avgusta, na dan
obglavljenja sv. .Janeza; 4. dec., v sv. Barbare dan;
27. dec., v dan sv. Janeza evangelista.

Dandanes pa prihaja semkaj procesija iz farne cerkve
na dan sv. Florijana in pa v torek križevega tedna.

3, Podružnica Device Marije na Trški gori,

Najlepša in največja izmed vseh cerkva Šempe-
terske fare je podružnica na Trški gori, dobro uro hoda
od Šempetra. Uže gora sama, na kateri je sezidana
zala in prostorna cerkev, je kaj zanimiva, vsaj jo obdaja
na treh straneh vinsko trtje, katero donaša Šempeter-
čanom, pa tudi okoličanom, v dobrih letih dokaj dobička.
Tu raste znano dobro Trškogorsko vino, katero je za
časa, ko še n j bilo železnic, slovelo tudi daleč na okoli,
in kaj radi so ponje prihajali gorenjski in drugi vinski
trgovci.

Krasen je posebno razgled raz Trške gore. Pred taboj
leži Novo mesto. Od severa proti vshodu vgledaš daljne
štajarske gore, nadalje lepo ravnino okoli Brežic in proti
Zagrebu. Pred teboj leži razprostrta dolga Šentjarnejska
ravnina, kjer se dobro razvidijo Šentjarnej in druge vasi,

- 22  -

med katerimi se mirno in počasno vije mogočna Krka.
Od juga proti zapadu pa ovira tvoj pogled v daljavo ze¬
leno Gorjansko pogorje, proti zapadu pa Kočevske gore.

Kaj srečna je bila toraj misel, na tej krasni vinski
gorici, ki se več milj daleč vidi, sezidati Kraljici nebes
in zemlje spodobno svetišče, kamor naj bi jo verniki v
svojih stiskali hodili častit in pomoči iskat. In v res¬
nici, uže od nekdaj imeli so Sempeterčanje in Dolenjci
sploh veliko zaupanje do Trškogorske Marije. Vsako
nedeljo in vsak praznik, kadar je tu gori sv. opravilo,
pride iz vseh stranij, tudi po več ur daleč, veliko ljudij.
O malem šmarnu pa, ko je tu poglavitni shod, zbere
se tu po več tisoč broječa množica. Med njo vidiš obilo
Belokranjic v svojih prvotnih domačih narodnih nošah.
Kaj lepo je videti, vzlasti zvečer pred malo mašo, kako
ti romarji „vrtec igrajo 11 , t. j. kako sv. pesmi in litanije
M. B. prepevaje hodijo, glave s cvetlicami in zelenjem
ovite in z gorečimi svečami v roki, v procesiji okoli
cerkve, dokler se slednjič ne zbero vsi skupaj v cerkvi.')

Prvotno je stalo na mestu, kjer je sedaj cerkev,
znamenje M. B. To so postavili, kakor pripoveduje na¬
rodna pravljica, ljudje še-le v tistem času, ko so pone¬
hali loviti fante v vojake. Sedanja Trška gora bila je
namreč vsa obraščena z gostimi gozdi, kateri so dajali
varna skrivališča vsem tistim, ki so se bali postati
vojaki.

Kasneje sezidali so tu majhno cerkev. Leta 1620
pa je Zatiški opat Jakob Keinprecht tu na novo sezidal
sedanjo lepo prostorno cerkev. Bil je ta opat, kakor
piše Valvasor 2 ), zelo podvzeten. Za Ljubljanske šole

') Enaka navada nahaja se tudi na Žalostni gori pri
Mokronogu. Gl. „Trojna Božja pot s. sv. stopnicami na Kranj¬
skem", str. 31, sp. A. Žlogar.

2 ) VIII. knj. str. 701-2,

23 -

pridobil si je veliko zaslug. Umrl je 13. jan. I. 1626.
Njegov grb stoji na pročelju cerkvenem in pa na orgijah
v spomin, da je on sezidal cerkev. Zakristija je bila
postavljena leto kasneje, t. j. WZ\,  kakor kaže na njej
letnica. L. 1622 bili so z vsem delom gotovi. Posvetil
je cerkev Reinald Scarlichi, tedaj še škof Tržaški, od
1. 1630—40 pa Ljubljanski.

Sezidana je cerkev v renesančnemu slogu, a okna
ima šilasta. Na evangeljski strani ima kapelico, po¬
svečeno sv. Izidorju. Ta kapelica ni prvotna, prizidana
je bila še-le 1. 1756. To nam potrjuje letnica na njej,
pa tudi Valvasor, ki omenja le tri altarje v cerkvi, a
kapelice ne. Narodna pravljica pripoveduje nam tudi
uzrok, zakaj so kapelico prizidali. Bila je namreč tako
huda živinska kuga, da je skoraj vsa goveja živina po¬
ginila. V treh farah, Prečinski, Šmarješki in Šempe-
terski, ostalo je samo še par volov in par krav, vse drugo
je kuga podavila. In v odvrnitev te šibe božje sezidale
so imenovane tri fare tu sv. Izidorju na čast kapelico.
Sliko sv. Izidorja naredil je na platno 1. 1756 Zebei.
Na strani altarne slike ste podobi sv. Primoža in Feli¬
cijana. Še v začetku tega stoletja in skoraj do najno¬
vejšega časa so bile stene kapeličine poslikane s podo¬
bami iz življenja sv. Izidora. Dal je napraviti te 'slike
na svoje stroške Filip pl. Grebin, nekdanji dvorni tajnik
v Bruseljnu.

Pred 200 leti, t. j. za časa Valvasorja, imela je
cerkev tri altarje, posvečene Mariji Devici, sv. Uršuli
in Mariji Magdaleni. Dandanes pa sta stranska posve¬
čena presv. Trojici in sv. Marjeti.

V velikem, v renesančnem slogu izdelanem, lese¬
nem altarju je v tronu kip Marije Device z Jezusom
v roki. Na straneh so še kipi sv. Jožefa, sv. Antona
in sv. Benedikta.

— 24

Stranski altar na evangeljski strani je posvečen
sv. Marjeti, katere čedno sliko je naredil P, Kiml 1. 1857.
Na strani sta kipa sv. Barbare in sv. Lucije. Nad sliko
je pa majhna podoba sv. Florijana in tej na strani kip
sv. Polone.

Drugi altar na epistelski strani je posvečen presv.
Trojici; katere slika je tudi Kiinl-ovo delo. Na strani je
kip sv. Boka. Nad njo pa je podoba sv. Jožefa. K se-
zidanju in olepšanju tega altarja je pripomogla gospa
Eozalija Solnce, roj. Schweiger-jeva, lastnica Otoškega
gradu, zatoraj visi tudi njen grb nad sliko presvete
Trojice.

V prezbiterju visi nad vhodom v zakristijo velika
slika, predstavljajoča nam nebes Kraljico s krono na
glavi. Pred njo kleči protestantsk pastor, zraven ka¬
terega je napis: Sine Macula — conceptam abs macula
toto consentio. Spodaj pa: Franc Ernest Ivancovichl. V. D.

Pred vladarstvom cesarja Josipa II. je bilo v sve¬
tišču po stenah prav obilo zaobljubnih podob ali tablic,
s katerimi so se verniki Mariji zahvaljevali za izprošene
milosti. Pa vse te zahvale in podobe morale so se na
cesarsko povelje 1. 1785 odstraniti.

V cerkvi visi tudi dokaj čeden križevi pot. Slikal
ga je A. Franjo Wisiak v Kranju 1. 1861. Kakor se
pripoveduje, stal je okolo 700 gld.

V kratkem dobi cerkev tudi lep nov tlak. Delo
je prevzel Bršljinski kamnosek A. Kokalj.

Zunaj cerkve sta v lopi pod zvonikom tudi dva
altarja, na katerih se mašuje, kadar se snide tolika mno¬
žica ljudij, da ne morejo vsi v cerkev, kar se zgodi vsako
leto o malem šmarnu. Na njih se mašuje že od 1. 1732.
Bila sta nekdaj posvečena sv. Donatu in sv. Frančišku
Ksaveriju. Kasneje pa je prišla na mesto sv. Donata
slika vnebovzetja M. D. Sedanjo sliko sv. Frančiška

— 25 -

je slikal J. Ebgartner leta 1843, ravno tako najbrž tudi
ono vnebovzetja M. D.

V stolpu visijo štirji dobro ubrani zvonovi. Prvi
ima na klobuku napis: F: F: E: P: Joseph Barbo ga¬
čo miti bus de Waxenstein pro tempore admtor. in Weinhoff
anno 1752. Na robu pa: Zacharias Eeidt in Laybach.
Drugi na klobuku : A fvlgvre et tempestate Jesv Ohriste.
Na robu pa: Opvs Zacharia Reidt 1760. Tretji na klo¬
buku : Sanda Maria ora pro nobis. Na robu: Opvs
Zacharia Reidt 1760. Četrti na klobuku: Sancta Maria
ora pro nobis anno 1723.

