30. april 1998
številka 6
G L A S I L O M E S T NE OBČINE MURSKA SOBOTA
POLJEDELSKO LETALO PAN ADRIA
P
an Adria je majhno zasebno podjetje pilota Maksa Vaupotiča, ki je z družabnikom Emilom Šerugo,
prav tako letalskim entuziastom, opremil letalo za zračno škropljenje kmetijskih površin. To pomeni, da PIPE BRAVE 300, kupljen v minulem letu, škropi, gnoji in zaprašuje polja iz zraka, letalo pa je primerno tudi za gašenje požarov, obrambo proti toči, izredne letalske prevoze. Prednost obdelave pridelka iz zraka so nepoškodovanje površine in pridelka, hitri časovni roki, zmanjšanje možnosti zastrupitve podtalnice zaradi manjših količin vode v škropivu ter hitro opravljeno delo.
Pri predaji letala namenu je bilo nadvse slovesno, krst s šampanjcem je opravil Anton Slavic, župan Mestne občine Murska Sobota, z letalskimi akrobacijami se je izkazal Peter Podlunšek, videli pa smo tudi formacijo naših zračnih enot in vse, kar s tako imenovanim poljedelskim letalom zmore pilot in direktor Pan Adrie, dolgoletni upravnik Aerokluba v Rakičanu.
V dvoje je lepše, toda zakaj v parku na kolesih, nismo spraševali, saj bi bilo z motorjem še glasneje.
Toda še tako glasno in vztrajno govorjenje ter pisanje, da park potrebuje svojega redarja, ostaja neodmevno in zato si lahko le želimo, da bo tokrat drugače.
Semaforji v Lendavski ulici končno delujejo. Če ugodno vplivajo na pretok prometa na tej severni vpadnici v mesto, vedo najbolje tisti, ki se dnevno vozijo po njej, napredek pa je vsekakor, da se Murska Sobota semaforizira in prometno urejuje.
Glasilo SOBOŠKE NOVINE izdaja MESTNI SVET.
Ustanovitelj je MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2.
Izdajateljski odbor:
Ernest Ebenšpager, Anton Slavic, Marjeta Gomboc, Rudolf Horvat, Anton Inhof, Franc Meolic,
Janez Šarkezi, Drago Šiftar in Ludvik Škaper.
Odgovorna urednica Brigita Bavčar, oblikovna zasnova Franc Mesarič, fotografije Jože Pojbič, lektoriranje Mojca Maučec, grafična priprava in tisk Tiskarna Klar Murska Sobota.
Fotografija na naslovnici Jože Pojbič. Naklada 7000 izvodov.
Soboške novine prejemajo gospodinjstva v mestni občini brezplačno.
Po mnenju Ministrstva za kulturo RS,
Št. 415-1327/96 z dne 20.12.1996 spada javno glasilo Soboške novine med izdelke, za katere se plačuje 5% prometni davek.
2
številka 6
FRANCOSKA VELEPOSLANICA V MURSKI SOBOTI
N
a delovnem pogovoru se v prostorih območne enote Gospodarske zbornice Slovenije v Murski Soboti se je sredi marca mudila Francoise Bourolleau, francoska veleposlanica s sodelavci. Namen obiska je bil osvežitev gospodarskega sodelovanja med državama, predvsem pa z regijo, ki je svojčas več izvažala v Francijo.
Pomurje je podrobno predstavil mag. Andrej Janc in
uvodoma razčlenil regijo na stičišču meja ob srednjem toku reke Mure, na površini 1336 kvadratnih kilometrov, kjer živi okoli 130.000 prebivalcev. Gospodarstvo s podatki iz leta 1996, v katerem je bilo po podatkih območne gospodarske zbornice za Pomurje 1087 delujočih gospodarskih družb, od tega 52 srednjih in 990 majhnih, včlanjenih pa je bilo 600 samostojnih podjetnikov z neobrtno dejavnostjo, poleg tistih 2900, ki so vključeni v območne obrtne zbornice v Murski Soboti, Gornji Radgoni, Lendavi in Ljutomeru.
V letu 1997 so pomurska podjetja izvozila v Francijo le za 9,37 milijona dolarjev, pri čemer je bila daleč največji izvoznik Mura z
izvozom v višini 8,64 milijonov dolarjev. Uvoz je bil nekoliko večji, spet je prednjačila Mura, med uvozniki iz Murske Sobote pa sta tudi Kartonaža in Roto.
S področja turizma je bilo Pomurje postavljeno v ospredje kot ekološko zelo dobro ohranjena pokrajina z bogatimi vrelci mineralne in geotermalne vode, kar je osnova zdaj že dobro razvitega turizma. Med nosilci pomurske turistične ponudbe so v ospredju poleg Radenec s tradicijo tudi Zdravilišče Moravske Toplice in Terme Lendava. V lanskem letu je bilo v pokrajini 4900 ležišč, nočitev 518.000, Prekmurje in Prlekijo pa je obiskalo okoli 100 tisoč turistov.
Mestno občino Murska Sobota je v odsotnosti župana predstavil tajnik Tibor Cigut in prenesel pozdrave Antona Slavica, med podajanjem občinske osebne izkaznice o številu prebivalstva in površini pa posredoval še podatek, da je v mestni občini 15.000 zaposlenih.
Veleposlanica se je zahvalila za organizacijo obiska, pri nas pa je bila po dveh letih svojega ambasadorstva prvič. Stik Francije pozna
prek izvoza Mure, študije, ki je bila opravljena za lendavsko Nafto, ter izvozom Radenske. Podatek, ki ga je povedala, potrjuje, da je izvoz iz Francije v Slovenijo za polovico večji od uvoza in se je povečal na 6 milijard francoskih frankov. Posebej so jo zanimali živilska industrija in industrijsko sodelovanje ter neposredna regijska vez s poudarkom na kmetijstvu, poljedelstvu in lastništvu ter ustroju obrtnikov in podjetnikov, pa tudi področje storitev.
V pogovoru, ki ga je vodil predsednik skupščine območne obrtne zbornice Herbert Šefer, so sodelovali nekateri vabljeni podjetniki in predstavniki delniških družb ter člani zborničnih organov, vendar smo dobili vtis, da obisk delegacije, v kateri je bil tudi veleposlaničin sodelavec iz bančništva, na območni gospodarski zbornici ni bil najbolje izkoriščen.
Temu je botroval na trenutke zelo slab prevod iz francoščine v neslovenščino, če sodimo le po slišanem v pogovoru v Kocljevi 10 v Murski Soboti. Morda je bilo v neposrednem delovnem okolju drugače.
BREZ ČAJA S ŠTEFKO KUČAN
s
oproga predsednika države, prekmurska snaha, ki izvira iz Koroške, se je odzvala povabilu Hele Sreš in po 8. marcu prišla v Radence, da bi poklepetala z ženskami ob petih popoldne ob čaju v kavarni Swing. Pa je bila po dolgi poti s Črne potrebna kave, ko se je - po izstopu iz avta -znašla pred kamero v intervjuju in v časovni stiski pred javnim nastopom med množico, ki jo je pričakovala. Tudi z neprijetno statistiko uvodničarke Cvetke Sreš z območne enote zavoda za zaposlovanje v Murski Soboti, ki je s številkami dokazala, kakšen je dejanski položaj žensk v Sloveniji in pokrajini ob Muri.
Prednjačijo med brezposelnimi, na odločilnih delovnih mestih in v politiki pa jih skorajda ni, ali pa so ženske le za vzorec. V kontekstu tega je bilo tudi vprašanje podpisane, zakaj ženske ne volijo žensk in kakšno popotnico je dala svojima hčerkama, da jima bo lažje na poti v življenje. Tudi na druga, za javno predstavitev (pre)osebna vprašanja, ki pa jim v časovni stiski zaradi dnevno določenega televizijskega poročanja ni bilo mogoče prisluhniti, Štefki Kučan gotovo ni bilo lahko odgovoriti.
Je pa gostja vedno dobrodošla, o čemer je pričal tudi velik odziv v radenski kavarni. Z njo bi se z veseljem sestali tudi v kakšni podobni soboški, ker je bilo med obiskovalci srečanja največ prav Sobočanov.
Francoska veleposlanica Francoise Bourellau je po dveh letih svojega veleposlaništva v Sloveniji s sodelavci obiskala tudi Mursko Soboto in se na območni gospodarski zbornici za Pomurje pogovarjala o sodelovanju med državama pri izvozu, uvozu ter drugem.
N
a 6. seji konference območne organizacije svobodnih sindikatov Slovenije za Pomurje, vodil jo je sekretar Janez Kovač, je o aktualnih nalogah zveze govoril predsednik Dušan Semolič in spremembo invalidsko pokojninske zakonodaje označil za delavcem nenaklonjeno dejanje.
Med tremi načrtovanimi stebri je besedno rušil predvsem drugega, ki postavlja v ospred-
je kapital in dobiček tistih, ki ga bodo s privatizacijo kovali na račun zdaj zaposlenih. V sejni sobi gasilskega doma v Murski Soboti, kjer seja konference območnega sindikata potekala, je bil tudi zgovoren plakat Za varno starost - z vabilom na protestni sobotni shod sindikalistov na Trgu Republike v Ljubljani. Upor trem stebrom, ki pomenijo spremembo na slabše in so povezani s privatizacijo (z
obetom dobička kapitalskih skladov, ne pa tudi tveganja, čeprav gre tudi zanj), je po mnenju prvaka svobodnih sindikatov potrebno izvesti zdaj, ne pa takrat, ko bo reforma potekala. Rešitev je po njegovem mnenju potrebno najti, znotraj obstoječega sistema.
Na seji so sprejeli zaključni račun za minulo ter finančni načrt območne organizacije za tekoče leto. Ker gradivo novinarjem ni bilo na razpolago, o številkah ne poročamo, kako visoka je sindikalna članarina, pa se lahko prepričamo na
svojih plačilnih listah, dokler jo plačujemo in je odbitna postavka pri dohodnini. Nerazumno dolga delovna doba na eni in brezposelnost -predvsem prvih iskalcev zaposlitve ter nemotiviranih mladih ljudi na drugi strani je gotovo razlog za trda pogajanja sindikalistov s predlagatelji trhlih stebrov. Pa najsi pogajanja potekajo v vladni palači ah na ulici, na katero spet vabijo sindikalisti,
Vendar, žal, nepovezano med seboj.
BRIGITA BAVČAR ♦
30. april 1998
3
DELAVCEM NEPRIJAZNI STEBRI
FEBRUARSKO ZASEDANJE
IN PRVA OBRAVNAVA LETOŠNJEGA PRORAČUNA
PRORAČUN
37. seja mestnega sveta v Murski Soboti je bila v znamenju prve obravnave odloka o proračunu mestne občine za leto 1998. Uvod je podal načelnik oddelka za proračun in finance Bela Pavlič. Strategijo predvolilno smelega proračuna v letu lokalnih volitev, s poudarkom na komunalni infrastrukturi, pa je začrtal župan Anton Slavic.
Ugotovitve in stališča odbora za proračun in finance je posredoval njegov predsednik Alojz Smodiš, predlog proračuna za tekoče leto pa označil za izredno ambiciozen in optimističen. Optimizem mu po njegovi oceni dajeta petdesetodstotni porast proračunskih prihodkov in odhodkov (z 1.871 milijonov na 2.800 milijonov tolaijev) ter 316 milijonov tolaijev zadolžitev. Brez slednje bi bil letošnji proračun osiromašen za dobri dve tretjini predvidenih naložb v cestno komunalno infrastrukturo, vrednih 466 milijonov tolaijev. Po odhodkovni plati pa se tekoča proračunska poraba povečuje za 52 odstotkov (v primetjavi z lani realizirano za 219 milijonov), investicijski odhodki s 47-odstotnim deležem pa za 721 milijonov tolaijev. Posebno področje proračunske porabe predstavljajo naložbe: od 1.329 milijonov tolaijev investicijskih odhodkov jih je za cestno-komunalno infrastrukturo predvidenih 466 milijonov, dodatnih 210 pa za varstvo okolja. Med osnovnošolskimi naložbami bo tokrat gradbišče na drugi in tretji osemletki, do konca tega tisočletja pa bo predvidoma dobila telovadnico tudi osnovna šola Bakovci, ki je edina v mestni občini brez nje. Do Bakovec naj bi bila speljana tudi kolesarska steza, v kraju pa se lotevajo še ureditve primarnega vodovoda ter kanalizacije, ki jo načrtujejo tudi v naseljih Krog in Satahovci, kar je velik zalogaj naenkrat in bo težko uresničiti vse. Odprta pa ostaja tudi priključitev Zime in drugih ulic v južnem delu mesta na kanalizacijo. Po predlogu pristojnega odbora ima kanalizacija v mestni občini prednost - kot tudi nadaljnja gradnja čistilne naprave ter kolesarskih stez po že zdavnaj izdelanih načrtih ter varnejši zunajnivojski različici. Pri teh naložbah je potrebno aktivirati tudi sredstva krajevnih skupnosti ter oddati po razpisu dela koncesionarjem, kar bo razbremenilo proračun.
Stališča nadzornega sveta v zvezi s predlogom proračuna Mestne občine Murska Sobota za leto 1998 so ugodna, saj ga označujejo za pozitivnega ter spodbudnega pri pozitivnem premiku razporeditve sredstev. To, da je dobršen del namenjen za naložbe, po mnenju odbora odpira možnosti za zaposlitve obstoječih zmogljivosti -kot tudi za nova delovna mesta.
Dograditev prostorov pri TVD Partizan pa se zdi nadzornemu odboru glede na številne, že zgrajene športne in načrtovane objekte potreben ponovne preučitve - z ugotovitvijo smiselnosti V primerih, ko se iz sredstev proračuna sofinancira nakup opreme večje vrednosti, pa je potrebno preveriti zakonitost poslovanja in zagotoviti racionalnost
V razpravi so v nadaljevanju sodelovali tudi predsedniki drugih odborov in komisij mestnega
sveta ter svetniki: Vladimir Goldinskij, Ludvik Sukič, Franc in Jože Meolic, Alojz Sraka, Ludvik Škaper, Ivan Karoli, Marin Žižek, Franc Zver, Drago Šiftar in Janez Šarkezi
Prvi se je zavzel, da naj bi bili pravočasno pripravljeni akti, projekti in lokacije ter soglasja za uresničitev zastavljenega programa. Drugi je posredoval stališče odbora za družbene dejavnosti, da se med naložbe v kulturi uvrsti preureditev soboške kinodvorane v večnamensko prireditveno dvorano (v višini 50 milijonov tolarjev), med športnimi pa obnova poletnega kopališča do kopalne sezone oziroma njenega podaljšanja s prekritjem bazena, ki je dogrevan z geotermalno vodo.