Okoli leta 1687 je treščilo v zvpnik, kakor poroča
Valvasor, tako da je strela na vseh štirih vogalih po
nekoliko kamenja odbila. Leta 1770 je treščilo zopet
vanj s toliko silo, da se je porušil. Pa bil je kmalo
zopet postavljen in v spomin na ta dogodek zapisali so
na zvonik ta-le napis s kronografom, katerega pa sedaj
ni več:

fVLMIne IOta aO eXVsta haeC tVrrls restltVta fVlt
a FranCIsCo XaVerIo TaVfferer praesVLe slttlCensl.

Da je bila tu sloveča božja pot uže kmalo potem,
ko se je bila cerkev sezidala, priča nam tudi Valvasor.
Pripoveduje namreč, da je prišla 1. 1634 hroma ženska
iz Karlovca na Hrvatskem semkaj na božjo pot. Hodila
je prej več let po bergljah, ker so ji bile noge odrekle. Ko
je pa tukaj svojo zaobljubno pobožnost opravila, je pri
tej priči popolnoma ozdravela.

Sv. maše darovale so se 1. 1736 in kasneje, kakor
večinoma tudi še dandanes, ob teh-le dneh: 21. jan.,
na dan sv. Neže; 23. jan., v dan zaroke M. ])., če je
bilo na nedeljo; 3. februvarija, na dan sv. Blaža, z blago¬
slovom; tretjo predpepelnično nedeljo; 17. marca, na
dan sv. Jedrti; 19. marca’, na dan sv. Jožefa, vse du¬
hovno opravilo tukaj; 25. marca, v praznik oznanjenja

- 26  -

M. I)., vse opravilo; v petek po sredpostni nedelji; ve¬
liki ponedeljek: belo nedeljo, spomin cerkvenega posve¬
čenja ; 3. aprila, v dan najdenja sv. križa, prihajala je proce¬
sija iz Novega mesta; na binkoštni ponedeljek; v nedeljo
presv. Trojice je prihajala procesija s presv. fi. T. iz Bajnofa;
2. julija, na dan obiskanja M. D.; 12. julija, na dan sv. Mar¬
jete ; 20. julija, v dan sv. Elije; 22. julija, na praznik
sv. Marije Magdalene; 5. avg., na dan M. I). snežnice;
7. avg., v praznik sv. Donata; 15. avg., v praznik vnebo¬
vzetja M. D. ob 7. in 10. duh. opravilo; roženkransko
nedeljo; 21. oktobra, na sv. Uršule dan; zahvaljena ne¬
delja pa je bila tista, katero je določil prior ali pa ad¬
ministrator v Bajnofu; 21. novembra, v dan darovanja
M. D.; 3. dec., v dan sv. Frančiška Ksaverija, na Trški
gori ali pa v Grčevji; 8. dec., praznik brezmad. spočetja
M. D., po obedu so bili cerkveni računi v Bajnofu;
31. dec., na sv. Silvestra dan.

Dandanes prihaja semkaj procesija iz Šempetra v
ponedeljek prošnjega tedna, iz Prečina pa na Urhovo
nedeljo, ter ima Prečinski kapelan ob 10. sv. mašo z
darovanjem za cerkev. To procesijo so zaobljubili Pre¬
činski župljanje pred davnimi leti, ko so jim hoteli črvi
in miši vse poljske pridelke uničiti. Tudi iz Novega
mesta dohajala je procesija navadno v torek po mali
maši vsled obljube iz 1. 1836, ko je kolera hudo raz¬
sajala po mestu. A zadnja leta se je opustila; pač pa
pride na ta dan še sedaj precej meščanov k sv. mašam,
katerih se več daruje, mej katerimi je ena peta z blago¬
slovom in cerkvenim darovanjem. Sedanji g. prošt si
dosti prizadeva, da bi to procesijo zopet oživel. Pred
kakimi 20. leti je dohajala tudi procesija iz Mirne peči,
a ta se je v zadnih desetih letih opustila.

Blizo cerkve je hiša za duhovne in pa hiša za Cer¬
kvenika. Cerkvena last sta dva vinograda, v katerih se

— 27

pridela na leto povprečno 30-40 veder vina. Razun
tega ima cerkev še svojo hosto pod Trško goro.

V začetku tega stoletja imela je še en vinograd
več 'v Trški gori. Tega pa je 1. 1808 tadanji vikarij
Anton Mlakar prodal Mihaelu Sešeku za 160 gld.

Zanimive so velikanske lipe za cerkvijo, katerih ena
meri 9 m  v obsegu. Lansko spomlad pa je dala grofinja Mar-
gheri-jeva zasaditi okoli cerkve še 7 lepih divjih kostanjev.

4. Podružnica sv, Jurija v Grčevji,

Najstarejša cerkev Sempeterske fare je najbrž cer¬
kvica sv. Jurija, kakor so sploh cerkve, posvečene sv. Ju¬
riju. sv. Mihaelu in sv. Marjeti, zelo stare. 1 ) Kdaj je
bila zidana, ne da se določiti, ohranilo se nam ni o
njej nikako sporočilo in nobena letnica nam tega ne
pove. Tudi po zidanju se ne more ničesar sklepati, ker
je bila cerkev večkrat prezidana in popravljena. Njeni
sedanji slog je renesančen. Zvonik je bil, kakor se pri¬
poveduje, še-le kasneje prizidan. Prvotno imela je raven
strop, še-le pred kakimi 50—60 leti je bila obokana.
Tudi zakristijo je še-le konci pretečenega ali začetkom
tega stoletja dobila. Zvonik in cerkev so večkrat pre¬
zidavah, kakor kažejo letnice na cerkvi in zvoniku. Tako
v letih: 1743, 1811, 1833, 1838. Cerkvica je posvečena,
a kdo da jo je posvetil, se ne ve. Altarje ima tri, vse
lesene. V velikem je kip sv. Jurija na konju.

Stranski altar na evangeljski strani je posvečen
sv. Joahimu in sv. Ani. Pred 90. leti je bil pa po¬
svečen le sv. Ani. Nad njeno sliko bil je svoje dni
grb Juričev in pa grofovske rodovine Barbove, katerega
pa sedaj ni več.

') Dr. Neumann, benediktinec, v zboru antropologov in
prazgodovinarjev v Ljubljani. »Slovenec" 1879, št 87, 88.

28

Drugi altar na epistelski strani je posvečen sv. Fran¬
čišku Ksaveriju, sv. Ignaciju in sv. Dominiku, katerih
slika na platnu se nahaja v altarju. Slikar ni znan. V
začetku tega stoletja je bil pa ta altar posvečen sv. Kozini
in Damijanu.

Razun altarjev nahajate se v cerkvi na steni še
dve precej veliki sliki na platnu.

Prva zraven pridižnice nam predstavlja sv. Aleša
pod stopnjicami. Druga slika enake velikosti predočuje
nam sv. Janeza Krstnika v ječi.

V zakristiji pa visi na steni slika, katero je obesila
neznana oseba 1. 1731, kakor nam pove nemšk napis,
ker je bila na priprošnjo sv. Frančiška Ksaverija v vsem
uslišana, za kar je prosila.

V zvoniku so trije zvonovi. Veliki in mali sta
bila vlita 1. 1801 v Ljubljani pri Ivanu Jakobu Samassi.
Srednji pa nosi na klobuku napis: S. Petrus ora pro
nobis; na robu pa: Benedictvs Hvetterer me fvdit La-
baci 1754.

Sv. maše brale so se tu ob teh-le dneh: v torek po
tihi nedelji; v torek po vel. noči; 24. aprila, cerkven
shod, ta dan je šla tudi procesija zoper hudo uro s
presv. R. T. po Dolenjem Grčevju; drugo nedeljo po
vel. noči šla je procesija zoper hudo vreme s presvetim
R. T. po Zgorenjem Grčevju; v nedeljo po cerkvenem
shodu v Šempetru obhajal se je tu spomin cerkvenega
posvečenja; 26. julija, na dan sv. Ane; 31. julija, na dan
sv. Ignacija; 10. avgusta, na sv. Lovrenca dan; 3. dec.,
na dan sv. Frančiška Ksaverija.

Cerkev ima v lasti tri majhne vinograde, kateri
prinašajo na leto 80— 50-estr. vina in pa nekoliko njiv
za dva mernika posetve.

- 29 -

5. Podružnica sv, Jakoba apost, v Ždinji vasi.

Pet četrt ure od farne cerkve Sempeterske stoji
mala cerkvica, posvečena sv. Jakobu ap. v Ždinji vasi.
O njej pripoveduje narod, da je stara uže čez 600 let,
a nad glavnimi vrati bila je baje vdolbljena letnica 1410,
katera nam spričuje, da je znala biti cerkvica sezidana
v tem letu. Kasneje so letnico prebelili, da se dandanes
več ne vidi. Sezidana je cerkev v renesančnem slogu
ter ima okoli sebe pokopališče. Ljudstvo pripoveduje,
da je bila to svoje dni podružnica pod Mirno peč.

V velikem lesenem altarju je kip sv. Jakoba ap.
Na strani sta pa kipa sv. Petra in Pavla. Nad podobo
sv. Jakoba je še majhen kip Matere Božje, kateri na
strani stojita sv. Janez in Pavel.

Altar na, evangeljski strani je posvečen sv. Valentinu,
čegar dokaj lično sliko obdajata sv. Anton in sv. Dominik.
Nad sliko so pa kipi sv. Katarine, sv. Lucije.in sv. Neže.

Na epistelski strani je v altarju kip Kristusa s
trstom v roči, „Ecee borno! 11  Na strani ste podobi
sv. Kozine in Damijana, zgoraj pa sv. Barbare.

V eliki altar je bil prenovljen 1. 1865, mala dva
pa 1. 1866.

Cerkvica ima tudi svoj križevi pot, ki je bil po¬
stavljen in blagoslovljen 1. 1861.

Cerkev in zvonik sta bila na novo prebeljena leta
1882, o priliki; ko so dobili Ždinjci nova zvonova. Stara
dva dali so preliti Samassi v Ljubljano. Za nju pa do¬
bili so dva nova od Alb. Samasse, katerih prvi tehta
3.80, drugi pa 75 klgr.

L. 1885 podrli so strop v zakristiji, ter jo obokali.

Sv. maše brale so se v L 1736, kolikor je znano,
in tudi kasneje v teh-le dneh: 9. febr., v dan sv. Po¬
lone"; 14. febr., v dan sv. Valentina; v sredo po sred-

postni nedelji; 3. ali 4. nedeljo po vel. noči šla je pro¬
cesija s presv. R. T. po.polju; 1. maja. v dan sv. Fi¬
lipa in Jakoba; v torek po binkoštih obhajal se je
spomin cerkvenega posvečenja, zgodaj zjutraj šla je
procesija s presv. R. T. po hribih nad Zdinjo vasjo;
25. julija v dan sv. Jakoba, cerkven shod; 27. septembra,
sv. Kozme in Damijana dan; prvi dan po vernih dušah;
25. novembra, na dan sv. Katarine; 14. decembra, na dan
sv. Lucije, po sv. maši imeli so cerkvene račune; 28. dec.,
na dan nedolžnih otročičev. Ves 40danski post je bila
vsak četrtek v Zdinji vasi sv. maša. Dandanes pa je
tudi sv. dan tukaj sv. maša, in sicer se vrsti ta cerkvica
z Grčevsko. Eno leto je v Zdinji vasi ob 4. uri sveta
maša, drugi dve ste pa v Grčevji ob 6. in 8. uri. Drugo
leto pa ravno narobe, ob 4. uri v Grčevju, ob 6. in 8. uri
v Zdinji vasi. Opravlja jih kapetan.

6, Podružnica sv, Križa v Harinjivasi,

Pred 100 leti imela je fara eno podružnico več,
kakor dandanes in sicer podružnico sv. Križa v Harinji-
vasi, dobre pol ure od farne cerkve. Stala je nad Ha-
rinjsko lužo, kjer se vidi še sedaj zidovje.

L. 1778. 11. listopada, na dan sv. Martina, je pa
treščilo zvečer v cerkvico, da je pogorela, in od tistega
časa se je opustila. Malo pod krajem, kjer je stala, je
sedaj majhen vinograd, katerega dohodki pripadajo farni
cerkvi. Sedanji stranski altar žalostne M. B. v farni
cerkvi je bil prej v tej cerkvici. Tudi mali zvon v Sem-
peterskem zvoniku je bil prenesen iž nje.

Pripoveduje se, da je bil ob nedeljah popoludne
tu krščanski nauk, v 40danskem postu pa vsak petek
popoludne ob treh križevi pot.

- 31 —

Sv. maše so bile ob tek-le praznikih: Sedem ža-
Jostij M. B., najdenja in povišanja sv. Križa, sv. Aha-
cija, sv. Mihaela in sv. Martina.

Prvo nedeljo po sv. Mihaelu cerkveni shod. Prvo
ali drugo nedeljo po vseh svetih pa se je obhajal spo¬
min cerkvenega posvečenja.

7. Kapelica Matere Božje v Starem gradu,

Predno popišem kapelico v Starem gradu, naj
navedem nekoliko pravljic, katere pripoveduje ljudstvo
o njem in pa graščake, kateri so bili v različnih časih
njega lastniki.

Eden najstarejših gradov na Kranjskem je brez
dvombe Stari grad., Uže ime samo na sebi nam to spri-
čuje, še boij pa narodne pravljice, ki stavijo njegovo
sezidanje v sivo starost. Neka pravljica pripoveduje, da
je zidal Stari grad še Samson v „starem testamentu. 11
Predno je pričel zidati, pobral je po Grešnjiških njivah
vse kamenje ter je zmetal na mesto, kjer je začel potem
zidati. V 14. dneh ga je nametal toliko, kolikor ga je
potreboval za zidanje. Se sedaj se kaže pri vhodu v
grad na zid naslikana orjaška moška oseba, ki drži
„vogal 11  na rami. .To, pravijo, je Samson.

Ko so grad zidali, bili so ljudje še silno veliki,
sami velikani. Bili so tolikošni, da so si zidarji pri
Starem gradu in pa delavci v kamnolomu v Jelšah,
kjer so lomili kamenje, podajali roke. Kamenja ni bilo
treba prevažati, le metali so je iz Jelš na hrib. Tudi
kladiva in drugo orodje so si podajali. Ob istem času,
kakor Stari grad, zidali so tudi Mehovski grad. Obojni
delavci in zidarji podajali in izposojevali so si orodje.
Pri zidanju rabili so morsko vodo, zato je pa zid še
dandanes tako trden in močan. Delavci in zidarji imeli
so na dan po 4 kr. plačila.

32 -

Druga pravljica zopet pripoveduje, da so sezidali
Stari grad 1. 37 ali 11 pr. Kr. Prvotno so postavili samo
stolp in poznejši rodovi prizidali so drugo zidovje. Zi¬
dali so ga pa trije rodovi.

Za časa, ko je Hunski kralj Atila pustošil naše
kraje, prebival je v Starem gradu silno velik in močan
graščak. Ko je izvedel o Atili, kako pustoši in mori,
vzdignil se je tudi on zoper njega. Ker je bil pa tako
velik in težak, ni ga mogel en sam konj nesti. Zajezdil
je toraj dva konja in na obeh je jezdil proti Gorici,
kjer je bil Atila vtaborjen. Ko dospe do Gorice pregnal
je vso Atilovo vojsko ter jo razpodil, Atilo samega pa
je s sulico prebodel, da je poginil.

Ko je sovražnik mesto Oglej oblegal, prišel je mestu
na pomoč tudi eden Starograjskih graščakov. Bil je
silno velik in je cele tri dni z železnim betom v roki
zadržaval v neki soteski pred Oglejem sovražnika, da se
ni polastil mesta.

Tudi Turki so večkrat nadlegovali Stari grad. Enkrat
imeli so ravno ženitnino na Dunaji. Oženil se je bil
Starograjski graščak z Dunajčanko cesarskega rodu. Ko
so bili najbolj veseli, kar stopi med nje sel iz Starega
gradu s poročilom, da so Turki pred gradom, in da je
grad v veliki nevarnosti. Vsi se silno prestrašijo. Graščak
pa zapusti družbo ter nemudoma zajezdi konja in jo
mahne na Stari grad. Kavno o pravem času je še prišel.
Uže se je mislil grad podati, in prebivalci so bili ušli po
podzemeljskem rovu, kar prijezdi graščak. Zbere naglo
okoli sebe nekaj hrabrih ljudij ter prepodi Turke izpred
gradu.

Drugikrat streljali so Turki z Gorjancev na Stari
grad „z raketeljni". Toda zastonj. Niso ga mogli raz¬
rušiti, to pa zato ne, ker sta v gradu molile dve gospe
za rešitev pred sovražnikom.

- 33  -

Pri vhodu v grad kaže se nad stopnicami moška
glava v zid vdelana. O njej se pripoveduje, da je turška
glava. Vzidali so jo v spomin, da so do tu sem bili
Turki prodrli, od tod pa so bili prepodeni.

V dolini pod gradom je zakopano zlato tele. Za¬
kopali so je Turki, ki so od Metlike sem pridrli, da bi
se gradu polastili; ker se jim pa to ni posrečilo, oblju¬
bili so. da bodo zopet prišli in takrat tele izkopali.