Za črtanje prvega odstavka 18. člena odloka so se zavzeli svetniki iz primestnih krajevnih skupnosti, ki so bili v njih izvoljeni in tam živijo (Franc in Jože Meolic, Ludvik Nemec), saj bi se radi poenotili z mestnimi četrtmi. To pomeni, da ne bi več dajali petdesetodstotnega prispevka ter deleža za sprevleko asfalta na dotrajanih vaških cestah in za drugo infrasturkturo. V razpravo seje pri tej točki vključil tudi predsedujoči v mestnem svetu Rudolf Horvat ter osvežil pobudo izpred dveh let o tem, da se pripravi izračun obremenitev meščanov ter priliv njihovih sredstev v proračun. Preostali svetniki pa so imeli pripombe, da naj se sredstva za intervencije pri ekologiji ne nižajo, dela pa opravljajo tudi prek javnih. Naložbe v šolstvu naj se v številkah opredelijo v tistem delu, ki se nanaša na obveznost države, saj imamo slabe izkušnje s sofinanciranjem - kot tudi s subvencijami v kmetijstvu, ki so sredstva za pospeševanje pridelave hrane zmanjšala. V proračunu naj bi bila posebna postavka za urejanje frmkcionalnih zemljišč, za videz urejenega mesta pa seje potrebno potruditi in okoli stanovanjskih blokov urediti tisto, kar zdaj ni - posredno tudi mirujoči promet.
Predlog, ki se je nanašal na pregled zaklonišč, najemnin le-teh in namensko porabo najemnine za tekoče vzdrževanje, je posredoval predsednik odbora za civilno zaščito, požarno varnost in redarstvo Ivan Karoli
Predstavnik Romov se je zavzel za gradnjo kapelice na Pušči ter sredstva iz naslova proračuna za nakup zemljišča oziroma pripravo dokumentacije, krajevna skupnost pa je za naselje Kupšinci zaprosila za dotacijo pri gradnji manjšega športnega objekta, ki pa v predlog ni vključena. Tako kot bo najbrž izostala večina pripomb in predlogov iz razprave, o čemer pa smo se lahko prepričali na marčni - torej 38. seji mestnega sveta.
VOLITVE IN IMENOVANJA
Mestni svetniki so soglasno za leto dni podaljšali vršilstvo dolžnosti direktorici Pokrajinskega muzeja Ireni Šavel ter ravnateljema Pokrajinske in študijske knjižnice ter Galerije Murska Sobota: Jožetu Vugrincu in Francu Obalu. Vsi imenovani so zaradi kasnitve zakonodaje v kulturi na državni ravni države namreč imenovani le za določen čas in so jih svetniki potrdili za vršilce dolžnosti v tem mandatu potrdili že tretjič
EKONOMSKE CENE PROGRAMOV POTRJENE
Na febmarskem zasedanju so svetniki potrdili predlog o spremembah in dopolnitvah odloka o postavljanju in upravljanju objektov za nameščanje obvestil in reklam na območju mestne občine, o čemer smo pisali v peti številki Soboških novin, v kateri smo obelodanili tudi umik predloga za določitev ekonomskih cen vzgojno-varstvenih programov v soboških vrtcih. V ponovni obravnavi so po obrazložitvi predloga za določitev ekonomske cene, podal ga je načelnik oddelka za gospodarstvo in negospodarstrvo Štefan Cigan, poleg obeh svetnic sodelovali tudi številni svetniki in nazadnje le z 21 glasovi ZA ter enim vzdržanim sprejeli sklep, da znaša cena programov v Vzgojnovarstvenem zavodu Murska Sobota mesečno na otroka 38.810 tolaijev, mestna občina pa krije del prispevka staršev, ki bivajo na njenem območju, in to v višini 1.500 SIT. Sklep velja z dnem sprejetja, uporablja pa se od 1. marca 1998. Mestni svet je podprl tudi racionalizacijo v tem javnem zavodu, vendar s pripombo, da ne na račun standarda.
ZBIRNA CESTA
Po obravnavi prostorske dokumentacije za zbirno cesto v Murski Soboti, ki je bila dodatno uvrščena na februarsko zasedanje mestnih svetnikov, ter potrditvi sklepa o javni razgrnitvi odloka o lokacijskem načrtu zanjo so svetniki izdelovalca lokacijskega načrta zaprosili, da na posebni karti prikaže, kako bo urejen promet v mestu.
Osnutek odloka o lokacijskem načrtu za zbirno cesto Murska Sobota, ki ga je izdelala družba ZEU, pa bo razgrnjen v prostorih mestne občine na Oddelku za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe (3. vhod, 2. nadstropje). Pisne pripombe v času javne razgrnitve sprejemajo v sobi številka 20, posredujejo pa jih lahko tako podjetja kot druge organizacije, organi, društva in občani. Javna razprava bo organizirana v času razgrnitve in določena pozneje, kar velja tudi za osnutek odloka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Murska Sobota za obdobje 1998-2000, dopolnjenega v letu 1990, in družbenega plana soboške občine za obdobje 1986-1990, dopolnjenega leta 1997, za območje Mestne občine Murska Sobota.
4
številka 6
Franc ZVER je predlagal, naj zaradi starosti in bolezni posekana drevesa v soboškem parku nadomestijo z novimi.
Franc MEOLIC želi pripravo takega ureditvenega načrta pri Kraškem brodu, ki ne bo stihijski. Zanimalo ga je tudi, ali se taksa za obremenjevanje voda pobira nezakonito, saj 80. člen zakona o varstvu voda Od ga je citiral) pravi, da »povračilo za obremenjevanje voda in izkoriščanje gramoza lahko določi le uporabnik oziroma lastnik«, to pa je država. Taksa (3. odstavek citiranega zakona) pa je odvisna od vrste in količine onesnaževanja, ki jo mora določiti občina; če ne, pa gre le za povračilo, za katerega ni pristojna, saj je v domeni države. Pobuda pravi, da denar za kubični meter vode, kot to določa zakon o varstvu okolja, vračamo tja, kjer je okolje onesnaženo - to je v krajevno skupnost Krog.
Po podajanju te svetniške pobude je predsedujoči v mestnem svetu pojasnil, da občina ne pobira nobene takse za obremenjevanje vode oziroma kanalščine, ampak je le izvajalec, ki pobira povračilo za državo.
Alojz SRAKA je povprašal, kako je z delitveno bilanco nekdanje občine M. Sobota in Komunalo ter drugimi javnimi zavodi. Predlagal je, naj se izložbeno okno občinske stavbe ob Slovenski ulici uporablja kot razstavitveni prostor. Prav tako pa, da se po razkritju odpadkov na divjih odlagališčih ta ponovno uredijo, tudi ob Noršinski in Markišavski cesti. V zvezi s tem ga je zanimalo, ali občina že ima zaposlenega komunalnega inšpektotja in kdo je to, pa tudi kako daleč je priprava odloka o varstvenih pasovih pri vodnih zajetjih ter izvajanje zakona o testiranju škropilnic ter nadzorovanju dvorišč podjetij kovinske in grafične industrije, ker naj bi bili na njih še vedno uskladiščeni sodi z okolju nevarno vsebino.
Nadja IVANC-MILOŠEVIČ ni bila zadovoljna z odgovorom Komunale o vprašanju ureditve soboškega kopališča ter dejstvom, da brez najnujnejših obnovitvenih del (po zapisanem v višini 41 milijonov tolarjev) to kopališče sploh več ne more služiti svojemu namenu. Zato je predlagala, da občinska uprava v skladu z delitveno bilanco do poletja nekaj ukrene, da bodo na kopališču lahko pričeli plavalne tečaje za otroke.
SVETNIŠKE
POBUDE IN PREDLOGI
Štefan KUPLEN je želel zvedeti, kako se bo imenoval stadion NK Mura, ko ga bo prevzela Mestna občina Murska Sobota.
Pod točko pobude in predlogi župana je Tibor CIGUT podal pobudo za sofinanciranje doma starejših v Moravskih Toplicah, ki jo je na mestno občino naslovila občina Moravske Toplice - v težnji po soin-vestitorstvu. Dom ostarelih bo imel predvidoma tri objekte: poleg centralnega z vso logistiko od kuhinje
do lekarne in zdravstvene oskrbe ter klubskih prostorov in 70 ležišč še kompleks 50 apartmajev in apartmajsko naselje z 80 ležišči v nadstandardni obliki, medtem ko bo delno dom nameščen tudi z varovanci socialnega varstva.
Finančna konstrukcija pa je takale: 60 odstotkov sredstev naj bi zagotovilo gospodarstvo, 40 jih bodo poskušale zagotoviti občine Moravske Toplice, Puconci in Murska Sobota. Tej je ponujena soudeležba v višini 15 odstotkov, kar znese po odstotku 12.000 DEM od skupnih 180.000 DEM (polovico bo pokrila država). V dveh letih bi bila obveznost mestne občine 90.000 DEM, s tem sovlaganjem pa bi si pridobila deset ležišč za ostarele občane. Mestni svet o pobudi ni odločal, ampak je sklenil, naj jo prouči odbor za družbene dejavnosti.
ODGOVORI NA POBUDE IN VPRAŠANJA MESTNIH SVETNIKOV
O OBNOVI SOBOŠKEGA PARKA
Za ureditev soboškega parka je izdelan in sprejet ureditveni načrt družbe ZEU - Dražbe za načrtovanje in inženirig Murska Sobota, ki je osnova za vse posege v parku; ti se izvajajo postopno. Tako je bil v minulih letih poudarek na obrezovanju in odstranitvi suhih vej, letos pa nameravajo zasaditi nadomestna drevesa tam, kjer so jih odstranili. Pri izvedbi programa obnove sodeluje uidi Vrtnarstvo Murska Sobota.
DELITVENI BILANCI
Delitvena bilanca za javno podjetje Komunala
Murska Sobota in javne zavode s področja družbenih dejavnosti (in s tem tudi izvrševanje ustanoviteljskih pravic do njih) še vedno ni sprejeta. Čeprav so jo na seji sveta županov z območja sedanje upravne enote in nekdanje velike soboške občine obravnavali kar nekajkrat in je bila imenovana posebna komisija z zadolžitvijo, da pripravi osnutek delitvene bilance za javno podjetje Komunala in javne zavode, skupni predlog še ni izoblikovan.
OBČINSKO IZLOŽBENO OKNO
V okvira preureditve pritličja mestne občine (kjer je bila nekoč jedilnica) v pisarniške prostore bo primemo urejeno tudi izložbeno okno. Dela bodo po sklenjeni pogodbi končana v mesecu dni, kar pomeni, da predvidoma še v aprilu.
ČIŠČENJE DIVJIH ODLAGALIŠČ
Odpadki ob Markišavski in Noršinski cesti, ki so postali vidni z odstranitvijo grmičevja ter osipom listja, so že odstranjeni Prav tako pa bodo tudi tisti ob državnih cestah, ki jih vzdržuje Cestno podjetje, ko se bodo lotili del na območju mesten občine. Le-ta daje urejenemu in čistemu okolju velik poudarek tudi v proračunu in znane so že ustaljene akcije odvoza kosovnih in posebnih odpadkov ter ureditve divjih
odlagališč. Žal pa se zaradi neosveščenosti posameznikov slednja spet pojavljajo in jih bodo morali ponovno čistiti.
Za letošnje akcije je predvidenih 6.200.000 tolarjev ter preventivno delovanje, v katerega se vključujejo tudi krajevne skupnosti in sredstva lokalnega obveščanja, da bi pospešili samonadzor občanov.
BREZ KOMUNALNEGA INŠPEKTORJA
V Pravilniku o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v mestni upravi je komunalni inšpektor naveden, vendar delovno mesto ni zasedeno, ker od dveh kandidatov, ki sta se odzvala na razpis za zasedbo delovnega mesta, nobeden ni bil sprejet Eden ni ustrezal razpisnim pogojem, drugi pa ni bil izbran (po opravljenem pogovoru), zato bo prosto delovno mesto ponovno razpisano.
TESTIRANJE ŠKROPILNIC
Zakon o testiranju škropilnic se izvaja že drugo leto, tako da poteka na terenu kontrola. Vendar po navedbah kmetijskega inšpektorja zaradi pomanjkanja pooblaščenih organizacij za testiranje škropilnic (na našem območju sta le dve) vseh v zakonskem roku ni možno izvesti. Zato kršiteljev tudi ne kaznujejo, ampak le opozarjajo. Po zagotovilu Srednje kmetijske šole v Rakičanu, ki je ena od dveh pooblaščenih organizacij za testiranje škropilnic, pa je težava v tem, da se kmetje ne odločajo za testiranje, pa čeprav jih šola organizira povsod tam, kjer je vsaj deset prijav.
NADZOR DVORIŠČ NI V OBČINSKI PRISTOJNOSTI
Mestna občina kot lokalna skupnost nima zakonskih pristojnosti inšpekcijskega nadzora dvorišč nekdanjih in sedanjih podjetij kovinske in grafične industrije ter nadzora nad odpadki. Zanj je pristojna državna Inšpekcija za okolje in prostor, zato je bilo svetniško vprašanje naslovljeno nanjo in v zvezi s skladiščenjem večjih sodov z nevarnimi odpadki pričakujemo pisni odgovor.
ODSLEJ MESTNI STADION FAZANERIJA
Nogometni stadion NK Mura se bo imenoval Mestni stadion Fazanerija. Do spremembe prehaja s prevzemom lastništva, saj je po sklepu mestnih svetnikov njegov lastnik mestna občina, in ne nogometni klub, ki ni zmogel pokrivati visokih stroškov vzdrževanja.
PA ŠE TO
Februarska seja mestnega sveta je bila barvita. Svetniki so prvič glasovali z barvnimi glasovnicami: zelenimi za, rdečimi proti in rumenimi vzdržanimi. Prevladovala je zelena, saj se je februarsko zasedanje - prvi obravnavi letošnjega proračuna navkljub - končalo hitreje od januarskega in so bili svetniki, neodvisno od strankarske pripadnosti, presenetljivo složni. To glede na predvolilno - v komunalno infrastrukturo naravnana sredstva niti ni presenetljivo, pa tudi zaradi zadolžitve, kot kaže, nikogar preveč ne bo bolela glava. »Semaforizirani« svetniki (tako smo jih poimenovali izključno po zeleni, rdeči in rameni barvi semaforja), ki se jim z letošnjim letom izteka mandat, ga želijo izkoristiti tako, da za okolja, iz katerih izvirajo in so bili v njih izvoljeni, pridobijo čim več in si tako zagotovijo ponovno izvolitev. Zato je tudi najvišji indeks pod postavko za prostorsko planiranje tisti za geodetske storitve (9590) in med cestno-komunalno infrastrukturo za naložbe v gradnjo kanalizacijskega omrežja (3541). Novinarske storitve žal niso tako visoko cenjene in o informativni dejavnosti v obrazložitvi zaključnega računa občinskega proračuna minulega leta ni niti besede, čeprav tudi domači mediji niso zanemarljivi in bi jim kazalo prižgati zeleno luč vsaj v letu lokalnih volitev.