V kleti pod gradom zakopana je kad denarja. To
je varoval vrag sam. Vsako leto morali so mu dati za
to novo obleko iz prsnega platna narejeno. Ce mu je niso
dali, razsajal in strašil je tako silno, da ni mogel nihče
v gradu prebivati. Krojač pa, ki je obleko delal, ni smel
narediti na vsej obleki ne enega vozala, sicer je vrag obleko
precej strgal in nazaj vrgel in morali so mu dati drugo.
Imel je tudi svojo posebno sobo pod gradom, katero
so imenovali „hudičevo kamro.“ Tu je imel spravljene
železne grablje. Še sedaj se kaže velikanska preša v
kleti, o kateri se pripoveduje, da jo je hudič podrl.
Po noči pa prikazuje se ljudem, ki tu mimo hodijo,
bel konj.

„Na krivici“ imenuje se dolga njiva pod gradom.
Svoje ime dobila je od tod, kakor pripoveduje pravljica,
ker so nekdaj na teh njivah imeli sužne kmete v plug
vprežene, ki so morali orati. Grajska gospa pa je bila
toliko usmiljena do kmetov, da je preprosila svojega
gospoda, da naj za naprej ne vpreza več ljudij v plug,
češ, s tem.se ubogemu kmetu krivica godi. Od tod ime
„na krivici. “

Pripoveduje se tudi. da se je nekdaj obesila gra¬
ščakinja ali grofinja. Vzrok pa je bil ta. Imela je dvoje
otrok. Šla sta otroka nekega dne v bližnji gozd jagode
brat. Ko prideta domov in prineseta skledico jagod,
srečata na stopnicah svojo mater. Ta jima reče, naj nji

— 34 -

dasta'jagode. Ko pa otroka tega nečeta storiti, se
grofinja tako razjezi nad nepokorščino svojih otrok, da
gre v sobo ter se obesi.

Druga pravljica pa pripoveduje, da se je obesila
graščakova hči. Bila je huda letina in ljudje so zavoljo
lakote veliko trpeli. Hčeri graščakovi se smilijo ljudje,
zatorej jim je na skrivaj dajala, kar je mogla, da bi si
lakoto potolažili. To pa je izvedel njen oče. Zavoljo
- tega se silno razjezi nad svojo hčerjo ter jo prav hudo
ošteje - . Ta pa se same žalosti obesi.

V gradu prebivali so svoje dni menihi, kakor pri¬
poveduje pravljica. Neko noč so pa kar nagloma grad
zapustili ter izginili, da nihče ni vedel, ne zakaj, ne kam.

Kapelico na Pungrtu sezidali so še ajdje; bila je
ajdovska kapelica. Notri je pokopana „ajdovska deklica."

Izpod grada peljal je podzemeljski rov ali hod do
(Te.šnjic, po katerem so lahko ušli, ako je pretila pre¬
bivalcem kaka nevarnost.

To vse nam povedo različne narodne pravljice in
bajke o Starem gradu. Zgodovinskega pa nam ni dosti
o njem ohranjenega. Kakor poroča Franc Anton pl.
Breckerfeld J ), bila sta Merian in Laz te misli, daje
stal tukaj stari Anassum, kar pa uže Schonleben iz važnih
vzrokov pobija. 2 ) Breckerfeld je mnenja, da je grad
iz devetega stoletja, toraj uže tisoč let star. F listinah
se nahaja njegovo ime prvikrat 1. 1251.

L. 1452 se imenuje Stari grad, ležeč v ,,sloven¬
ski krajini." Od graščakov Starograjskih se imenujejo:
1. 1300 Frischo in njegov sin Filip. L. 1386 (?) Eber¬
li ard in 1. 1390 Ivan Starograjski. Vže 1. 1360 sta brata

') „Mitth. des hist. Vereines fiir Krain“ 1848.
a ) Mimogrede bodi omenjeno, da se je našel na njivi pod
Starim gradom pred dvema letoma rimsk bakren novec cesarice
Faustine.

— 35 —

Heberard in Purhard del Starega gradu prodala Celj¬
skemu grofu Ulriku in njegovemu bratu Hermanu, kar
je patrijarh Ludovik 15. marca 1. 1360 potrdil 1 ), ker
je on grad dajal v fevd. Potem je menda ves grad prišel
Celjanom v oblast. Grofu Hermanu ga je 3. maja leta
1384 v fevd podelil patrijarh Filip Aleuconski, grofu
Vilhelmu ter njegovemu strižniku Hermanu patrijarh
Janez 19. febriivarija 1. 1389, ter grofu Hermanu zopet
patrijarh Ludovik 6. maja 1425 .")

Celjski grof Friderik je pa grad I. 1447 prodal
Petru Obričanu in tako je prišel v roke Obricanov. Iz¬
med njih se imenuje Erazem Obričan, katerega so leta
1534 kranjski vitezi izvolili in poslali v boj zoper Turke,
kjer je tudi svoje življenje končal. S Krištofom Obri-
čanom izmrl je 1. 1617 rod Obricanov in dedščina nje¬
gova razdelila se je na 60 delov. Stari grad kupil je
Jernej Valvasor, oče našemu zgodovinarju, kateri ga je
pa 1. 1639 prodal Juriju Matežiču. Za tem prišel je v
last rodbini pl. Seethal-ovi in od 1. 1698 nadalje rodo¬
vini Breckerfeldov, ki so ga imeli v lasti še v začetku
tega stoletja. Sedaj pa je lideikomisna lastnina g. grofa
Margheri-ja.

Daši je grad uže silno star, je vendar zidovje še
dobro ohranjeno. Le žitnice, katere so bile pred gradom,
so se podrle roženkransko nedeljo 1. 1846.

V gradu je bila na desno stran pri vhodu grajska
kapelica, posvečena Devici Mariji. Nad vhodom je vdolb-
Ijena na vratih letnica 1637. Blagoslovil je kapelico leta
1639 Zatiški opat Rupert.

Valtarjubile so svetinje teh-le svetnikov in svetnic:
Katarine, Marka, Justa, Evstahije, Tekle, kralja Stefana,
Hermagore in Fortunata itd.

') Archiv f. Karaten, VII, 82.
*) Ibid. str. 91, 93 in 99.

3 *

- 36 —

Altar stoji še zdaj, a svetinj ni več v njem. Kip
M. B. še stoji, a je dokaj slabo delo. Pod njim pa je
na deski ta le napis:

Der vvohlEdelGestreng Herr Greger
Mattesehutz von sehiit und Herr avf Altenburg
Hat lassen machen diesen altar zu Ehren
Unser Libe Fravven. Anno 1639.

Na zidu nahaja se še slika Kristusova in sv. An¬
tona v okvirjih, in pa sv. Uršule. Spomin posvečevanja
kapelice obhajal se je v nedeljo pred praznikom vseh
svetnikov. Sedaj je kapelica zapuščena in se uže veliko
let več ne mašuje v njej.

Na Pungrtu. t. j. na sadnem vrtu nad gradom
proti hosti, pa je druga kapelica, nekak mavzolej, kjer
ležita pokopana kakor poroča Breckerfeld, Gregor Ma-
težič in njegova soproga, lastnika gradu. Tu je postav¬
ljen nagrobni spominek, krasno delo iz alabastra. Prej
je bil vzidan na steno, a sedaj stoji na tleh. Predočuje
nam Izveličarja v svoji časti, obdanega z angelji. Na
strani mu je Marija. Spodaj kleči v molitvi mož v ogrski
opravi z ženo in dvema otrokoma. Pod podobo pa je
ta-le napis:

Hie ligt begraben die wol edlen vnd ge-
strenge Prav. P. Faelicitas Matatschischinen geborne
Frevn von Juritseh Herrin avf Altenbvrg vnd
Strasnekh die in Got verschiden d 27 Martii
Anno 1645.

Nižje spodaj pa:

Philipp

Vnser "VVandel ist im Himmel Von danen Wir
avch Wartn des Heilands Jesv Christi
des Herrn Welcher Vnsern uichtigen Leib verkleren wird
das er ehnlich werde seinem ver
klerten leibe.

— 37 -

V Starem gradu imeli so tudi navadno svoje du¬
hovne, grajske kapetane. Iz farnih matic dobil sem
teh-le imena:

1692—1696 Matija Strous;

1699—1731 Anton Kristan;

1712 Andrej Fabion ;

1733—1738 Mihael Sekne;

1741 — 1752 Mihael Smrekar;

1755 —  1756 Ignacij David. Kasneje od 1. 1770 do
1786 je bil župnik v Beli cerkvi;

1756— 1773 Gašpar Simič.

Sedaj je grad ves zapuščen. V njem prebiva samo
oskrbnik, kateri obdeluje okrog ležeče polje, kolikor ga
ni danega v najem. Kažejo se še temne ječe, v katerih
je vzdihoval marsikateri kmet — podložnik, ki se je bil
kaj pregrešil. Kmalo pri vhodu v grad vidi se tak za¬
por, v katerega so zapirali najhujše grešnike. Prostor
je tako nizek in ozek, da je mogel hudodelnik le sključen
notri čepeti. Grad ima tri kleti, eno vrh druge. V
zgornji dve se lahko še pride, a vhod v spodnjo je za¬
zidan, da ni moči notri. V gradu bile so zelo lepe
in prostorne sobane, po stenah so visele velikanske slike.
Teh se je nekaj še ohranilo; ima jih g. grof Margheri.

8, Kapelica čist, spočetja M, D, v Otočicah,

Dobro četrt ure od Šempetra proti Beli cerkvi
stoji na prijaznem otoku sredi Krke lep starinsk grad
Otočic ali Otočice, nemško Wordl. Pravljica pripoveduje,
da prvotno grad ni bil sezidan na otoku, marveč na
desni strani Krke ob vodi; kasneje pa je dal eden gra¬
ščakov na desni strani odkopati, da je bil sredi vode
toliko bolj varen pred sovražnikom. Ta pravljica morda
ni brez podlage, vsaj nemška beseda wdrth ah vvurth

38 —

pomeni slovensko: brdo, ali zelen grič na obrežju kake
reke. ') Na nemško ime Wordl znabiti spominja izraz
Virgeljc, Irgelje, kakor imenuje ljudstvo otok, na ka¬
terem je grad, in druge otočke v Krki nad gradom. In
to bi znalo biti prvotno slovensko ime za poznameno-
vanje Otoškega gradu, in besede Otok. Otočic in Otočice
bi bile kasneje nastale, ko se je prekopalo.

Kdo je grad zidal in kdaj, se ne ve. Le toliko
je zgodovinsko znano, da je v 13. stoletji uže stal. Iz¬
med graščakov Otoških se imenujejo: L. 1252 in 1254
Henrik Otoški in njegov brat; I. 1256 Ulrik Otoški (de
\\ r erde); 1. 1289 Hngelbert (von AY T arth); 1. 1322 Valkun;
1. 1355 Nike]; I. 1372 Hineelin; I. 1386 AVinter Otoški.
Kasneje pa, ko je rod Otočanov (de AVerde) izmrl, prišel
je grad v last rodbini Vilandrov. Tako se imenuje leta
1503 Sigmund Vilander, umrl I. 1520, in njegov sin
Viljem, ki je oskrboval tudi gradova Turjak in Tarično,
I. 1547 na veliki petek pa umrl, ker je bil nekaj dnij
prej padel raz konja. Oba ležita pokopana v frančiš¬
kanski cerkvi v Novem mestu pred pridižnieo, kjer je
bil prej tudi spominek z napisom: „Sic transit gloria
mundi.“ Zraven nju leži tudi žena Sigmundova, Kuni-
gunda roj. Guttenberg. Ko je pa izmrl rod Vilandrov,
bili so posestniki gradu baroni Lenkoviči, med katerimi
sta bila posebno imenitna in za domovino zaslužna:
Janez Lenkovič in njegov sin Jurij, ki je umrl v Lju¬
bljani 1. 1601, s katerim je izmrl rod Lenkovičev a ). Jurij
je bil deželni glavar kranjski in je združil graščino Tre-
belsko in Statenvrško z Otoško, kjer se je ustanovila
deželna sodnija.

') Tudi Blejski otok je v starih pismih imenovan Werde,
ali Wert.

'0 Mittheilungen fiir Krain. 1. 1859, str. 81, in leta 1862
str. 21 in 25.

— 39 —

Za temi je dobila grad rodbina Dovolec, in od te
ga je kupil Wolf Jakob Solnce. ') V 18. in 19. stoletju
pa nahajamo rodbino Scliweiger pl. Lerchenfeldsko v
posestvu Otočic. Sedanji lastnik mu je grof A. Margberi.

Uže od nekdaj imeli so v gradu Otoškem svoj
oratorij v sobi zgornjega nadstropja. Kasneje pa so se¬
zidali graščaki kaj lično in okusno kapelico na desni
strani pri vhodu v grad. Sezidana je v podobi okrogle
lope. ter ima svoj oratorij in lep stolpič. Altar je iz
belega marmorja, tlak kapelični pa iz črnega. Altarna
slika, lepo delo Mencingerjevo, nam predočuje spočetje
Marijino. Na straneh slike stojita kipa sv. Henrika in
sv. Leopolda. Olepšal je kapelico 1. 1738 Franjo Karol
Schvveiger pl. Lerchenfeld.

Svoje dni prihajala je semkaj prošnji teden pro¬
cesija. Še v sredi tega stoletja bila je tu večkrat med
letom sv. maša, kjer se je zbiralo prav obilno ljudstva,
posebno na praznik sv. Janeza Nepomuka. Spomin cer¬
kvenega blagoslovljenja obhajal se je drugo nedeljo po
vseh svetih s popolnimi odpustki.

V Otočicu imeli so tudi svoje grajske duhovne. Iz
farnih krstnih knjig dobijo se ta imena:

1728—1736 Ivan Križnar.

1737 -Josip Avguštin Trager.

.1739 Jurij Fik. L. 1754 bil je kapelan v Morav¬
čah na Gorenjskem.

1744—1745 Valentin Perdizzi.

1749 Franc Sigill.

1754—1767 Franc Stokini.

1796 Jakob Bossetti.

1802—1805 Ljudevit Seifrid. Od 1. 1805 bival je
v Novem mestu. Umrl je 1. 1811 26. jan. kot grajski
duhovnik v Luknji pri Prečini.

‘) Valvasor XI, 659. stran.

— 40 —

1809 — j. 811 Martin Bajuk. L. 1805 bil je kapelan
v Semiču.

1810— 1816 Josip Hočevar.

9. Kapelica sv, Device Marije v Bajnofu,

Pol ure hoda od Šempetra proti Novemu mestu
stoji nekoliko v stran od glavne ceste na desno v znožju
Trške gore lep grad z nemškim imenom Weinhof, ali
Bajnof, kakor ga nazivlje narod ')• Slovensko bi se moral
imenovati Vinodvor, a tega imena ljudstvo ne pozna.

Kdaj se je grad zidal, o tem molči zgodovina.
Zgodovinsko znano pa je, da je grad podarila nadvojvo-
dinja Viridis 2 ), rojena princezinja Milanska, Zatiškemu
samostanu. Ta pa je imel tu notri svoje vinske shrambe
in kleti, v katerih je shranjeval lastni pridelek iz Trško-
gorskih vinogradov in pa desetino, katero so morali dajati
podložni kmetje Zatiškemu samostanu. Opatje so imeli
tukaj vedno svojega oskrbnika ali administratorja.

Leta 1591 zaukazal je opat Zatiški, Lavrencij, ad¬
ministratorju Bajnofskemu, Pankraciju, da naj grad po¬
pravi, ker je bil že v slabem stanu. Ta ga vsega popravi
in prenovi ter da v ta spomin vzidati kamnito ploščo s
tem-le napisom:

Dura pudicitia dum fert Laurentius arma
Abbas Sitiaca gloria summa domus
Erigit haec oculis quae nune subjecta videntur
Pancratius frater providus aere suo
Abdita ne lateant ejus benefaeta precesque
Pro fratrum dulci fusa salute Deo.

') V listinah se najde tudi latinsko ime: Aula vinaria.

'*)  Spomin na njo še dandanes živi med ljudstvom. Prebi¬
vala je ta plenjenitnica, kakor pripovedujejo, v gradu na Pristavi
pri Dobravi v Šentvidski fari. Bila je posebna dobrotnica samo¬
stanom. zlasti Zatiškemu, katerega je vedno podpirala z denarjem.
Enkrat je poslala, kakor pripoveduje ljudstvo, v Zatiški samostan
toliko denarja, da sta ga dve muli peljali.

— 41

Ko so bili pa pod cesarjem Jožefom 11. samostani
odpravljeni, prišel je tudi Bajnof v roke posvetnih go¬
spodov. Sedanji lastnik njegov je g. Karol Grm.

Grad je imel uže od nekdaj svojo kapelico, v ka¬
teri so opravljali administratorji sv. mašo. Posvetil jo
je Zatiški opat Ljudevit 1. 1682. V altarji je bila prej
slika sv. Tomaža apostola, katero je bil umeteljno naslikal
na kupreno ploščo Novomeški mestni sodnik Ivan Koch.
Altar je lično delo iz črnega marmorja. Na straneh bili
ste naslikani podobi sv. Jožefa in sv. Ane. Na stropu
pa je krasila kapelico slika presv. Trojice.

Kapelica je bila več let zapuščena. Ljudstvo pri¬
poveduje, da je letos ravno sto let minulo, odkar se
je v njej zadnikrat brala sv. maša.