BRIGITA BAVČAR ♦
30. april 1998
5
MARČNA SEJA MESTNEGA SVETA IN SPREJETJE PRORAČUNA ZA LETO 1998
PRORAČUN _________________________
38. seja mestnega sveta v Murski Soboti je pomembna zaradi sprejetja proračuna za tekoče leto. Pred tem so bili v obravnavi in sprejeti Odlok o zaključnem računu Mestne občine Murska Sobota za leto 1997 ter poročili in zaključna računa obeh občinskih skladov: Stanovanjskega in Sklada stavbnih zemljišč, ki se je v skladu z novo zakonodajo preimenoval v režijski obrat za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči v mestni občini, podpisnik zanj pa je po sklepu mestnega sveta župan. Obrazložitev k zaključnemu računu je podal načelnik oddelka za proračun in finance Bela Pavlič, dejavnost sklada Stavbnih zemljišč v minulem letu je predstavil njegov vodja Drago Ružič, poročilo o stanovanjskem skladu pa je podala predsednica njegovega upravnega odbora Nadja Ivanc-Miloševič. Ker smo o obeh vsebinsko poročali v prejšnji številki Soboških novin, se tokrat osredotočamo na proračun 1998, ki ga na željo predlagatelja objavljamo brez popravka in uresničitve v letu 1997 - z obema obrazložitvama.
Z večino navzočih (21) svetnikov pa so bili sprejeti tile trije sklepi:
1.	Predlog odloka o proračunu Mestne občine Murska Sobota za leto 1998 se sprejme skupaj s predloženo bilanco prihodkov in odhodkov.
2.	Mestna občina Murska Sobota se v okviru proračuna za leto 1998 zadolži za dolgoročni investicijski kredit za gradnjo cestnokomunalne infrastrukture v višini
323.528.000,00 SIT.
3.	Sredstva za ekologijo so načrtovana v višini
6.200.000,00 SIT, ob večji potrebi bodo zagotovljena dodatna sredstva za ekologijo.
Z upoštevanjem pripomb in pobud iz javne razprave (ki sta jo organizirala Odbor za urbanizem in urejanje prostora ter Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospo-
darske javne službe) je bila sklenjena tudi prva obravnava Odloka o zazidalnem načrtu Čemelavci-Veščica, podano pa tudi soglasje k spremembi statuta javnega zavoda Mladinski informativni kulturni center, katerega upravnik bo lahko imel v prihodnje poleg doslej zahtevane visoke tudi le višjo izobrazbo.
IMENOVANJA
Vršilec dolžnosti direktorja stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota bo še naprej občinski tajnik Tibor Cigut. Mandat, ki so mu ga izglasovali mestni svetniki, je vezan na končanje gradnje stanovanjskega objekta v Razlagovi, ki bo (kot smo slišali v obrazložitvi) vseljiv v roku šestih mesecev.
PREDLOGI IN POBUDE MESTNIH SVETNIKOV
Franc MEOLIC:
»Ker si v nedeljo, 1. marca 1998, na kabelski televiziji Murska Sobota nismo mogli ogledati prenosa svete maše iz katoliške cerkve, so me mnogi (kot predsednika odbora za informiranje) spraševali, zakaj so nastale motnje. Dajem pobudo, da mestna občina zaprosi za pojasnilo delniško družbo in ta posnetek vsaj ponovi ter se opraviči vsem tistim gledalcem, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov ne morejo v cerkev in so odvisni od televizijskega prenosa.«
Odgovor, ki ga je podal predsedujoči v mestnem svetu Rudolf HORVAT (tudi član nadzornega odbora delniške družbe CATV Murska Sobota, ki je tako kot župan prejel pismo z isto vsebino), je citiral pojasnilo direktorja.
Delniška družbe se je za napako pisno opravičila prek kabelske televizije, izpad pa je nastal zaradi »izpada modema«. Zaprosil je tudi za posnetek maše in gledalci naj bi bili o tem pravočasno obveščeni pred predvajanjem.
Franc ZVER:
»Parkirne prostore z gramozom med Zvezno in Slomškovo ulico pri avtobusni postaji v Murski Soboti, je potrebno asfaltirati in primemo urediti ter na njih pobirati parkirnino, saj v tem delu mesta v prihodnjih nekaj letih ne bo gradenj.«
Anton TRČEK:
»V tistem delu Kocljeve ulice, kjer je cestišče nižje od priključka, je potrebno urediti protiprašni priključek.«
Ivan KAROLI:
»Koncesionarja za plinsko omrežje je potrebno v pogodbi posebej zavezati, da bo poskrbel za kakovostno popravilo poškodovanega asfalta. Ker je sredstev za dejavnost športnih društev premalo in ne zadoščajo za vzdrževanje igrišč v krajevnih skupnostih, jih je potrebno zagotoviti iz kakšne druge proračunske postavke.«
Menil je tudi, da bi bilo potrebno poenotiti pogoje za šport, saj Športna zveza ne more le predpisovati.
Ludvik SUKIČ:
Ponovil je predlog, da bi s parkirišča med Lendavsko in Cvetkovo ulico pri lokalu No 1 odstranili in tako združili parkirno površino, kar bi omogočilo krožni promet in odpravilo prometni zamašek, ki zdaj nastaja tudi zato, ker si tamkajšnji stanovalci lastijo svoja parkirišča.
Janez ŠARKEZI:
Ker je bilo s prevzemom nogometnega stadiona v Fazaneriji Pušči obljubljeno pomožno igrišče, si je ta postavila ograjo, ki pa jo bodo glede na grožnje odstranili. Predlagal je rešitev tega vprašanja na drugačen način in da naj Pušči ostane možnost tekmovanja v ligi.
Štefan ŠČAP:
Glede na zaparkirano desno stran ulice Štefana Kovača v Murski Soboti je predlagal ureditev parkirnih prostorov vzdolž te prometnice med prodajalno avtomobilov in kinodvorano s tem, da bi sredinsko črto na cestišču pomaknili bolj k živi meji in omogočili neoviran pretok prometa na obeh pasovih.
Nadja IVANC-MILOŠEVIČ:
Predlagala je ureditev statusa javnega podjetja Komunala in razdelitev premoženja nekdanje občine še v tem mandatu ter izrekla nezadovoljstvo zaradi uresničevanja pobude, ki jo je podala o usposobitvi poletnega kopališča pred kopalno sezono. Tudi z dodelitvijo koncesije tistemu, ki je nekoč najlepše kopališče v severovzhodni Sloveniji pripravljen urediti tako, da bo na njem spet večji obisk.
Navzoče je tudi seznanila z vlogo ženskega odbojkarskega kluba Murska Sobota za dodelitev finančnih sredstev v višini 45.000 DEM, ki bi preprečile njegov finančni zlom. Zanimalo pa jo je tudi, kdo se v imenu nekdanje Počitniške skupnosti pogaja za sredstva, ki smo jih združevali v objekte, ki jih zdaj ne moremo uporabljati.
Černelavski breg je ob snegu sankališče, na pomlad pa je spet pozelenel in čaka, da postane otroško igrišče. Kakšnega drugega si tamkajšnji prebivalci ne želijo in so v javni razpravi to tudi povedali, saj je v satelitskem naselju pri Murski Soboti veliko družin z doraščajočimi otroki, ki potrebujejo prostor za igro. Zavetje pod bregom pa so v vetrovnem marcu uspešno izrabili tudi černelavski gasilci za uspešno vajo z gasilno napravo na različno gorljivih materialih, kar je razvidno s fotografij na zadnji strani Soboških novin.
6
številka 6
NALOŽBE IN ŠOLSKI OKOLIŠI
S
redi prvega tedna v aprilu je Prekmurje obiskala državna sekretarka za osnovno šolstvo mag. Tea Valenčič. S spremeljevalkama Miro Koren in Alenko Tastanovsko je za Tišino obiskala tudi mestno občino Murska Sobota.
V ospredju pogovora z občinskim vodstvom in strokovnim sodelavcem za področje osnovnega šolstva so bile naložbe, ki pa so neposredno povezane tudi s šolskimi okoliši, ponovno pa so govorili tudi o romski glasbeni šoli. Pri slednji je še vedno osnovno vprašanje, ali so lahko proračunska sredstva vključena v zasebno gradnjo, kar je uresničitev pobude Štefana Borovšaka-Didija zavrlo že pred leti, ko je poskušal ustanoviti svojo glasbeno šolo. Soboško namreč obiskuje premalo glasbeno nadarjenih Romov, ki bi si lahko služili kruh kot glasbeniki. Pa tudi sicer je odstotek vključenih otrok v primerjavi s slovenskim povprečjem za dve tretjini manjši. (9:3,2). Zato bo kazalo opraviti pogovor ravnateljice glasbene šole s strokovnim svetovalcem za glasbo pri Ministrstvu za šolstvo in šport, pa tudi upoštevati predlog državne sekretarke na njem za pridobitev mednarodnih sredstev pri snovanju romske glasbene šole.
Državni proračun je namreč v sredstvih za šolstvo okleščen in tako bodo imele prednost naložbe, ki že potekajo. Odpirati gradbišča za telovadnice pri šolah brez zagotovitve državnih sredstev - ob nezadostnih občinskih - gotovo ni najpametnejše dejanje. Je pa v letu lokalnih volitev razumljivo, čeprav bo težko zadostiti vse predvolilne obljube ter v tem letu pokriti naložbo pri soboški drugi osemletki. Tamkajšnja novogradnja telovadnice namreč ni vključena v letošnji državni proračun, pa tudi od obljubljenih 35 milijonov bo za nadzidavo in vgraditev dvigala na tretji osnovni šoli (iz postavke sredstva za posebne namene) Ministrstvo za šolstvo in šport primaknilo le 31.600.000 tolarjev.
Koliko posluha bo imelo za opremo odkupljene hiše za potrebe varstvenodelovnega centra, ki je v Solidarnosti utesnjen, pa bo pokazal čas, ki meri tudi postavitev novih šolskih okolišev. Doslej je bil v Murski Soboti le eden, koliko jih bo, pa ni odvisno le od demografskih pokazateljev, ampak tudi od pametnega dogovora med ravnatelji soboških osnovnih šol ter priprave gradiva.
KONCESIJA
ZA PLINSKO OMREŽJE
M
ed svojimi pobudami in predlogi je župan Anton SLAVIC predstavil koncesijo za oddajo gradnje plinskega omrežja v Mestni občini Murska Sobota.
Po poteku roka za oddajo ponudb je komisija v sestavi: Tibor Cigut, Rudolf Horvat, Franc Kramar, Jože Heric, Vladimir Goldinskij, Drago Ružič in Nada Cvetko-Torok ter g. Sočič, dipl. ekonomist za področje ekonomskih primerjav, med tremi ponudniki izbrala Mestni plinovod Koper. Ta bo ob podpisu pogodbe izplačal tisti del omrežja, ki je že zgrajen, v prihodnji kurilni sezoni pa naj bi določeno število gospodinjstev in ustrezno število gospodarskih ter družbenih objektov že imelo plin. Večina, točneje 70 odstotkov gospodinjstev oziroma drugih naj bi bilo priključenih v prihodnjih treh letih, pisna informacija z natančnimi številkami pa bo po zagotovilu podpisnika pogodbe sledila po podpisu.
Sprejet je bil tudi sklep, da mestna občina pristopa k sofinanciranju gradnje Doma starejših oseb v Moravskih Toplicah v višini 15 odstotkov vrednosti naložbe, kar znaša 90.000 DEM - ob pogoju, da 50 odstotkov sredstev od celotne vrednosti 180.000 DEM zagotovi država. Mestna občina bo imela v novozgrajenem objektu zagotovljenih deset postelj. V letošnjem proračunu je za gradnjo namenjenih 4,5 milijona tolarjev, isti znesek pa bo mestna občina zagotovila tudi v letu 1999.
Mestni svet je sprejel tudi sklep, da se je seznanil z vsebino pogodbe med Mestno občino Murska Sobota in Nogometnim klubom Mura o ureditvi medsebojnih razmerij. Člani mestnega sveta pa lahko županu v roku enega tedna posredujejo pisne pripombe. Če so, ne vemo, ker aprilskega zasedanja ni bilo, zato pa je bilo živahno na stadionu v Fazaneriji. Kako seje glede podpisa pogodbe odločil župan, bomo slišali na prihodnji seji mestnega v maju, ko bo z odločitvijo seznanjal svetnike. Dva med njimi sta mu poprej postavila tudi dve neposredni vprašanji:
Martin ŽIŽEK je vprašal, kdo je odgovoren za primanjkljaj, ki se nakazuje pri gradnji neprofitnega solidarnostnega bloka. »Baje«, kot je dejal, »ni zajet v višini 27 milijonov tolarjev, nanaša pa se na gradnjo električnih inštalacij, ki so bile predvidene zgolj za eno in ne tri etaže oziroma nadstropja.«
Nadjo IVANC-MILOŠEVIČ pa je zanimalo, kdo se v imenu nekdanje pomurske počitniške skupno-
sti pogaja in bori za sredstva, ki so jih tudi prebivalci mestne občine vložili v to počitniško skupnost ter kako potekajo pogajanja med Hrvaško in Slovenijo.
LETOS TAKO KOT LANI
Odgovor je županu Antonu Slaviču ob obisku v Mestni občini Murska Sobota podal sam veleposlanik republike Hrvaške v Sloveniji, dr. Ivica MAŠTRUKO.
Za letos ostaja tako, kot je bilo lani, kar pomeni, da v objektih naše počitniške skupnosti ostajajo begunci, sindikalni turisti pa bodo morda imeli priložnost ponovnega letovanja v Monseni ob Jadranu takrat, ko bosta v sklopu nerešenih vprašanj (plačilo za Krško, dolgovi Ljubljanske banke hrvaškim varčevalcem in postavitev mej ter naš izhod na morje) državi uredili tudi to. Ker vprašanje presega občinsko raven in je stvar dogovora na meddržavni ravni, diplomacija pa jo običajno ubira s počasnejšimi koraki kot aktivistična lokalna politika, obetov za to poletno sezono v Rovinju ni. O gospodarski plati enodnevnega obiska pa kljub navzočnosti cveta pomurskega gospodarstva v podobi direktorjev ključnih delniških družb tokrat ne bomo pisali. V občinskem glasilu pa bomo z veseljem obelodanili učinek protokolarnega srečanja, ko se bo izkazoval v ugodnih številkah poslovanja s Hrvaško in novih zaposlitvenih možnostih. Ali pa v manj birokratskem postopku, kot so ga slovenski in hrvaški delavci deležni pri pridobivanju dovoljenj za delo na državni ravni ter pri odpravi težav, ki jih imajo dvolastniki na obeh straneh meje po osamosvojitvi.
DOM PARTIZAN
v Murski Soboti - že vrsto let športni objekt z izjemno živahno športno-rekreacijsko in tekmovalno dejavnostjo. V njem potekajo redna vadba otrok in mladine, treningi rokoborcev, karateistov, judoistov. Svoje prostore imajo strelci na strelišču za zračno puško. Ljubitelji fitnesa imajo prostor v centru za fitnes Martin Krpan. Na razpolago so zunanje asfaltne površine za mali nogomet, rokomet, košarko in odbojko.