Lani pa jo je dal g. Grm vso prenoviti, na novo
prebeliti ter nov tlak iz opeke narediti. V altarji pa
stoji kip Marije Device.

Cerkveni shod obhajal se je tu 21. decembra.

IV.

Duhovni pastirji.

Šempeterska fara imela je do 1. 18155 samo po
enega stalnega duhovnika. Ta se je imenoval in pod-
pisaval vikarij ali župnik. Vendar pa tudi vže poprej
nahajamo zraven vikarjev večkrat duhovne pomočnike,
katere so si vikarji privzemali v pomoč, posebno ob bo¬
lezni ali v starosti. Imenovali in podpisavali so se raz¬
lično: Gehilf, Hilfspriester, Priestergehilf, subsidiarius,
substitutus itd. L. 1835 pa je bila za trdno ustanov¬
ljena kapelanija.

- 42

Naj navedemo tu imena vikarjev, župnikov, subsi-
dijarijev in kapeianov, kolikor se jih da najti iz farnih
matic.

L Vikarji in župniki,

Prvi vikarij v Šempetru je bil, kolikor je znano,
leta 1620 Andrej Javoršek. Ta je ustanovno zapustil
vinograd v Robatih svojim naslednikom.

V 1. 1637 imenuje se Martin Drganšek.

1641 do jul. 1658 P. Peter Thorosin, Goričan
po rodu, iz samostana Zatiškega. Bil je za jedno kletar
ali administrator v Bajnofu. Od njega je prva krstna
knjiga iz leta 1641; starejših nij. ['mrl je v Zatičini
13. junija leta 1671.

1658—1665 Peter Kraševec.

1665 —1668 Ivan Starman.

1668—1674 Andrej Kračman.

1674—1676 Marka Srakar.

1677 Volfgang Kol, subsidijarij.

1676—1692 Ivan Krstnik Kvinti. Umrl 5. aprila
1692 v Šempetru, kjer tudi počiva.

1692—1700 Mihael Werk. Meseca aprila 1. 1700
je odšel v Belo cerkev za župnika. Umrl je 10. marca
1725.

1693 Ivan Skubic, subsidijarij.

1700—1711 Matej Šupič, umrl 1. 1716.

1711—1732 Josip Matija Graff, Ljubljančan. Štu¬
diral je prej zdravilstvo v Padovi, pozneje pa se je po¬
svetil duhovskemu stanu. Pa tudi kot duhovnik imel
je še vedno veselje do zdravilstva ter je rad zdravil svoje
župljane. L. 1732 preselil seje bil v Bajnof, kjer je ostal,
kolikor se da določiti, do 1. 1738. Umrl je v Mokro¬
nogu 1. 1747.

1728-1729 Lovro Žitnik.

- 43 —

1732—1733 Matej Dornik, ki je 28. oktobra na¬
stopil faro.

1733 — 1734 Matija Kozlevčar.

3. julija 1. 1734 pa je prevzel faro Vincencij
Wolfgruber ter je bil tu do 1. 1743, ko je odšel v
Belo cerkev za župnika, kjer je umrl 1. 1751. Slovel
je kot izvrsten poljedelec.

1743—1753 Franc Ignacij Danijelčič. Kasneje
odpovedal se je fari ter umrl kot grajski duhoven v
Srnreku.

1754—1761 Lavrencij Pojavnik. Pod njim je

pogorel farovž, ko je hud ogenj vas pokončal. Krstne
knjige in druge reči so se k sreči rešile. Po ognju je
farovž z novega sezidal, ter dal za farno cerkev lep božji
grob slikati. Pozneje se je preselil v Zagorje, kjer je
1. 1781 umrl.

1757 .Josip Kolavčik.

1758—1761 Jakob Kočevar.

1761 Josip Travisan.

1761 — 1770 Sebastijan Kern. Prej je bil kapelan
v Smarjeti. Dal je v altar postaviti sliko, katero je bil
naredil Zebei. Bil je poseben prijatelj vinarstva. Kupil
si je od Novomeščana Tancmana vinograd blizo cerkve
na Trški gori. Krnalo potem se je odpovedal oskrbo¬
vanju fare ter se preselil na Trško goro k svojemu vino¬
gradu, kjer je zadovoljno živel. Umrl je v Staremgradu
1. 1777, ter leži pokopan v Šempetru.

1770 1773 Peter Suchenstein. Bil je poseben
prijatelj čebelarstva, kar je tudi svoje župljane učil ter
jim priporočal. Umrl je 1. sept. I. 1773 za jetiko.

1773—1774 Primož Poljak. Dal je napraviti v
cerkvi nov tabernakelj ter je olepšal cerkev s podobami
iz trpljenja Kristusovega, katere je slikal Herrlein. Ker
je bil bolehen, imel je pomočnika Franca Javornika.

— 44 -

L. 1776 pa jo dobil Easpov beneficij v Kamniku ter se
je odpovedal fari. Umrl je v Kamniku leta 1777 za
pljučnico.

1776- 1784 Pavel Kromar. Nastopil je faro
1. 1777, 29. aprila. Umestil ga je Ksaver pl. Taufferer,
opat Zatiški. Umrl je in počiva v Šempetru.

1784—1786 P. Ksaver Andronik Losei. Bil
je prej Frančiškan, 1. 1784 pa je postal pravi župnik v
Šempetru. Predelal in olepšal je cerkveni stolp. Leta
1790 postal je župnik v Sentjarneju, 1. 1805 pa v Bučki,
kjer je bil do svoje smrti, 25. dec. 1. 1811.

Za njim oskrboval je faro začasno Ivan Daniel
pl. Renzenberg, razkapucinec do 2. febr. 1791. Ko
je odšel od tu k lokaliji v Mariji Dolini.

Za njim je nastopil faro Josip Evzebij Pirec,
razkapucinec iz Krškega, ki je bil 10. dec. 1. 1790 ime¬
novan župnikom in 2. febr. 1791 umeščen. Bil je prej
mestni vikarij v Novem mestu. L. 1793 omislil je za
farno cerkev uro, katere dotlej ni bilo. L. 1796 odšel
je za župnika v Toplice pri Soteski, kjer je bil do 1. 1821.

1794—1796 Feliks Mušič.

1796— 1817 Anton Ferdinand Mlakar. Začasa
Mlakarja nahajamo pa še več drugih duhovnov, ki so
bili najbrž pomočniki ali pa grajski kapelani. Tako
najdemo imena:

1797— 1804 Ivan Videtič. L. 1813 bil je v Novem
mestu.

1803 Andrej Šmalc. L. 1805 bil je kapelan na
Bledu.

1805 Peter Rio.

1809—1817 P. Gratus Mauermajr, frančiškan.

1817—1825 je župnikoval Ivan Zajec, ki je od¬
šel od tu v Mirnopeč. L. 1813 bil je vikarij v Stopi¬
čah. Od meseca junija pa do septembra 1825 je bil

— 45 —

administrator v Šempetru Jakob Belec. Za tem je nastopil
Anton Napret. Bojen je bil v Tržiču na Gorenjskem
16. jan. 1794.1. Vikanj je bil v Šempetru od 1. 1 825 do svoje
smrti, t. j. 23. oktobra 1. 1834. Leži pokopan na do¬
mačem pokopališči, kjer ima tudi dostojen nagrobni
spomenik, vzidan pri glavnem vhodu v cerkev. Za njim
oskrboval je začasno faro Matija Vidic do meseca maja
1835 L, ko je nastopil faro župnik Jakob Skala. Po¬
rodil se je v Semiču 20. avg. 1. 1798. V mašnika po¬
svečen je bil 25. sept. 1. 1825. Maja 1. 1857 odšel je
za župnika v Šmarjeto, kjer je bil do svoje smrti, leta
1874. Leži pokopan na Šmarješkem pokopališči ter
ima nagroben spominek.

Za Skalo je pa prišel za župnika Josip Rome,
strijc sedanjemu č. g. župniku.