30. april 1998
7
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ODLOKA O POSTAVLJANJU IN UPRAVLJANJU OBJEKTOV ZA NAMEŠČANJE OBVESTIL IN REKLAM NA OBMOČJU MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA
M
estni svet Mestne občine Murska Sobota je na 37. seji 19.2.1998 sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o postavljanju in upravljanju objektov za nameščanje obvestil in reklam na območju Mestne občine Murska Sobota.
Odlok je bil objavljen v Uradnem listu RS, štev. 18/98, 6.3.1998.
Izhodišča za spremembe in dopolnitve predmetnega odloka lahko strnemo v tele sklope:
-	podrobnejša določitev lokacij, oblike in velikosti reklamnih objektov;
-	definiranje meril za postavljanje reklamnih objektov v času volilne kampanije;
-	določitev lokacij, oblike in velikosti za usmerjevalne table (obvestilne oz. smerne table);
-	določitev meril za table »oznaka ulic«;
-	določitev ustreznejših lokacij za reklamne table na »kandelabrih«.
Tako so v odloku o spremembah in dopolnitvah obravnavanega odloka bolj natančno definirana in korigirana določila glede:
1.	začasnost posameznih reklamnih tabel;
2.	dimenzijah za posamezne reklamne objekte (usmerjevalne table, reklamni objekti na »kandelabrih«, table za oznako ulic);
3.	lokacije in oblika reklamnih tabel na »kandelabrih« in usmerjevalnih tabel;
4.	način odstranjevanja nelegalno postavljenih reklamnih tabel na javnih površinah.
K točki 1.
Začasni reklamni objekti so po obliki in vsebini enaki kot stalni reklamni objekti in so postavljeni za določen čas in za namen volilne kampanje.
K točki 2.
Reklamne table na »kandelabrih« so lahko maksimalne površine do 1,1 m2 (810 x 1270 mm). Obvestilne table za oznako ulic so lahko maksimalne površine do 0,1 m2, obvestilne table za oznako ulic na »kandelabrih« pa so lahko maksimalne površine do 0,2 m2 (810 x 200 mm).
K točki 3.
Lokacije reklamnih tabel na »kandelabrih« in usmerjevalnih tablah so
določene v grafičnem delu - strokovni podlagi, v kateri so vrisane posamezne lokacije, kjer je možno postavljati omenjene vrste reklamnih objektov, pri čemer se upoštevajo bližina križišča (preglednost), pešpoti, kolesarske poti ter možno število teh tabel na posamezni lokaciji.
Oblika usmerjevalnih tabel je enotna za vso občino, in sicer 0,80 x 0,20 m (pravokotnik). Znotraj pravokotnika je lahko oznaka smeri (puščica).
Obvestilne (usmerjevalne) table lahko postavlja samo s strani Mestne občine Murska Sobota pooblaščena organizacija, stroški postavitve in vzdrževanje bremenijo investitorja (7. člen Odloka o spremembah in dopolnitvah...). Mestna občina Murska Sobota je pooblastila podjetje Komunala, d.o.o., Murska Sobota, Kopališka 2, Murska Sobota, za postavljanje usmerjevalnih tabel. Stroški postavitve usmerjevalne table (nosilni drog s temeljem ter tabla z napisom - delo in material - je okrog 32.000,00 SIT. Demontaža nelegalno postavljene table (z izkopom temelja in odvozom na odlagališče stane okrog 15.000,00 SIT (po predračunu pooblaščene organizacije).
K točki 4.
Za vse reklamne objekte, ki so ob sprejetju tega odloka že postavljeni, pritrjeni in izobešeni, si mora investitor pridobiti ustrezno dovoljenje in soglasje uprave Mestne občine Murska Sobota najkasneje v treh mesecih od uveljavitve odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o postavljanju in upravljanju objektov za nameščanje obvestil in reklam na območju Mestne občine Murska Sobota. Če investitor ne pridobi ustreznega dovoljenja in soglasja oziroma ne plača stroškov vzdrževanja, uprava Mestne občine Murska Sobota - po poprejšnjem obvestilu in določitvi roka za odstranitev oziroma pokritje stroškov vzdrževanja -odstrani reklamne objekte na stroške investitorja. Nadzorstvo nad izvajanjem odloka o spremembah in dopolnitvah odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe oziroma služba komunalnega nadzora Mestne občine Murska Sobota.
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o postavljanju in upravljanju objektov za nameščanje obvestil in reklam na območju Mestne občine Murska Sobota (Ur. list RS, štev. 18/98) je začel veljati 21.3.1998.
CENTER ŠAVEL
M
urska Sobota ima nov poslovno-trgovski center Šavel in v njem prve tekoče stopnice v Pomurju.
Modri objekt sredi mesta, kjer je bila nekoč Savlova hiša v Cvetkovi, meri 7800 kvadratnih metrov bruto in 4200 neto površine. V pritličju in prvem nadstropju so trgovine in gostinski lokali, v drugem poslovni prostori, v tretjem pa stanovanja. Novi soboški objekt pa ima tudi podzemne garaže in parkirne prostore.
Vreden je deset milijonov nemških mark, projekt pa sta po načrtih arhitekta Eda Jalševca uresničila podjetje FEC-ting in Nova ljubljanska banka-LB Hipo v razmerju 60:40.
Slavnostna otvoritev je 14. marca privabila v Mursko Soboto številne goste iz Ljubljane in od drugod. Po slavnostnem nagovoru Jožeta Šavla sta trak prerezala župan Mestne občine Murska Sobota Anton Slavic in predstavnik banke, skupaj z drugimi gosti pa so se navzoči popeljali s premičnimi stopnicami v prvo nadstropje na pogostitev.
Jože Šavel ob odprtju svojega centra, s katerim je uresničil željo po nadomestitvi starega z novim: tam, kjer je stala domačija njegovega očeta, je zdaj moderen objekt.
8
številka 6
Istega dne je bila v novem poslovno-trgovskem centru, ki je večinoma še prazen, odprta tudi trgovina z modnimi oblačili Benetton podjetnice Mire Kološa-Zrim. Tej se pridružujejo LIP Bled, ljubljanski Mobitel, Corning in Emona Merkur ter lastniki štirih butikov in dveh gostinskih lokalov.
Edo Jalševec, prejemnik Plečnikove nagrade za arhitekturo, ki živi v Mariboru, izvira pa iz Murske Sobote, je pri opisu moderne stavbe sredi mesta postavil v
ospredje njeno funkcionalnost, saj se da z dvigalom priti iz garaž do stanovanj. Stanovanjske površine so prav tako razgibane z različno višino kuhinje in jedilnice z bivalnimi prostori ter spalnico. Poleg pokritega dostopa pa na zasebnost individualnih hiš spominja odprtost hodnika in standard sicer dragih stanovanj. Videli jih nismo, zato pa smo se popeljali s tekočimi stopnicami in doživeli razkošje slavnostnega odprtja, ob katerem je Jože Savel dejal: »Vsak projekt
ima dve veseli etapi. Prvo, ko se začne, in drugo, ko se konča; vmes pa bi najraje kar vse pozabili.«
Gotovo ima razloge za povedano - kot tudi spomine na Cvetkovo ulico, v kateri je preživel mladost, ji dal novo podobo ter izjavil: »Pravzaprav sem ponosen, da smo Zgradili v Murski Soboti sodoben objekt, pritegnili tuji kapital ter prepričali, da za našo pokrajino niso značilne le dvokapne, s slamo krite strehe.«
GALERIJA CVETJA TAJA
Center Šavel v Murski Soboti je obogaten z galerijo cvetja Taja, ki
jo je ob številnih vabljenih gostih in družinskih članov, predvsem babice Taje, minulo soboto odprl mladi samostojni podjetnik Andrej Hriberšek.
Za slovesnost je skrbel Vladimir Pejčič, slavnostna govornika sta bila podpredsednik območne gospodarske zbornice in načelnik državne uprave v Murski Soboti Geza Farkaš. Slednji je kot ljubitelj cvetja simbolično prerezal trak, Andrej Hriberšek pa se je pred tem zahvalil vsem, ki so mu omogočili odprtje galerije cvetja. Ta bo na eni od sten tudi likovna galerija, Za glasbeno popestritev pa je poskrbel Hobi braz bends s svojim prvim javnim nastopom.
Prve pomične stopnice v Murski Soboti in številni obiskovalci centra Šavel po otvoritveni slovesnosti.

30. april 1998
9
KRAJEVNA SKUPNOST ČERNELAVCI
rajevna skupnost Černelavci je največja KS v mestni občini M. Sobota in je kot ožji del občine samoupravna skupnost občanov, organiziranih na območju naselij Černelavci, Kupšinci, Polana, Veščica in zaselka Pušča. Število prebivalcev, gospodinjstev in površina je razvidna s tabele.
Stalni organ, ki ga imenuje svet KS, je nadzorni odbor; sestavljajo ga predsednik in dva člana.
Organi vaških skupnosti so odbori. Odbor vaške skupnosti Černelavci šteje 8 članov in ga zastopa predsednik VO Marjan Horvat. Odbor vaške skupnosti Kupšinci šteje 5 članov in ga
K
Naselje	Št. prebivalcev Št.gospodinjstev Površina v ha
ČERNELAVCI	1709	409	241
od tega v PUŠČI	(526)	(115)
KUPŠINCI	364	98	581
POLANA	214	53	226
VEŠČICA________________428_____________107____________298
SKUPAJ	2715	667	1345
Podatki so iz registra prebivalstva. Ugotavljamo tudi, da je v naseljih malo kmečkega prebivalstva, v Kupšincih in Polani ga je okrog 22 odstotkov, v Veščici 10 in najmanj v Černelavcih, 1,7 odstotka.
Zaradi posebnosti je za razliko od drugih KS v mestni občini Murska Sobota, razdeljena na vaške skupnosti: Černelavci, Kupšinci, Polana, Veščica, Pušča.
Sedež KS je v Zadružni ulici 5 v Černelavcih, tam je tudi pisarna sveta KS, ki ima uradne ure za krajane vsako sredo od 16.00 do 17.30.
Svet KS Černelavci, izvoljen je bil 16. junija 1996 in ima zaradi sprememb Zakona o lokalnih volitvah le dveinpolletni mandat, šteje 12 članov. Številčna zastopanost članov sveta KS iz posameznega naselja je takale: Černelavci 4 člani, Kupšinci 2 člana, Polana 2 člana, Veščica 2 člana, Pušča 2 Člana.
Svet KS v skladu s statutom KS izvoli predsednika in podpredsednika sveta KS. Mesto predsednika sveta KS je v tem mandatnem obdobjo zaupana Jožefu Recku, ki je že v prejšnjem mandatnem obdobju bil podpredsednik sveta KS. Doma je iz Kupšinec, po poklicu je diplomirani inženir elektrotehnike in zaposlen pri Telekomu Slovenije, PE Murska Sobota. Podpredsednik je Marjan Horvat, doma iz Černelavec, po poklicu pravnik in zaposlen na UNZ Murska Sobota.
zastopa predsednik VO Jožef Recek. Odbor vaške skupnosti Polana šteje 5 članov in ga zastopa predsednik VO Gjergjek Karel. Odbor vaške skupnosti Veščica šteje 5 članov in ga zastopa predsednik VO Karel Horvat. Odbor vaške skupnosti Pušča šteje 5 Članov in ga zastopa predsednik VO Bojan Kaluderovič.
Vaške skupnosti obravnavajo in rešujejo predvsem vprašanja, pomembna za delo in življenje v vaški skupnosti, oblikujejo stališča in dajejo pobude v zvezi s tem in jih posredujejo svetu KS.
VIRI SREDSTEV V KS
Glavni vir sredstev za uresničitev letnih finančnih načrtov je sprejet krajevni samoprispevek. Za naselja Černelavci, Kupšinci in Veščica je bil sprejet za obdobje od 1.7.1996 do 30.6.2001, v naselju Polana pa za obdobje od 1.5.1995 do 1.5.2000. V zaselku Pušča so bili proti uvedbi krajevnega samoprispevka, kar je pri razvoju naselja zelo vidno.
Višina krajevnega samoprispevka je v Černelavcih, Kupšincih in Veščici enaka in znaša:
-	2% mesečno od neto plače zaposlenih,
-	3% od bruto zavarovalne osnove za obrtnike oz. samostojne podjetnike,
-	4% od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti,
-	3% mesečno za zaposlene v tujini od povprečne plače v gospodarstvu RS za preteklo leto,
-	100 DEM letno v tolarski protivrednosti lastnike stanovanjskih objektov, stanujoče izven KS,
-	500 DEM letno v tolarski protivrednosti za lastnike obrtnih poslovalnic, ki nimajo stalnega bivališča v KS,
-	1% od pokojnin (razen pokojnin z varstvenim dodatkom);
-	V naselju Polana pa je razlika samo pri obrtnikih oz. samostojnih podjetnikih; višina je 4%.
Tako smo v lanskem letu na račun krajevnega samoprispevka uspeli pridobiti nekaj čez 17 milijonov tolarjev. Sredstva krajevnega samoprispevka delimo na osnovi sprejetega ključa, saj je malo podjetij, zavodov, zasebnih
delodajalcev in drugih izplačevalcev plač, ki bi dosledno spoštovali sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka in nam mesečno pošiljali izpiske oz. ločeno prikazovali nakazila.
Sredstva, zbrana s krajevnim samoprispevkom, so s sklepom o uvedbi krajevnega samoprispevka predvidena za:
V	Černelavcih: ureditev pokopališča in gradnjo mrliške vežice, asfaltiranje in ureditev vaških cest, ureditev športnih objektov, razna vzdrževalna dela pri objektih in napravah, financiranje funkcionalnih dejavnostih naselja Černelavci.
V	Kupšincih: sofinanciranje gradnje vodovodnega omrežja, asfaltiranje in popravilo vaških cest, gradnjo avtobusnega postajališča, gradnjo športnorekreacijskega centra, razna vzdrževalna dela pri objektih in napravah, financiranje funkcionalnih dejavnosti naselja Kupšinci.
V	Veščici: sofinanciranje gradnje vodovodnega omrežja, asfaltiranje in popravilo vaških cest, ureditev pokopališča in mrliške vežice, razna vzdrževalna dela pri objektih in napravah, financiranje funkcionalnih dejavnosti naselja Veščica.
V	Polani: gradnjo mrliške vežice, asfaltiranje in popravilo vaških cest, vzdrževanje ulične razsvetljave, gradnjo . avtobusnega postajališča, razna vzdrževalna dela pri objektih in napravah, ki so v skupni lasti, ter financiranje funkcionalnih dejavnosti naselja Polana.
Ugotavljamo pa, da sredstva krajevnega samoprispevka in sredstva iz proračuna mestne občine Murska Sobota ne zadoščajo za izvedbo naložb, tako da krajani že dodamo združujejo lastna sredstva.
KOMUNALNA INFRASTRUKTURA V POSAMEZNIH NASELJIH
V Černelavcih kot središču KS je komunalna infrastruktura najbolj izgrajena. Tako je rešen problem oskrbe z vodo, zgrajena je kanalizacija, v zadnjih letih pa se je veliko vlagalo v cestno infrastrukturo. Tako smo v lanskem letu uspeh položiti novo plast asfalta v
Gajevi ulici, urediti pločnike in avtobusno postajališče v Gorički ulici. Vrednost teh naložb je bila čez 6 milijonov tolarjev. Prav tako smo uspeli dokupiti zemljišče za razširitev pokopališča in športnega centra.
Največja naložba v letošnjem letu je izgradnja mrliške vežice. Prav pri tem pa se stvari zaostrujejo, saj zaselek Pušča uporablja obstoječe pokopališče, za nakup zemljišča, gradnjo vežice in vzdrževanje pokopališča pa ne prispeva nobenih sredstev. Vendar upamo, da bomo to težavo uspeli rešiti v obojestransko zadovoljstvo in korist. Prav tako predvidevamo v letošnjem letu izgradnjo ulične razsvetljave v dveh ulicah, kjer je to najbolj potrebno. Pri tem računamo tudi na sredstva iz sklada stavbnih zemljišč mestne občine Murska Sobota.
Kupšinci so v zadnjih letih uspeh z razvojem komunalne infrastrukture nadomestiti zaostanek glede na druga naselja. Zgrajeno imajo mrliško vežico, ulično razsvetljavo, kanalizacijo, kabelsko-komunikacijski sistem - in to v celoti v zemlji po sistemu zvezda. Konec lanskega leta pa smo skupaj z Veščico in mestno občino Murska Sobota končali zgradnjo primarnega in sekundarnega vodovodnega omrežja. To je bila v lanskem letu največja naložba v naši KS, zato o njej nekoliko obširneje.
Omenjeni naselji sta bili edini v naši KS, ki sta dobivali vodo iz lastnih vodnih zajetij. Zaradi dotrajanosti naprav v samih črpališčih, še bolj pa zaradi dotrajanega vodovodnega omrežja, ko so se gospodinjstva brez dodatno vgrajenih filtrskih naprav s težavo oskrbovala s pitno vodo, in nazadnje predvsem zaradi občasne oporečnosti pitne vode, smo se že v letu 1996 odločili za to naložbo. Res je, da so bili prvi odzivi in reakcije vaščanov različni, saj se nekateri ne zavedajo, kaj pomeni zdrava in pitna voda; drugi razlog za pomisleke pa je bil ta, da je bila v preteklosti voda zastonj, saj so se vsi stroški vzdrževanja plačali iz sredstev krajevnega samoprispevka, za porabo vode pa ni bilo vodarine.
Tako smo z mestno občino Murska Sobota, ki je v skladu s kriteriji za koriščenje sredstev iz proračuna mestne
10
številka 6
Jožef RECEK,
predsednik sveta KS Černelavci
občine bila investitor primarnega dela vodovodnega omrežja, sekundami del pa v celoti KS, v mesecu juliju 1996 pridobili projekt za izvedbo, ki ga je izdelal Atelje za raziskavo prostorskih sistemov ARPS iz Murske Sobote. V istem mesecu je bilo pridobljeno tudi lokacijsko dovoljenje in 10.10.1996 gradbeno dovoljenje. Na osnovi javnega razpisa za izbiro izvajalca del gradnje primarnega in sekundarnega vodovoda Veščica-Kupšinci objavljenega v UR. listu RS dne 30.8.1996 je bil izbran za izvajala del BLISK MONTAŽA iz Murske Sobote s katerim je bila 6.11.1996 sklenjena pogodba. Prav tako je na osnovi razpisa bil izbran za izvajanje nadzora Projektivni biro inženiring iz Murske Sobote. Vrednost celotne investicije sekundarnega dela znaša
24.745.000,00 tolarjev, od tega odpade na sekundarni del Veščice
13.320.000,00 tolarjev in
11.425.000,00 tolarjev na sekundami del naselja Kupšinci.
Sredstva smo zbirali na sledeči način: Posamezno gospodinjstvo oz. uporabnik je prispeval v Veščici 100.000,00 tolarjev v Kupšincih pa 88.000,00 tolaijev; razlika pa je bila finansirana iz sredstev krajevnega samoprispevka.
Sama investicija je bila zaključena do 5.11.1997, ko je bil opravljen kvalitativni tehnični pregled, 11.12.1997 pa pregled s strani Upravne enote Murska Sobota oddelka za okolje in prostor ter 26.1.1998 pridobljeno uporabno dovoljenje.
V Kupšincih smo koncem leta tudi uspeli izvesti asfaltiranje treh cestnih odcepov v skupni dolžini 447 m in 210 m asfaltnih prevlek, tako da imamo danes do slehernega gospodinjstva asfaltno cesto. Vrednost te investicije je bila 5,015.137,00 tolarjev ob 50% deležu mestne občine Murska Sobota.
V	letošnjem letu pa predvidevamo urediti avtobusna postajališča, izdelano pa imamo že vso investicijsko tehnično dokumentacijo za izgradnjo pločnikov in odvodnje; izgradnja pa bo na vrsti takoj po izgradnji avtobusnih postajališč. Prav tako pa predvidevamo dokupiti zemljišče pri stari šoli, kjer bi naj v naslednjih letih nastajal športno rekreacijski center s spremljajočimi objekti in sočasno obnovo stare šole.
Tudi v Veščici smo z komunalno infrastmkturo nekje na isti stopnji razvoja kot v Kupšincih. Edino kabelsko komunikacijski sistem je v zračni izvedbi, smo pa koncem lanskega leta pristopili k ureditvi pločnikov in prva faza izgradnje je že v zaključni fazi. V letošnjem letu se ta investicija nadaljuje, predvidevamo pa urediti tudi avtobusna postajališča in dokončno urediti mrliško vežico.
Polana kot najmanjše naselje v naši KS v ničemer ne zaostaja za ostalimi naselji, prej bi lahko rekli, da so Polančani s svojo prizadevnostnjo in složnostjo vedno znali najti skupni jezik. Tako smo v Polani pospešeno delali na dokončanju izgradnje mrliške vežice in z zadovoljstvom ugotavljamo, da je danes ta investicija, ki je v zadnjih letih ena največjih investicij v naselju Polana, v zaključni fazi in v kratkem jo bomo svečano predali svojemu namenu. Prav tako pa z mestno občino intenzino pripravljamo tehnično dokumentacijo za izgradnjo kanalizacije in pločnikov. Izgradnja je predvidena v letošnjem letu.
Žal pa ugotavljamo, da v zaselku Pušča v minulih letih s strani KS ni bilo nobenih investicij, saj je zaselek Pušča edini v naši KS, kjer nimamo sprejetega krajevnega samoprispevka, pripravljenost za kakršno koli združevanje sredstev pa je praktično nična. Tako zaselek Pušča ostaja naprej v breme mestni občini Murska Sobota oziroma celotni družbi - državi.
Tudi v investicije, ki se v celoti finan-
cirajo iz sredstev občinskega proračuna se intenzivno vklučujemo. Tako smo v lanskem letu pridobili vso investicijsko tehnično dokumentacijo za ulično razsvetljavo kolesarske steze vzdolž ulice Štefana Kovača.V letošnjem proračunu mestne občine Murska Sobota pa je predvideno nadaljevanje izgradnje kolesarske steze do Goričke ulice v Černelavcih in izdelava tehnične doku-
mentacije Za kolesarsko stezo do Veščice, ter asfaltiranje ene od zadnjih povezovalnih cest v mestni občini med naseljema Polana in Markišavci.
V sklopu mestne občine Murska Sobota pa se bomo vklučili v projekt plinifikacije, saj smo na račun te investicije upočasnili izgradnjo pločnikov oz. jih zaenkrat pustimo v makadamski izvedbi. Vključili smo se tudi v projekt Telekoma Slovenije PE Murska Sobota, ki predvideva rekonstrukcijo KKO in RNO na območju Veščice, Kupšinec, Polane in delu Černelavec, ter montažo izdvojene stopnje telefonske centrale v Černelavcih. Na ta način bi se znebili dvojčnih priključkov in kvaliteta storitev bi se bistveno izboljšala, saj imamo po podatkih PE Murska Sobota eno od najstarejših in dotrajanih kabelskih mrež.
ŠPORT, KULTURA IN DRUŠTVENE DEJAVNOSTI _________________
Poleg intenzivne investicijske izgradnje pa ne pozabljamo na društvene dejavnosti, šport in kulturno življenje. V vseh vaseh so izredno dejavna pros-
tovoljna gasilska društva, in klubi malega nogometa. V Černelavcih delujeta celo dva kluba malega nogometa in to KMN Černelavci in KMN Ledava. Tu ne zaostaja tudi Pušča, saj je v Pušči aktivnih več klubov. V športnem centru Černelavci je na voljo tudi balinišče in ročno kegljišče.
V	Černelavcih kot središču KS pa se srečujemo tudi ob drugih priložnostih, kot so prireditev ob tednu starejših občanov, skupaj z društvom prijateljev in mladine organiziramo obdaritev otrok ob obisku dedka mraza, letos smo ob materinskem dnevu pripravili razstavo likovnih del članov LIKOS-a iz Murske Sobote, članica PD Matka iz Murske Sobote Marinka Jerič pa je predstavila z fotografijo in besedo svoje popotovanje po severni Evropi.
Letno organiziramo prvomajsko kresovanje in vsakoletne medulične igre, ki bi jih želeli v letošnjem letu razširiti oz. pritegniti vsa naselja KS. Ker imamo v Černelavcih na razpolago tudi pozimi ogrevano dvorano je v zimskih mesecih organizirana rekreacija predvsem za ženske in namizni tenis za moške po tudi plesna skupina DEVŽEJ trenira v tej dvorani. V poletnih počitnicah pa damo dvorano na razpolago Društvu za prostovoljno delo MOST, slovenski podružnici SCI, ki organizira vsakoletni mednarodni romski tabor.
V	Černelavcih je ustanovljeno tudi društvo za vzajemno pomoč, ki združuje 248 gospodinjstev in je bilo ustanovljeno pred štirimi leti. Društvo uspešno deluje v samozaščitnem smislu, saj v času njegovega delovanja ni bilo nobenega škodnega primera, sredstva s katerimi razpolaga društvo pa so varčno naložena. Društvo tesno sodeluje tudi z GD in vaškim odborom in v letošnjem letu načrtujejo skupno akcijo oziroma investicijo izgradnje nadzemnih hidrantov.
V	lanskem in tudi v letošnjem lem imamo sklenjeno pogodbo z zavodom za zaposlovanje Murska Sobota za izvajanje javnih del, tako da na ta način delno izvajamo oziroma skrbimo za red in čistočo v KS in vzdrževanje komunalnih in drugih objektov.
JOŽEF RECEK ♦
30. april 1998
11
NAŠA DEŽELA UREJENA IN ČISTA NAŠA OBČINA - ČISTA OBČINA
V'
Ž
e nekaj let zaporedoma poteka v aprilu vseslovenska akcija Naša dežela urejena in čista, v
okviru katere so zasnovani različni projekti in akcije, nosilci pa so razna društva, krajevne in lokalne skupnosti (občine) ter podjetja, ki se tudi sicer ukvarjajo z odpadki - zbiranjem, odvozom, odlaganjem, recikliranjem, pridobivanjem komposta, bioplina ipd.
ki ga je vzpostavila Uprava Mestne občine Murska Sobota, in vsem drugim ukrepom za omejevanje nekontroliranega odlaganja (v lanskem letu so bile na vseh dosedanjih žariščih odpadkov postavljene opozorilne table, medijsko oglaševanje, sankcioniranje povzročiteljev) ter ukrepom za odstranitev divjih odlagališč (očiščevalne akcije po KS oziroma mestnih četrtih, čiščenje
nelegalnih odlagališč prek podjetij za ravnanje z odpadki, pobiranje odpadkov prek javnih del), se je potrebno zavedati, da bo občina brez odpadkov šele ob dovolj visoki zavesti občanov za čisto in zdravo okolje. Ne gre prezreti dejstva, da so naša ravninska tla pretežno prodnate sestave in so toliko bolj »dovzetna« za pronicanje izcednih vod z raznih odlagališč odpadkov v našo podtalnico. Prav v bližini centralnega črpališča pitne vode v Krogu je bila večje odlagališče odpadkov, ureditev le-tega je občinski proračun obremenila za dobrih 300.000,00 SIT.
Vse sanacije divjih odlagališč so letošnji proračun že obremenile za nekaj več kot
3.000.000,00 SIT, brez
akcij, ki so jih v sodelovanju z upravo občine in podjetjem Saubermacher & Komunala izvedle krajevne skupnosti 4. in 18. aprila, pa bi bil ta znesek najmanj podvojen.
Naj še omenim, da vsako leto dvakrat (spomladi in jeseni) potekata na območju celotne občine akciji zbiranja kosovnih in posebnih odpadkov, katerih izvajalec je podjetje Saubermacher & Komunala, naročnik pa prav tako Mestna občina Murska Sobota, ki za te namene iz proračuna namenja nekaj nad
2.000.000,00 SIT.
Letošnja pomladanska akci-
za vse vrste gradbenega materiala.
Kot je razvidno iz prispevka, bodo vse akcije, ki se financirajo iz proračunske postavke Intervencije v ekologije, letošnji proračun in s tem davkoplačevalce stale okrog 8.000.000,00 SIT. S tem denarjem bi v občini lahko zgradili približno kilometer asfaltne prevleke, uvedli javno razsvetljavo v »zatemnjeni« ulici, uredili pločnike, zelenice, parkirišča, križišče ipd.
Seveda pa je cena nekontroliranega odlaganja bistveno višja in jo bodo ob takšnem početju plačevali še naši potomci, ko bodo pitno vodo kupovali le še v plastenkah. Zato storimo kaj tudi zanje, predvsem pa zase in ne odlagajmo odpadkov kjerkoli.
Največ bomo storili vsi skupaj - s samonadzorom. Zato pozivam vse občane, ki jim pomeni čisto in zdravo okolje vrednoto, da so pozorni do vsakega »sumljivega« prevoza v naravo. Dovolj je že zapis registrske tablice avtomobila in telefonsko sporočilo o dogodku vodstvu krajevne skupnosti ali Upravi Mestne občine Murska Sobota (tel. 31 000, int. 203).
Vsakemu takšnemu sporočilu bomo z veseljem prisluhnili in ustrezno ukrepali proti storilcem, ob vsem tem pa zagotavljamo, da bo klicatelj ostal anonimen.
Veliko težje je namreč storilca izslediti potem, ko je »dejanje« že opravil, čeprav tudi to po načelu reka »Kjer osel leži dlako pusti« ni nemogoče in se storilca v večini primerov lahko »identificira« po vsebini odpadkov. Tudi to žal spada v obseg del in nalog delavcev uprave, upajmo le, da začasno.
V imenu Uprave Mestne občine Murska Sobota še enkrat pozivam vse občane, da vsak zase in vsi skupaj prispevamo svoj delež za zdravo in čisto okolje, ki ne bo potrebovalo organiziranih akcij očiščevanja in ureditev pod sicer lepim imenom »Naša občina-čista občina«.