Luč sveta je zagledal 19. marca 1. 1795 v Mali
Starivasi v fari Poliški. Pri hiši se je reklo po domače
pri Kocijanovih. Študiral je srednje šole deloma v Lju¬
bljani, deloma v Gradei. Iz Ljubljane bežal je v Gra¬
dec za časa francozkega zasedanja, ker se je bal, da bi
ga vzeli v vojake. Veselili so ga posebno ptuji jeziki,
katerih je več znal, kakor: laščino, francoščino in an¬
gleščino. Imel je tudi nekoliko pevske žile, ter je rad
koval pesmice. Kot duhovnik slul je za dobrega pridi¬
garja. Bil je posvečen 18. sept. 1. 1819. Prvo službo
je nastopil v Selcih, kjer še eno leto ni ostal. Od tu
.je bil prestavljen v Šempeter pri Ljubljani, od koder
je šel za administratorja na Vače. L. 1827 pa je bil
župnik v Kolovratu do 1. 1832. Prosil je nato k fari
v Zagorju pri Savi, kjer je bil do 1. 1837, ko je odšel
zopet za župnika v Oemšenik, in od tu slednjič I. 1857
v Šempeter, kjer je ostal do svoje smrti, 12. septembra
1. 1870. Tu tudi počiva ter ima kamenit nagroben spo¬
minek vzidan v cerkev. Njemu naslednik je sedanji župnik

- 46 -

č. g. Ivan Rome. Bil je rojen 23. marca leta 1828 v
isti vasi in hiši, kakor njegov strijc in sprednik. Ljudske
šole in prvi in drugi gimnazijski razred dovršil je v
Ljubljani, v 3. gimn. razred je pa moral iti v Novo
mesto. Istega leta bilo je namreč toliko dijakov, da niso
imeli v Ljubljanskih šolah za-nje več prostora. Zatoraj
je tadanji vodja gimnazijski, Elija Rebič, zaukazal vsem
dijakom, ki so bili doma iz Novomeškega okrožja, da
morajo Ljubljano zapustiti ter oditi v gimnazijo Novo¬
meško. Tu je študiral do končane G. šole, potem pa
zopet odšel v Ljubljano, kjer je po dokončani gimna¬
ziji vstopil v semenišče. Bil je konec tretjega leta po¬
svečen in sicer 31. jul. 1852, in je ostal še eno leto
kot semeniški duhoven v bogoslovji. Prva njegova služba
v pastirstvu je bila v Cerkljah pri Čatežu 1. 1853—1850.
Od 1. 1857-59 pa v Gradu na Bledu. Od 1. 1860 do
1863 na Krki, 1864 — 1865 v Zatičini, 1865 pa v Žireh
5 mesecev. Od tu je šel za župnika v Ledine , kjer
je bil do 1. 1871. Tega leta pa se je o sv. Juriju pre¬
selil za župnika v Šempeter, kjer še sedaj deluje v vino¬
gradu Gospodovem.

2. Kapelam,

Prvi kapelan na novo ustanovljeni kapelaniji Šem-
peterski bilje Josip Zupančič. Rojen v Šentvidu pri
Zatičini 28. marca 1. 1803. I' mašnika posvečen 26. ju¬
lija 1. 1832. Od 1. 1833—1835 bil je v Podzemlju. Od
31. oktobra 1. 1835 do 27. sept. 1837 pa v Šempetru
za kapelana. Od tu je odšel k sv. Trojici, kjer je bil
do 1. 1838, ko je odšel v Šentlovrenc, koder je bil do
1. 1839, ko je bil prestavljen v Šentjur pri Svibnjem.
Od tu pa je 1. 1840, 12. sept., prišel zopet nazaj v Šem¬
peter, kjer je ostal celili 12 let, do 14. dec. 1. 1852. V
tem letu pa je odšel za lokalista na Jančje, kjer je bil

— 47 —

do svoje smrti, do 3. aprila !. 1859. V Šempetru se¬
zidal si je bil svojo hišo.

Za njim je prišel Martin Švegelj. Rojen je bil
11. nov. 1. 1801 v Gorjah, in v mašnika posvečen 27.
julija L 1833. Služboval je od 1. 1834—1835 v Šmariji
pod Ljubljano. Od 1835—1836 v Šentvidu na Notranj¬
skem, od 1.1836—1837 v Starem logu na Kočevskem.
Od 6. sept. 1837 do 1. okt. 1838 v Šempetru. Od leta
1838-1847 pa bil je ekspozit v Postenju na Notranj¬
skem. Umrl je 29. okt. 1. 1847.

Njemu je bil naslednik Franc Urajnar. Rojen
26. nov. 1. 1804 v Trebnjem. Posvečen 27. jul. 1. 1834.
Nahajamo ga v službi 1. 1835 v Kamni gorici; 1836 do
1838 v Šentlovrencu; od 3. okt. 1. 1838 do 11. sept.
1840 v Šempetru. V tem letu je pa odšel v Toplice,
kjer je bil do I. 1845 v službi in tega leta stopil zaradi
bolezni v pokoj. Zadnja leta bival je v Toplicah, na
Sicah in v Vavt.ivasi, kjer je tudi končal tek svojega
življenja 2. jun. 1. 1885.

Za njim je prišel zopet Josip Zupančič (gl. zgo¬
raj!) in po njegovem odhodu Matej Markič. Porodil
se je ta v Goriški fari na Gorenjskem 2. sept. 1. 1825,
posvečen 26. jul. 1851. V Šempetru je kapelanoval od
22. decembra 1. 1852, pa do 16. oktobra 1. 1854. Umrl
je kot župnik Logaški 7. febr. 1885 ').

Franc Indihar. Rojen 27. marca 1. 1828 v Ško-
cijanu pri Turjaku. Posvečen 26. jul. 1. 1851. Bil je
semeniški duhovnik. L. 1853—54 je služil v Kočevju,
kjer je oskrboval Kozlerjev beneficij ter opravljal službo
tretjega kapelana. Od 2. okt. 1854 do 11. okt. 1855 v
Šempetru. Od tod je odšel v Sodražico do leta 1858.
Nadalje pa je bil v Ribnici do svoje smrti, 24. dec. 1862.

') Drugo glej v „Zgodovini Goriške fare“, II. zv., str. 168.

— 48

Matija Smolej. Rojen v Tržiču 9. febr. 1829.
posvečen 30. jul. 1854. L. 1854—1855 kaplanova! je
v Ajdovici. Od 11. oktobra 1855 do 8. oktobra 1856
v Šempetru; 1857 v Žužemberku; 1858 — 1862 na Brdu;
1863 v Kranju; 1864—1866 v Ribnici; 1867 —1871 v
Dobrepoljah, kjer je 15. jul. 1871 umrl.

C. g. Jarnej Jarec. Rojen v Spodnji Ajdovici
19. avg. 1. 1832; posvečen 22. jul. 1856. Prvo službo
je imel v Šempetru od 9. okt. 1. 1856 do 7. okt. 1859.
Odšel je v Trebnje, kjer je bil še I. 1867. Sedaj pa
deluje uže več let kot župnik v Dolu.

C. g. Ignacij Bohm. Rojen v Črmošnjicah 21. avg.
J. 1834. Posvečen 25. jul. 1858. Kot kapelan je služ¬
boval v Šempetru od 7. okt. 1859 do 4. okt. 1860. ko
je odšel v Toplice. Sedaj pa je lazarist v Ljubljani.')

Mihael Skubic. Rojen 25. sept. 1829 v Topli¬
cah. Posvečen 22. jul. 1856. Služboval je 1. 1857 na
Premu. 1859 v Knežaku. Od 8. oktobra 1860 do 1. okt.
1861 v Šempetru, od koder je odšel v Borovnico. Leta
1863 do 1866 je bil v Košani, 1867 v Ribnici. Od leta
1870 lokalist v Poljanici, kjer je bil še 1. 1876. Umrl
je 25. jun. 1. 1877 v Toplicah, kjer je bival v pokoju.

C. g. Josip Krese. Rojen 8. marca 1834 v Pre-
činski fari. Posvečen 26. jul. 1859 kot semeniški du¬
hoven. Služboval je od 1. 1860 do 1861 v Borovnici; od
1. okt. 1861 do 15. sept. 1863 v Šempetru; 1863—1867
v Šmihelju; 1870 do 1871 na Raki, od koder je šel za
župnika v Struge, od tu pa 1. 1884 v Kočevje za žup¬
nika in dekana.

0. g. Martin Drčar. Rojen je bil 3. nov. 1836
v Moravčah. Posvečen 28. jul. 1861. Prvo leto bil je
semeniški duhoven. Od leta 1862 do 1863 služboval
je v Dolih. Od 22. sept. 1863 do sept. 1866 v Šem-

') Životopis njegov je v Zgod. Nakelske fare, II zv. str. 97

- 49 —

petni, od koder je odšel v Obloke. 1870 bil je v Hre¬
novkah, od tu pa je šel za župnika v Polico, in 18. nov.
1885 za župnika v Presko.

0. g. Peter Mohar. Rojen v Stari Loki 30. jun.
1841. Posvečen 31. jul. 1866. Bil je v Šempetru od
27. sept. 1866 do 25. sept. 1869, ko je odšel v Šentjarnej.
1872 bil je v Škocijanu. 1873 na Trati. 1874 v Pre-
doslih, potem v Mengšu. Sedaj je župnik v Dragatušu.

0. g. Franc Kunstelj. Rojen 20. oktobra 1844 v
Radovljici. Posvečen 23. okt. 1867. Bil je v Šempetru
od 29. sept. 1869 do 1. 1870. ko je odšel v Šmarije.
Sedaj je župnik na Jančjem.