BOGOMIR ROLA ♦
12
številka 6
Žal so takšne akcije še vedno potrebne tudi na območju naše Mestne občine Murska Sobota. Vsako pomlad namreč znova zacvetijo divja odlagališča na naši ravnici. Letos jih je bilo evidentiranih nad 20, od tega nekaj večjih in takšnih, ki se pojavljajo vsako leto. To so znane lokacije v bližini zaselka Pušča, več odlagališč južno od naselja Bakovci - pred reko Muro, pa južno od naselja Krog ter južno od naselja Rakičan.
Res je, da se količina odpadkov in število divjih odlagališč v naši občini vsako leto zmanjšuje, vendar bo do končnega cilja - občine brez divjih odlagališč, potrebno še kar nekaj časa. Kljub nadzoru nekontroliranega odlaganja,
ja je potekala od 10. do 24. aprila oziroma 18. aprila, jesenski pa bosta potekali v oktobru. O poteku akcij so bili in še bodo prek medijev in plakatov obveščeni občani. V času odvoza kosovnih in posebnih odpadkov je potrebno kosovni odpadek (hladilnik, pralni stroj, zavržen avtomobil, omaro itn.) postaviti le na cesto oziroma na »zbirališče«, vse drugo opravijo delavci omenjenega podjetja.
Občani, ki »zamudijo« akcijo odvoza kosovnih odpadkov ali imajo odpadek med letom in zanj nimajo prostora, pa lahko odpadke pripeljejo na centralo odlagališče komunalnih odpadkov v Puconce, kjer jim jih bodo brezplačno prevzeli. Isto velja
UREDITEV DIVJIH ODLAGALIŠČ, OČIŠČEVALNE AKCIJE
IN AKCIJA »NAŠE MESTO - ČISTO MESTO«
s
redi marca smo začeli urejati divja odlagališča v mestni občini. Evidentiranih je bilo okrog 20 odlagališč, od teh so bila tri večja (Rakičan, Pušča, Bakovci). Dodatno je bilo ugotovljeno divje odlagališče v bližini črpališča vode v Krogu. Večja odlagališča so bila očiščena do konca marca.
Četrtega in osemnajstega aprila so po krajevnih skupnostih organizirali akcije čiščenja okolice. Po teh bo opravljen ogled terena in po potrebi očiščeno še tisto, kar je ostalo. Ureditev divjih odlagališč bo stala mestno občino od 2 do 3 milijone tolarjev.
Zadnji dve leti mestna občina ugotavlja, da se vsako leto število oz. količina odpadkov na divjih odlaga-
liščih zmanjšuje (do 50 odstotkov).
Upamo, da bomo ob pozivanju na človekovo zavest, z nadzorom in opozorilnimi tablami uspeli v petih letih odpraviti divja odlagališča.
Občane prosimo, da odpadkov ne vozijo v naravo, ampak na za to namenjena odlagališča odpadkov v Puconcih.
V aprilu je potekala vsakoletna akcija NAŠE MESTO - ČISTO MESTO,
katere organizator so Mestna občina Murska Sobota, Turistično društvo Murska Sobota in Saubermacher & Komunala. Osemnajstega aprila je potekala akcija odvoza posebnih odpadkov iz gospodinjstev.
Občane prosimo, da ohranijo naravo za naše potomce urejeno in čisto.
BRANKO ŠKAFAR ♦
ŠE EN CERTIFIKAT KAKOVOSTI
CERTIFIKAT SIQ ZA RAVNANJE Z OKOLJEM PO ISO 14001
s
aubermacher & Komunala, podjetje za odstranjevanje odpadkov Murska Sobota, je četrto v Sloveniji, ki je prejelo certifikat SIQ za ravnanje z okoljem po standardu ISO 14001. Pred dvema letoma jim je minister za okolje in prostor Pavel Gantar čestital ob prejetju certifikata ISO 9001, tokrat pa direktor Slovenskega inštituta za kakovost Igor Likar vročil trenutno najvišje možno priznanje za dejavnost, ki jo opravljajo. Za pozitiven odnos do okolja, vzgojo mladih in osveščanje drugih prebivalcev ter za osebno in strokovno kakovost.
Na slovesnosti ob podelitvi v soboški grajski dvorani so sodelovali malčki iz vrtca Urška in nazorno prikazali, kako s smetmi. Sogovorniki, med katerimi je bil najbolj zgovoren polovični solastnik Hans Roth mlajši, pa povedali marsikaj zanimivega in pohvalnega na račun podjetja za odstranjevanje odpadkov. Tako, da je direktor Subermacher & Komunale Branko Škafar lahko upravičeno ponosen na dosežene rezultate. Zadovoljen pa tudi po prejemu simboličnega darilo iz stekla, ki ga je robil iz rok solastnika podjetja in ponazarja vidni red, značilen tudi za kosovno odbiranje odpadkov ter vse drugo, kar počne.
Aplavz si je za pesmi »Ne čakaj na maj« in »Glas gora« prislužila tudi Regina, ki smo je v rodni Soboti vedno veseli, tako kot njenih uspehov na pevski sceni. Na podelitveni slovesnosti pa je poleg župana mestne občine Antona Slavica sodeloval tudi predsednik mestnega sveta Rudolf Horvat, ki ima zasluge pri ustanovitvi mešanega podjetja Saubermacher & Komunala. Besedno duhovit je bil tudi tokrat svetovalec na območni gospodarski zbornici Andrej Janc - ob direktorju te ustanove Francu Pucku ter drugih vabljenih. Na prireditvi smo zvedeli tudi za podatek, da pridela povprečni Slovenec kakšnih 300 kilogramov odpadkov letno, zato je zelo pomembno, kam jih odlaga in kakšen je njegov odnos do okolja.
BRIGITA BAVČAR ♦
30. april 1998
13
DIMNIKI IN DIMNIKARJI
P
raktično ne poznamo hiše, ki ne bi imela dimnika. Dimnik je nujno potrebna naprava v hiši, če imamo vgrajene klasične kurilne naprave.
Toplotno energijo za ogrevanje že stoletja pridobivamo predvsem z zgorevanjem trdih, tekočih ali plinastih goriv. Zgorevanje je kemična reakcija, pri kateri se gorljive snovi v gorivu spajajo s kisikom iz zraka. S tem pridobivamo toploto, ki je pozitiven produkt, in dimne pline, ki so nezaželjen produkt zgorevanja, zato jih moramo odvesti na prosto. Za odvod dimnih plinov potrebujemo dimnik. Dimni plini so ekološko škodljivi, zato je izbira kurilne in dimovodne naprave cilj, s katerim zmanjšamo obremenitve okolja.
Pod dimovodne naprave spadajo v osnovi dimniški priključek - dimovod, ki povezuje kurilno napravo z dimnikom, in dimnik. K dimovodnim napravam-dimniku pa prištevamo še opremo dimnika, kot je dimniški nastavek - kapa, omejevalnik vleka, razne lopute nevtralizacijska posoda itn.
Dimnik je najbolj obremenjen sestavni del hiše, zato ga moramo zgraditi tako kakovostno, da prenese vse obremenitve, ki jim je izpostavljen, vendar pri gradnji ali prenovi dimnika nato radi pozabimo. Dimnik je izpostavljen visokim temperaturam, vlagi, kislinam, smoli, prahu, pepelu, sajam in vremenskim nevšečnostim. Torej moramo pri gradnji dimnika nameniti posebno pozornost izbiri materiala, iz katerega bo dimnik grajen, in pravilni izvedbi dimnika.
Če dimnik ni zgrajen kakovostno, se na njem pojavijo poškodbe, zaradi česar ga je potrebno obnoviti. To je običajno sprejemljivejše kot gradnja novega dimnika, zato se zanje odločamo pogosteje.
Za obnovo obstoječega dimnika se odločamo tudi, ko zamenjamo kurilno napravo z modernejšo, obnovimo obstoječo, ali ob zamenjavi vrste goriva. V vsakem primeru morata biti kurilna naprava in dimnik usklajena - ob upoštevanju okolice, v kateri sta nameščena.
Najpogostejše poškodbe dimnika z vlago nastanejo, ko zamenjujemo obstoječi kotel na trdo gorivo, priključen na zidani dimnik, s sodobnim grelnikom na tekoče ali plinasto gorivo. Kotel na trdo gorivo ima večjo količino dimnih plinov z visokimi temperaturami kot pa sodobni grelnik. Poleg tega imajo dimni plini trdih goriv relativno malo vlage in relativno nizko temperaturo kondenzacijske vlage. Tak tok dimnih plinov hitro segreje dimnik nad temperaturo kondenzacije, zato obratuje kot suh dimnik.
Pri sodobnem kotlu pa izhaja iz njega relativno majhna količina dimnih plinov z nizkimi temperaturami in veliko količino vlage. To pomeni relativno majhen toplotni tok z dimnimi plini, ki ne more dimnika segreti nad temperaturo kondenzacije. Če dimnik ni segret nad temperaturo kondenzacije vlage,
se pojavi kondenzacija vlage na notranji površini dimniške tuljave in prehaja na zunanji del dimnika. Če dimnik ni odporen na vlago in kisline nastanejo poškodbe.
OSNOVNE NALOGE DIMNIKA -DIMOVODNE NAPRAVE ______________________
Dimovodna naprava-dimnik je naprava z zahtevami:
-	da zagotovi potreben podtlak - vlek za odvod dimnih plinov,
-	da zagotovi odvod zgorevalnega zraka,
-	da odvede dimne pline iz kurilne naprave v okolico,
-	da dimne pline odvede v okolico na tako mesto, da le-ti ne motijo bivalnega okolja, oziroma emisijo dimnih plinov porazdeli v čim manjšo emisijo.
Pri zagotavljanju navedenih funkcij mora biti dimnik z vidika požarne varnosti in sanitarnega vidika ter splošne varnosti neoporečen. Dimnik mora biti stabilen ob vseh razmerah obratovanja.
IZBIRA KURILNE NAPRAVE__________________
Na tržišču so se pojavile različne kurilne naprave, zato je zelo pomembno, kakšno napravo bomo izbrali. Odločilni dejavniki so:
1.	moč kurilne naprave,
2.	vrsta goriva, za katero je kurilna naprava grajena,
3.	izkoristek zgorevanja,
4.	presek in višina dimnika.
Kurilno napravo na tekoče in plinasto gorivo izberemo z nadtlačnim gorilnikom, ki skrbi za dovod zgorevalnega zraka in odvodom dimnih plinov. Take peči so varčnejše in ekološko primernejše. Zgorevanje lahko natančno nastavimo, zato je energijski izkoristek večji, dimni plini pa čistejši.
Moderne kurilne naprave potrebujejo dimnik, ki mora:
-	imeti ustrezen premer tuljave, ta mora biti ognjeodporna, kislinoodporna, odporna proti visokim temperaturam in koroziji,
-	imeti ustrezno efektivno višino,
-	zagotavljati minimalni zahtevani vlek,
-	se hitro segreti nad temperaturo kondenzacije,
-	imeti dobro toplotno izolacijo,
-	imeti odvod kondenza.
Zelo pomembno je, da je dimnik narejen strokovno, imeti mora certifikate, ki potrjujejo ustrezno kakovost. Izvajalec del mora stranki predložiti izjave, garancijo in originalne certifikate.
Obnova oziroma gradnja novega dimnika je zelo pomembna, zato je najboljše, da se uporabnik posvetuje s pooblaščeno dimnikarsko organizacijo, ki svetuje pri izbiri kurilne in dimovodne naprave, pa tudi o premeru dimnika.
ABD DIMNIKARSTVO ♦
14
številka 6
ODLOK
O PRORAČUNU
  MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA
ZA LETO 1998
Priloga
Proračun 1
Na podlagi 3.člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94), 57.člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 20/95) in 103.člena Statuta Mestne občine M.Sobota (Uradni list RS, št. 28/95, 21/96, 8/97) je mestni svet Mestne občine M.Sobota na seji dne 17.03.1998 sprejel
ODLOK O PRORAČUNU MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 1998
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ureja način izvrševanja proračuna Mestne občine Murska Sobota za leto 1998 (v nadaljevanju proračun mestne občine), upravljanje s prihodki in odhodki proračuna ter s premoženjem.
2.	člen
Proračun mestne občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja. V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi odhodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja s premoženjem mestne občine in načrtovanimi odhodki.
3.	člen
Prihodki proračuna mestne občine za leto 1998 se določajo v višini 2.688.420.000,00 SIT in se razporedijo za:
-	tekoče obveznosti	1.470.817.000,00	SIT
-	investicijske obveznosti	190.603.000,00	SIT
-	sredstva rezerv	27.000.000,00	SIT
Pregled prihodkov proračuna mestne občine in njihove razporeditve sta zajeta v bilanci prihodkov in odhodkov, ki je sestavni del proračuna mestne občine. Račun financiranja proračuna mestne občine izkazuje neto zadolžitev v višini 325.965.000,00 SIT
4.	člen
Uporabniki sredstev proračuna mestne občine smejo uporabljati sredstva proračuna le za namene, ki so opredeljeni v bilanci odhodkov, ki je sestavni del proračuna.
5.	člen
Sredstva proračuna mestne občine se med letom enakopravno in v skladu s potrebami delijo med vse nosilce oz. uporabnike proračuna do višine doseženih prihodkov, če z odlokom ali aktom mestnega sveta oz. če v pogodbi med mestno občino in uporabnikom sredstev ni drugače določeno.
6.	člen
Sredstva proračuna se med letom dodeljujejo praviloma enakomerno kot mesečne akontacije med vse uporabnike proračuna, vendar v odvisnosti od zapadlih obveznosti ter ob upoštevanju likvidnostnega položaja proračuna mestne občine.
7.	člen
Sredstva za delovanje uporabnikov se zagotavljajo za:
-	sredstva za plače,
-	sredstva za druge osebne prejemke,
-	sredstva za prispevke delodajalca,
-	sredstva za materialne stroške,
-	sredstva za amortizacijo,
-	sredstva za druge odhodke.
8.	člen
Sredstva za plače se upravnemu organu mesečno zagotavljajo glede na število delavcev in funkcionarjev, koeficiente za določanje plač za posamezne skupine delovnih mest oz. funkcij, osnovo za obračun plač, ki jo določi republiška vlada, dodatno obremenjenost, osnovno uspešnost in delovno dobo.
9.	člen
Uporabniki proračuna mestne občine morajo izvrševati svoje naloge in skrbeti za financiranje dejavnosti do višine sredstev, ki so jim za te namene odobrena v proračunu.
Na račun proračuna ne smejo prevzemati nobenih obveznosti, ki bi presegala za ta namen določena proračunska sredstva.
10.	člen
Uporabniki proračuna so dolžni pristojnemu organu za finance mestne občine predložiti finančne načrte za leto 1998 ter zaključne račune za leto 1997 do 30. marca 1998.
11.	člen
Nadzor nad porabo sredstev proračuna ter smotrnostjo in namembnostjo porabe teh sredstev opravlja nadzorni odbor.
12.	člen
Od prihodkov proračuna za leto 1997, izkazanih v bilanci prihodkov in odhodkov, se izloči 0,5% v rezerve mestne občine.
Sredstva rezerve se uporabljajo v skladu z zakonom in statutom mestne občine.
13.	člen
V proračunu se zagotavljajo sredstva za tekočo proračunsko rezervo.
Proračun 2
številka 6
Sredstva za tekočo proračunsko rezervo se uporabljajo:
-	za nepredvidene naloge, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva,
-	za namene, za katere se med letom izkaže, da v proračunu niso bila zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu.
Porabljena sredstva za tekočo proračunsko rezervo se razporedijo pri uporabnikih na postavko, na katero se nanašajo, če takšne postavke ni, pa se zanje odpre nova postavka.
O uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve odloča župan.
14.	člen
Za izvrševanje proračuna mestne občine je odgovoren župan.
15.	člen
Župan mestne občine odloča:
-	o prenosu sredstev med posameznimi nameni proračuna mestne občine, določenim v bilanci odhodkov,
-	o začasni uporabi tekočih likvidnostnih proračunskih presežkov zaradi ohranitve njihove realne vrednosti in zagotovitve tekoče likvidnosti proračuna.
O uporabi teh sredstev je župan dolžan poročati mestnemu svetu ob obravnavi porabe proračunskih sredstev v mestnem svetu.
16.	člen
O odpisu neizterljivih prispevkov ter drugih obveznosti, ki so prihodek proračuna, odloča mestni svet.
17.	člen
Sredstva proračuna za investicije v izgradnjo občinskih cest, lokalnih cest, vodovodnega omrežja in komunalnih objektov se razporejajo v skladu s kriteriji, ki so določeni v odloku proračuna, ali pa jih v skladu s politiko investicij v določenem obdobju sprejme mestni svet.
18.	člen
Krajevna skupnost, na katerem območju se gradi oziroma izvaja preplastitev občinske ceste, mora iz lastnih sredstev zagotoviti delež, ki ustreza najmanj 5% predračunske vrednosti investicije. Krajevna skupnost je upravičena tudi do sofinanciranja izgradnje pločnikov ob občinskih cestah in pomembnejših vaških cestah (skozi naselja), v kolikor zagotovi svoj delež sredstev v višini 50% predračunske vrednosti investicije. Za preplastitev dotrajanih pomembnejših vaških asfaltnih ceste se sofinancira v višini 50% predračunske vrednosti investicije s strani krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost oz. mestna četrt je upravičena do sofinanciranja izgradnje vaških cest oz. mestnih ulic sekundarnega značaja, ki so v upravljanju krajevnih skupnosti
oz. mestnih četrti, v kolikor sama zagotovi najmanj 50% sredstev od predračunske vrednosti investicije.
Pri investicijah v primarno komunalno omrežje mora krajevna skupnost oziroma mestna četrt, na območju katere se to izgrajuje, zagotoviti lastno udeležbo v višini najmanj 50% od predračunske vrednosti investicije. Za primarno vodovodno omrežje pa delež krajevne skupnosti oz. mestne četrti znaša 200 DEM v tolarski protivrednosti po posameznem priključku, za večje uporabnike pa proporcionalno glede na povprečno uporabo posameznega individualnega priključka.
Mestni svet lahko udeležbo krajevne skupnosti oz. mestne četrti v specifičnih primerih spremeni.
19.	člen
Uporabniki proračuna so dolžni nabavo opreme, investicijska dela, vzdrževalna dela in storitve oddajati s pogodbo in v skladu z Zakonom o javnih naročilih.
20.	člen
Pristojni občinski upravni organ lahko opravlja nadzor nad materialnim, finančnim in računovodskim poslovanjem porabnikov proračuna po namenu, obsegu in dinamiki porabe. Uporabniki pa so dolžni predložiti zahtevane podatke, potrebne za analizo porabe sredstev.
Pri ugotovitvi nepravilnega trošenja sredstev je potrebno obvestiti mestni svet.
II. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
21.	člen
Finančna računovodska opravila za krajevne skupnosti in mestne četrti se tudi za leto 1998 vodijo v okviru oddelka za proračun in finance mestne občine.
Krajevne skupnosti se pa lahko odločijo, da še naprej vodijo finančno računovodske posle samostojno, za kar se zagotavljajo dodatna sredstva v proračunu.
22.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 01.01.1998 dalje.
Številka: 40302-1/98-PB V Murski Soboti, dne 17.03.1998
Predsednik mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota:
Rudolf Horvat, dipl.iur.
Priloga
Proračun 3
  BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV PRORAČUNA
A . PRIHODKI
B. ODHODKI
| Zap.št. Kon	Vrsta prihodka                         PRORAČUN 981
12'__________________________________3_________________________ 6
T_____________PRIHODKI ZA ZAGOTOVLJENO PORABO__________________________________1,372,445,000
1.1.	________Prihodki, ki se razporejajo med republiko in občino___	823,470,000
1.1.1.	712 26037, Dohodnina____________________;______________________17,000,000
1.1.2.	713	12248,12269,14034,14060,1718 Davek od os. prejemkov	735,000,000
1.1.3.	714	1312, 1307, Davek od dohodka iz kmetijstva____________________________470,000
1.1.4.	715	14931,14947, Davek od dohodka iz dejavnosti__________	31,000,000
1.1.5.	716	25510, 25531, Davek od dobička iz kapitala____________________________400,000
1.1.6.	717	25804,25846,25851, Davek od dohodka iz premoženja	21,100,000
1.1.7.	718	1450,1466, Davek od dohodka iz premoženjskih pravic	18,500,000
1.2.	Prihodki, ki pripadajo občini_______________________________________66,300,000
1.2.1.	731	2400, 2416, 24170,1739, Davek na promet nepremičnin	42,000,000
1.2.2.	751	2533, Davek na dediščine in darila__________________________________3,900,000
1.2.3.	752	2528, Davek na dobitek od iger na srečo____________________________ 4,400,000
1.2.4.	761	3091,3198, Upravne takse ________________________________________________   0
1.2.5.	769	3294, Takse na igralne avtomate zunaj igralnic_______	16,000,000
1.3.__________Finančna izravnava_________________________________________________482,675,000
1.3.1.	703	Finančna izravnava za tekočo zagotovljeno porabo	444,613,000
1.3.2.	703	Fin, izravnava za tekočo zagotovljeno porabo iz leta '97	38,062,000
2.	PRIHODKI ZA DRUGE NALOGE	1,156,675,000
2.1.	__, Davki in druge dajatve______________________________;________224,140,000
2.1.1.	750^5003725019, 25120, 1723, Davek od premoženja_______________. 600,000
2.1.2.	786	62179, 62184, Nadom. za uporabo stavbnega zemljišča	89,000,000
2.1.3.	763	32062, Krajevna taksa______	2,100,000
2.1.4.	762	3247, 3268, Komunalna taksa za uporabo javnih površin _	8,000,000
2.1.5.	766	3205, Pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest________________________100,000
2.1.6.	787	62212, 62228, Odšk. za sprem, namemb.kmet. zemljišč	5,400,000
2.1.7.	_____Denarne kazni________________________________________________________9,670,000
2.1.7.1.	769	5150, Odškod. za degradacijo prostora in onesnaž. okoli;______________50,000
2.1.7.2.	768	5673, Denarne kazni v upravni izvršbi na ravni občine________________620,000
2.1.7.3.	768	5668, Denar, kazni za prekr.-kršitve predp. občine-parkirniner 	9,000,000 
2.1.8.	789	Prihodki uprave občine____	_______________________11,800,000
2.1.9.	Prihodki določeni z drugimi akti ________________________________   97,470,000
2.1.9.01.	789 Odškodnine za izkoriščanje rudnin_________________________________0.
2.1.9.02 .	781	Prihodki od obresti	    10,000,000
2.1.9.03.,	789	Drugi prihodki občine_____________________________________________57,000,000
2.1.9.04.	783	Prihodki od najemnin za zaklonišča_________________________________2,770,000
2.1.9.05.	769	Požarna taksa	  3,600,000
2.1.9.06.	789______________ _	____ _	_	0
2.1.9.07.	769	Taksa za onesnaževanje okolja_____________________________________20,000,000
2.1.9.08.	789	62228, Drugi prihodki občine - parkirni listki_____________________1,000,000
2.1.9.09.	789	Prejeta sredstva občin za skupne potrebe ZiR_	3,100,000
2.2.	Prihodki za urejanje stavbnih zemljišč_____________________________439,157,000
2.2.01.	784	Prihodki od prodaje nepremičin___________________________________125,935,000
2.2.02.	783	Prihodki od najemnin za poslovne prostore ________________________ 2,500,000
2.2.03	783	Prihodki od najemnin za stanovanja_________________________________1,500,000
2.2.04	789	62233, Prihodki od komunalnega prispevka_________________________273,222,000
2.2.05.	789	Ostali prihodki in prodaja plinovodnega omrežja___________________36,000,000
2.3.	789	Prihodki stanovanjski sklad______________________________________136,350,000
2.4.	789	Ostala sofinanciranje gospodarske infrastrukture__________________33,500,000
2.5.	789 Ostala sofinanciranja družbenih dejavnosti__________________________0_
2.6.	770	Krediti za investicijske odhodke - komunalna dejavnost	323,528,000
2.7.	789 Sredstva rezerv za pokritje presežka odhodkov_______________________0_
3.	REPUBL. SREDSTVA ZA INVEST. IN OSTALE NAMENE 153,004,000
3.1.	703	Republiška            sredstva za investicije - finančna izravnava_79,204,000
3.2.	789	Druga rep,	sred, za investicije - kom, infrastruktura	61,000,000
3.3.	789	Druga rep,	sred, za investicije - druž. dejavnosti_________________2,500,000
3.4.	__ 789	Republiška	sredstva za ostale namene______________________________10,300,000
3.5.	789	Republiška	sredstva za točo	0
4.	PRENOS PRESEŽKA IZ PRETEKLEGA LETA	6,296,000
4.1.	700	Prenos presežkov iz leta 1997	6,296,000
SKUPAJ PRIHODKI (1-4)	2,688,420,000
| Zap.št. j Kon	Namen	j PRORAČUN 98
12 _____________________________________3__________________________ 6
1_____________SREDSTVA ZA DELO OBČINSKIH ORGANOV_________________________258,440,000
1.1.	| Sredstva za plače in prispevke_______________________________132,150,000
1.1.01.	400	Bruto plače funkcionarjev________________________________ 13,000,000
1.1.02.	_400	Bruto plače delavcev______________________________________90,000,000
1.1.03.	400	Boleznine	 2,000,000
1.1.04.	j 400	Regres za letni dopust_____________________________________4,000,000
1.1.05.	400	Jubilejne nagrade____________________________________________250,000
1.1.06.	400 Nagrade ob upokojitvi________________________________________________0^
1.1.07.	402	Prispevki na plače funkcionarjev___________________________2,900,000
1.1.08.	402	Prispevki na plače delavcev_______________________________18,000,000
1.1.09.	401	Sredstva za delo neprofesionalnih funkcionarjev_____________2,000,000
1.2.	_______Materialni stroški občinskih organov_______________________ 77,690,000
1.2.0lj403~	Pisarniški material_______________________________________3,600,000
1.2.02.	403	Strokovne publikacije______________ _______________________1,200,000
1.2.03.	403	Drobni inventar____________________________________________1,500,000
1.2.04.	403	Kurjava____________________________________________________3,400,000
1.2.05.	403 Električna energija____________:_____________________________2,500,000
1.2.06.	403	Bencinski boni _	 700,000
1.2.07.	403	PTT stroški________________________________________________6,200,000
1.2.08.	403	Drugi materialni odhodki___________________________________  550,000
1.2.09.	403 Vzdrževanje zgradb in opreme	_	15,000,000
12.10.	403	Vzdrževanje računalniške opreme in programov_______________1,600,000
1.2.11.	403	Komunalne usluge__________________________________________ 1,600,000
1.2.12.	403	Čiščenje poslovnih prostorov______________________________14,000,000
1.2.13.	403	Druge storitve_____________________________________________1,600,000
1.2.14.	! 403	Stroški izobraževanja delavcev_____________________________1,840,000
1.2.15.	403	Zavarovalne premije________________________________________4,400,000
1.2.16.	i 403	Nezgodno zavarovanje delavcev________________________________500,000
1.2.17.	403	Dnevnice za službena potovanja v državi____________________1,000,000
1.2.18.	403	Dnevnice za službena potovanja v tujino______________________800,000
1.2.19.	,403	Potni stroški______________________________________________  500,000
1.2.20.	403	Drugi stroški za službena potovanja__________________________400,000
1.2.21.	403	Stroški prevoza na delo____________________________________1,600,000
1.2.22.	403	Stroški prehrane delavcev__________________________________6,200,000
1.2.23.	403	Drugi odhodki uprave_______________________________________4,000,000
1.2.24.	403	Stroški reprezentance	 3,000,000
1.3.	Drugi odhodki za delo na drugih področjih___________________38,600,000
1.3.01.	409	Stroški prireditev in sprejemov____________________________3,400,000
1.3.02.	409	Stroški uradnih objav in oglasov___________________________1,300,000
1.3.03.	409	Drugi skupni stroški - sejnine____________________________11,000,000
1.3.04.	467 Stroški za volitve_____________4_____________________________6,400,000
1.3.05.	449	Stroški za informativno dejavnost_________________________12,000,000
1.3.06.	467	Stroški občinskega praznika in soboški dnevi_______________4,300,000
1.3.07.	467	Stroški plačilnega prometa_________________________________  200,000
1.4.	474^	Investicije za občinsko upravo___________________________10,000,000
1.5.	_______Krediti za stanovanjsko izgradnjo____________________________________0_
2.	IZOBRAŽEVANJE	392,551,000
2.1.	_______Sredstva za tekočo dejavnost izobraževanja_________________104,851,000
2.1.01.	410	Sredstva za plače in skupno porabo osnovnih šol___________15,400,000
2.1.02.	413	Materialni stroški osnovnih šol___________________________26,000,000
2.1.03.	445	Prevozi šolskih otrok_____________________________________15,200,000
2.1.04.	445	Razširjena dejavnost osnovnih šol_________________________10,368,000
2.1.05.	435	Sredstva za delo Glasbene šole_____________________________3,543,000
24,0(1_ 435	Sredstva za delo Ljudske univerze__________________________3,180,000
2.1.07.	445	Kadrovske štipendije	2,700,000
2.1.08.	445	Fondacija za nadarjene -
______________znanstvena strokovna izpopolnjevanja_________________________1,100,000
2.1.09.	414	Amortizacija osnovnih šol_________________________________27,360,000