G. g. Ivan Kobilica. Rojen 21. dec. 1845 v Ljub¬
ljani. Posvečen 1. avg. 1868. Bil je do leta 1870 v
Stopičah. Od 1870 do sept. 1871 v Šempetru, 1872 v
Škofji Loki, 1874 v Dolenji vasi, potem pri D. M. v
Polju, in sedaj deluje v Trnovski fari v Ljubljani.

G. g. Ignacij Koren. Rojen v Šentrupertu 6. jan.
1839. Posvečen 31. jul. 1869. Služboval je 1. 1870 do
1871 v Dragatušu. Od 1871 do 1873 v Šempetru, 1875
v Šentjanžu, 1878 v Semiču, 1884 v Starem trgu pri
Poljanah, od koder je odšel 1. 1885 v Toplice.

Od L 1873 do 1878 je bila zaradi pomanjkanja
duhovnov kapelanija prazna.

G. g. Valentin Alijančič. Rojen 7. jan. 1853 v
Križih pri Tržiču. Posvečen 27. jul. 1876. Služboval
je 1. 1878 v Dolini, od koder je prišel v Šempeter, tu
je bil do 1. 1879, ko je odšel v Preddvor. Sedaj je ka-
pelan v Šmartnem pri Kranji.

G. g. Josip Močilnikar. Rojen 24. marca 1845
na Vačah. Posvečen 18. aprila 1876. Služboval je v
Dolih, od koder je prišel 1. 1879 v Šempeter, kjer je
ostal do 1880, ko je odšel k sv. Duhu. 1884 v Sodra¬
žici; 1885 v Senožečah, zdaj v Koprivniku v Bohinji.

4

50 —

Od leta 1880 pa do 1883 bila je kapelanija zopet
izpraznjena.

5. sept. 1883 pa jo je nastopil Ivan Sašelj, pi¬
satelj te knjižice, ki jo je ostavil koncem preteklega
leta in se preselil v Adlešče.

V.

Nekdanji dohodki vikarjevi.

Y „Mittheilng. des hist. Ver. f. Krain“ za 1. 1848
ohranjen nam je zapisnik dohodkov vikarjevih, kakor
jih je imel proti koncu pretečenega stoletja. Dobival
je biro in desetino. Za biro dobil je 16 estr. vina, 40
vaganov pšenice in rži in 80 fnt. prediva.

Za desetino pa je dobival eno tretjino z graščino
Pletersko, kateri je dve tretjini pripadalo, t. je okoli 9'/ 4
estr. vina. Potem eno tretjino desetine z Bajnofsko
graščino po vaseh Mačkovec in Lešnica, t. j. okoli 44
kop žita, eno tele, 2 prašička in 7 piščancev. Nadalje
eno tretjino v vaseh Jelše, Zagrad, Orešnjice, Harinja-
vas, gorenji in spodnji Vrh, Grčevje in Kote z graščino
Pletersko, katera je vzela dve tretjini, v znesku okoli
85 kop žita, dvoje telet, en prašiček in 9 piščancev. K
temu je pa dobival še tretjino prosa s Starograjsko gra¬
ščino, t. j. okoli 19 vaganov, in pa štiri estr. vina gor-
ščine, kar je prej dobivala cerkev sv. Križa. Nadalje dohodki
posestva 11 oralov in 941 kv. sežnjev, t, j. okoli 50
mernikov posetve, in pa vžitek dveh vinogradov v Ko-
batih, katera sta donašala skupno okoli 85 estr. vina na
leto. TTrbarskih zemljišč ni bilo pri farovžu. Le zadnji
opat Zatiški je podaril kočo, katera je morala dajati vi-

— 51 —

karju na leto 4’/ 2  fnt. masla in 16 dnij tlake. To so
bili toraj dohodki vikarjevi. Od teh je plačeval na leto
13 gld. 40 kr. Zatiškemu samostanu, ter moral zapustiti
precej velik inventar nasledniku.

Prištejemo tem dohodkom še štolnino, kolikor je
je znane. Za oklice plačevali so tisti, ki niso dajali bire
po 2 gld. 16 kr., kateri so jo pa dajali, pa le polovico,
1 gld. 8 kr.; za poroko prvi 46 kr., drugi 23 kr.; za
pogrebe prvi 20 kr., drugi 10 kr. V Zdinji vasi so pa
plačevali prvi za pogreb 1 gld. 8 kr., drugi pa 54 kr.

Za sv. maše na Trški gori dobival je 24 gld. za
vse leto.

VI.

Farovž in šola.

Sedanji farovž  bil je sezidan leta 1828. Poprej¬
šnji stal je drugače. Bil je obrnjen proti cesti vsporedno
ž njo. in ne proti vasi, kakor dandanes.

Prav blizo farovža stoji šola.  To lepo in pro¬
storno poslopje bilo je postavljeno leta 1865. Poprej je
stala na tem prostoru majhna koča za Cerkvenika, a šole
poprej v Šempetru ni bilo. Prvi učitelj bil je Josip
Turek. Za njim je prišel 1. 1877 g. Franc Cetelj, ki je
ostal tu do leta 1882. V teni letu pa se je razširila
dosedanja enorazrednica v dvorazrednico in prišel je g.
Josip Franke iz Stopič za nadučitelja in gdč. Kat. Drol
za učiteljico.

Za šolo godnih otrok je 180 a šolo jih obiskuje 138.

Za šolo je lepa drevesnica, na kateri se vsako leto
počepi po več sto divjakov.

4 *

— 52

VIL

Odlični Sempeterčanje.

Izmed Šempeterskih rojakov nam ni znanih po¬
sebnih mož, ki bi se bili med svetom nenavadno odli¬
kovali. ') Vendar pa ne smemo prezreti treh duhovnikov,
kateri so delovali v vinogradu Gospodovem. Njihov oče
je bil orglar in Cerkvenik v Šempetru. Najstarejši izmed
njih je bil Anton Jakob Keše. Porodil se je 20. jul.
1803 1. Za kuma bil mu je tadanji župnik Anton Mla¬
kar. V duhovnika bil je posvečen 26. avg. leta 1828.
Služboval je 1. 1829—1831 v Ložu. Potem pri D. M.
v Polju. 1835 na Krki. 1837 na Paki. Od 1. 1844
nadalje bil je vikarij na Primskovem. Umrl je 26. sept.
1857 1. kot župnik v Dobrniču.

Ivan Keše. Podil se je 26. avg. 1. 1807. Posve¬
čen bil je 4. avg. 1. 1833. V službi bil je kot kapelan
v Reiehenburgu na Štajarskem od 1833—1837; potem
v St. Jurju pod Laborjem 1837 in 1838. V Žavcu od
1839—1844. L. 1844 postal je župnik v Št. liju pri
Švarcenštajnu, kjer je bil od 11. sept. 1844 do 22. aprila
1. 1850. Od tu je šel za župnika v Ponikvo in ondi
ostal do 1. 1866. Bil je kn. šk. duhovni svetovalec,
okrajni šolski nadzornik in administrator dekanstva Sma-
rijskega od 1. 1860. Umrl je pri svojem bratu v Be¬
gunjah na Gorenjskem 22. maja 1866. 2 )

Najmlajši izmed treh bratov je bil Silvester Keše.
Podil se je 31. dec. 1815. Gimnazijo je dovršil v No-
vemmestu. bogoslovje v Ljubljani, kjer je bil posvečen

') Breckerfeld trdi, da je bil zgodovinar Valvasor rojen v
Starem gradu.

0 Orožen: Dec. Schallthal, 358.

53

1. 1841 kot tretjeletnik. Leta 1842 bil je poslan za ka-
pelana in kateheta v Radovljico, kjer je deloval na leči
in v šoli celih 17 let. S svojo marljivostjo in delav¬
nostjo pridobil si je ljubezen in spoštovanje vseh Ra¬
dovljičanov. Proti koncu leta 1859 je pa dobil faro v
Begunjah, in tu je ostal skozi 24 let do svoje smrti,
12. dec. 1883. Njegova gorečnost in neutrujena delav¬
nost, kakor tudi vsestranska izobraženost bila je v obče
znana, zatoraj je postal kmalo potem, ko je prišel v Be¬
gunje. dekan in šolski nadzornik Radovljiškega okraja.
Pa tudi na višjem mestu pripoznali so njegove zasluge,
kajti prejel je od cesarja križec Franc-Josipovega reda.
O veliki njegovi gorečnosti za olepšavo hiše božje priča
posebno Begunjska farna cerkev, katero je zunaj in znotraj
olepšal. Oskrbel jej je tudi nove zvonove. Po njegovem
trudu je bilo popravljeno pokopališče in okrašeno z lepo
kapelico. On je tudi oskrbel, da so se sezidale štiri
lične kapelice, pri katerih se v praznik sv. Rešnjega
Telesa pojejo sv. evangeliji in deli sv. blagoslov. Njegov
spomin ostane v srcih vseh Begunjskih faranov gotovo
dolgotrajen.