2.2.	473	Investicije na področju izobraževanja____________________287,700,000
2.2.01.	473	Investicije v športno dvorano OŠ I._______________________16,400,000
2.2.02.	473	Investicije na področju izobraževanja - ostale_____________6,000,000
2.2.03.	473	Investicije v telovadnico - OŠ II._______________________102,000,000
2.2.04.	473	Investicije v adaptacijo OŠ lil__________________________153,300,000
2.2.04.	473	Investicije v telovadnico OŠ Bakovci	10,000,000
Proračun 4
številka 6
MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 1998
3.	SOCIALNO VARSTVO	77,307,000
3.1.	_______Sredstva za dejavnost socialnega varstva____	68,807,000
3.1.01.	410	Sredstva za plače centra za socialno delo___________________7,200,000
3.1.02.	413	Materialni stroški centra za socialno delo__________________1,916,000
3.1.03.	421	Refundacije oskrbnih stroškov v socialnih ustanovah________25,000,000
3.1.04.	428	Enkratne denarne pomoči socialno ogroženih_________________ 3,700,000
3.1.05.	429	Sofinanciranje tedna starejših občanov______________________1,900,000
3.1.06.	429	Pogrebni stroški socialno ogroženih_________________________1,200,000
3.1.07.	429	Subvencije za stanarine_____________________________________4,080,000
3.1.08.	428 Preventivni program na podr. socialnega varstva in drugo , 7,031,000
3.1.09.	429 Javna dela___________________________________________________15,500,000
3.1.10.	439	Sredstva za delo društva slušno prizadetih____________________708,000
3.1.11.	439	Sredstva za delo društva slepih in slabovidnih________________572,000
3.2.	473	Investicije na področju sociale	8,500,000
4.	OTROŠKO VARSTVO	255,903,000
4.1.	_______Sredstva za dejavnost otroškega varstva_____________________229,903,000
4.1.01.	410	Sredstva za izvaj. prog, otroškega varstva________________227,193,000
4.1.03 .	443	Sofinanciranje jelkovanja otrok in drugo____________________2,710,000
4.1.04.	443_	Sredstva za nakup igral v vrtcih__________________________________0_
4.1.05.	414	Amortizacija za vrtce______________________________________________0_
4.2.	Investicije na področju otroškega varstva	 26,000,000
4.2.01.	473	Investicije v ureditev otroških igrišč____	 8,000,000
4.2.02.	473 Investicije v objekte vrtcev_________________________________18,000,000
5.	KULTURNA DEJAVNOST	163,806,000
5.1.	Sredstva za osnovno dejavnost kulture ______________j	118,806,000
5.1.01.	430'	Sredstva za delo ZKO_______________________________________9,770,000
5.1.02.	430	Sredstva za delo Pokrajinske in študijske knjižnice________50,200,000
5.1.03.	440	Sredstva za potrebe ostalih kulturnih dejavnosti___________36,700,000
5.1.05.	440	Sredstva za nakup knjig PIŠK_______________________________22,136,000
5.2.	473	Investicije na področju kulture____________________________45,000,000
6.	ŠPORTNA DEJAVNOST IN TEHNIČNA KULTURA	98,440,000
    6.1.	_____Sredstva za osnovno dejavnost športa_______________________ZQ,740,000_
6.1.01.	436	Sredstva za delo Športne zveze______________________________5,180,000
6.1.02.	431	Sredstva za delo ZOTK in Radiokluba__________________________4,210,000
6.1.03.	436	Sredstva za delo Aerokluba Murska Sobota	 3,600,000
6.1.04.	446	Sredstva za kategorizirane športnike________________________4,000,000
6.1.05.	446	Najemnina za športne objekte_______________________________ 4,500,000
6.1.06.	446	Sredstva za dotacije športnim društvom____________________ 44,750,000
6.1.07.	446	Skupni stroški na področju športa___________________________4,500,000
6.2.__________Investicije na področju športa______________________27,700,000
6.2.01.	473	Investicije v izgradnjo atletskega stadiona_________________6,000,000
6.2.02.	473	Ostale investicije na področju športa______________________21,700,000
7.	ZDRAVSTVO	59,500,000
7.1.	_______Sredstva za osnovno dejavnost________________________________28,500,000
7.1.01. 429 Zdravstveni prispevek za občane brez lastnih virov -i 23,740,000
7.1.02.	429	Preventivni programi na področju zdravstvenega varstva;1,790,000
7.1.04.	429	Sredstva za mrliške oglede__________________________________1,130,000
7.1.05.	432,	Sredstva za delo Rdečega križa____________________________ 1,840,000
7.2.	429	Investicije na področju zdravstva__________________________31,000,000
8.	KMETIJSTVO, GOSPODARSTVO IN TURIZEM	61,500,000
8.1.	455	Sredstva za pospeševanje proizvodnje hrane________________17,000,000*
8.2.	467	Stroški urejanja kmetijskih zemljišč________________________5,400,000
8.3.	455	Sredstva za pospeševanje obrti in podjetništva ___	36,000,000
8.4.	467	Sredstva za financiranje turističnega društva_______________1,400,000
8.5.	467	Sredstva za financiranje PTZ__________________________________700,000
08.6.	Investicije na področju turizma - TD M.Sobota_________________1,000,000
9.	CESTNO KOMUNALNA INFR. IN VARSTVO OKOPA	527,496,000
9.1.	__Stroški vzdrževanja cestno komunalne infrastrukture______________210,950,000
9.1.01.	451	Vzdrževanje občinskih cest_________________________________23,300,000
9.1.02.	451	Vzdrževanje javnih poti v KS________________________________7,000,000
9.1.03.	450	Vzdrževanje mestnih ulic___________________________________72,300,000
9.1.04.	451	Vzdrževanje gozdnih cest_______________________________________500,000
9.1.05.	467 Stroški modrih con in parkirišč_______________ J 1,400,000
9.1.06.	467	Sofinanciranje stroškov javne razsvetljave_________________18,000,000
9.1.07.	467	Sredstva za informiranje na področju varstva okolja_________1,500,000
9.1.08.	450	Vzdrževanje zelenic, parkov v mestu inJčS__________________30,500,000
9.1.09.	451	Vzdrževanje javne razsvetljave_____________________________28,150,000
9.1.10.	450	Druga vzdrževalna dela na komunalnih objektih______________22,100,000
9.1.11. 450 Sredstva za intervencije na področju ekologije___________^	- 6,200,000
9.2.	Investicije na področju cestno-komunalne infrastrukture	316,546,000
9.2.01.	471	investicije v obnovo cest in prometna ureditev KS_____ 100,533,000
  9.2.02.	471	Invest. v cestno omrežje in prom, ured. v mestu M.Sobota 72,140,000
9.2.03.	470	Investicije na področju vodooskrbe_________________________21,583,000
9.2.04.	470	Investicije v izgradnjo kanalizacijskega omrežja KS_______117,200,000
9.2.05.	470	Investicije v čistilno napravo in kanalizacijo mesta________2,190,000
9.2.06.	470	Investicije na področju geotermije in plinifikacije_________2,900,000
10.	VARSTVO PRED NARAVNIMI NESREČAMI	42,520,000
10.1.	454	Sredstva	za požarno varnost________________________________23,000,000
10.2.	454	Sredstva	za požarno varnost - požarna taksa________________ 3,600,000
10.3.	467	Sredstva	za potrebe obrambe, zaščite in reševanja__________ 8,820,000
  10.4.	467 Sredstva za vzdrževanje zaklonišč_____________ _	4,000,000
10.5.	455 Sredstva za odpravo posledic po toči___________________I_________ 0
10.6.	467 Sredstva za potrebe ZiR - ostale občine________________|	3,100,000
11.	PROSTORSKO PLANIRANJE	15,200,000
11.1.	467	Stroški geodetskih meritev v k.o.	4,000,000
11.2.	j467_	Stroški urejanja prostorskih planov________________________6,000,000
11.3.	467	Prostorsko informacijska baza_______________________________5,200,000
12.	DRUGE JAVNE POTREBE	45,750,000
12.1.	467	Financiranje političnih strank______________________________9,100,000
12.2.	467	Najemnina in ostali odhodki (stranka ZP) + D312	4,950,000
  12.3.	464	Financiranje delovanja krajev, skupnosti in mestnih četrti	12,000,000
12.4.	j 467	Vzgoja in varnost v cestnem prometu__________________________ 650,000
12.5.	467	Sredstva za dejavnost ZZB NOV________________________________ 550,000
12.6.	467	Druga javna poraba__________________________________________5,700,000
12.7.	441	Sofinanciranje uvajanja v znanost____________________________4,400,000
12.8.	449	Sredstva za programe dejavnosti mladih______________________8,400,000
  12.9.	481 Dani krediti in posojila_____________________________________________0_
13.	SREDSTVA ZA UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ	439,157,000
13.01.	470	Sredstva za nakup nepremičnin____________________________-228,000,000
13.03.	470	Stroški komunalnega urejanja______________________________188,957,000
13.03.	470	Stroški urejanja obrtne cone Turopolje 1____________________3,700,000
13.04.	470	Stroški plinifikacije MRP Platana - Cvetkova ul.____________6,500,000
13.05.	470	Stroški financiranja izdelava zazidalnih načrtov___________10,000,000
13.06.	468	Ostali odhodki	2,000,000
    14.	| STANOVANJSKI SKLAD	158,350,000
  14.1.	467~ Prenos sredstev za stanovanjski sklad	j 136,350,000
14.2.	467	Sredstva za stan, izgradnjo iz proračuna__________________ 22,000,000
15.	ODPLAČILO OBRESTI IN KREDITOV	65,500,000
15.1.	486	Odplačilo obveznosti za kredite	fgŠSfij.OOO.OOO
    15.2.	~460 j Obresti na kredite	~	3,500,000
16.	SREDSTVA REZERV	27,000,000
16.1.	468	Tekoča proračunska rezerva	 13,589,000
16.2.	483	Stalna proračunska rezerva_________________________________13,411,000
SKUPAJ ODHODKI	| 2,688,420,000
PRESEŽEK PRIHODKOV	0
Predsednik mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota Rudolf Horvat, dipl. prav.
Priloga
Proračun 5
OBRAZLOŽITEV K ODLOKU O PRORAČUNU MESTNE OBČINE M. SOBOTA ZA LETO 1998
1. obravnava ___________ ________________________
L UVOD
Pri sestavi proračuna za leto 1998 smo izhajali iz predloga Izhodišč proračuna Mestne občine M. Sobota za leto 1998, ki jih je sprejel mestni svet na 35. seji decembra 1997, in iz usmeritev in predpisov, ki urejajo področje lokalne samouprave. Med pripravo še niso bili znani dokončni kriteriji za zagotovljeno porabo, saj je državni proračun za leto 1998 v parlamentarni razpravi Zato bo dokončno usklajena zagotovljena poraba in pripadajoča finančna izravnava s strani države znana šele, ko bodo usklajeni kriteriji za zagotovljeno porabo med resornimi ministrstvi in ko bo sprejet državni proračun.
Pri pripravi predloga proračuna smo upoštevali predvideno 8% rast cen glede na leto 1997 in predvideni obseg nalog in obveznosti, ki bi jih morali realizirati v letu 1998.
Prihodki in odhodki proračuna za leto 1998 znašajo
2.820.620.000,00 SIT in so za 50% večji od prihodkov proračuna preteklega leta. Tako povečanje proračuna gre predvsem na račun večjih investicijskih odhodkov, saj bodo znašali kar 1.329.503.000,00 SIT. Večja investicijska aktivnost je nujna predvsem zaradi dograditve nujno potrebne komunalne infrastrukture v mestni občini. Vendar pa proračunskih odhodkov v višini
2.820.620.000,00 SIT ni bilo mogoče v celoti pokriti z ustreznimi prihodki, zato je v proračunu za leto 1998 predvidena zadolžitev v višini 316.028.000,00 SIT za potrebe cestno-komunalne infrastrukture. Ta obseg zadolžitve presega trenutno legalno višino zadolžitve občine. Vendar pa je v obravnavi v Državnem zboru predlog spremembe zakona o financiranju občin, ki bo dovoljeval zadolžitev občin do višine 10% proračunskih odhodkov oziroma do višine zneska, pri katerem letno odplačilo obveznosti ne bo preseglo 3% proračunskih odhodkov preteklega leta. V skladu z to spremembo ZFO bi bila omenjena zadolžitev letošnjega proračuna v okviru dovoljenih meja. Zato bo državnemu svetu tudi posredovana pripomba, da naj se ta sprememba višine zadolžitve upošteva že pri proračunih za leto 1998.
n. PRIHODKI PRORAČUNA
V skladu z Zakonom o financiranju občin se proračunska poraba financira iz naslova:
-	prihodkov za zagotovljeno porabo,
-	prihodkov za druge naloge.
Odhodki zagotovljene porabe se financirajo z izvirnimi lastnimi prihodki za zagotovljeno porabo. V kolikor pa ti prihodki ne zadoščajo, pridobiva občina razliko iz državnega proračuna v obliki finančne izravnave. Prihodki letošnjega proračuna znašajo 2.820.620.000,00 SIT. V okviru tega zneska je vključena tudi finančna izravnava za leto 1997 v znesku 38.062.000,00 SIT, ki je bila plačana šele 20. januarja 1998.
Na osnovi realizacije prihodkov v letu 1997 in v skladu z gornjimi izhodišči predlagamo za leto 1998 prihodke v višini 2.820.620.000,00 SIT, od tega znašajo (glej tabelo 1):
1.	Prihodki za zagotovljeno porabo znašajo po predlogu proračuna 1.372.445.000,00 SIT in so višji za 19%. Od tega so prihodki, ki se na razpolago med republiko in občino, 823.470.000,00 SIT, izvirni prihodki, ki pripada-
jo občini ter so namenjeni za financiranje zagotovljene porabe, pa znašajo 66.300.000,00 SIT. Za pokritje zagotovljene porabe za leto 1998 je predvidena finančna izravnava v znesku 444.613.000,00 SIT, za lansko leto pa je vključenih še 38.062.000,00 SIT finančne izravnave, ki je bila nakazana v letošnjem letu.
2.	Prihodki za druge naloge znašajo 1.213.875.000,00 SIT in so za 91% večji od preteklega leta. Pomembnejša odstopanja so predvsem pri teh postavkah:
2.1.8 Prihodki uprave občine znašajo 11.800.000,00 SIT in so manjši za 36% na račun opravljanja storitev za Sklad stavbnih zemljišč ki ni več pravna oseba.
2.1.9.02	Prihodki od obresti se predvidevajo v višini
10.000.	000.00 SIT in so za 70% večji - 2.1.9.04 Prihodki od najemnin za zaklonišča bodo znašali 2.770.000,00 SIT in so večji za 252% , in to na račun zaostalih plačil najemnine za leto 1997.
2.1.9.07 Taksa za onesnaževanje okolja se predvideva v višini 20.000.000,00 SIT in bo večja za 150%, kar se bo namensko uporabilo za gradnjo kanalizacije in čiščenje odpadnih voda.
2.2	Prihodki za urejanje stavbnih zemljišč se sedaj direktno vključujejo v proračun kot prihodki prejšnjega Sklada stavbnih zemljišč in se predvidevajo v višini
439.157.000.	00 SIT ter se povečujejo za 245%. Večji bodo predvsem prihodki od prodaje nepremičnin, komunalnega prispevka in odprodaje vložka na plinovodno omrežje ob koncesijski pogodbi za plinovod.
2.3	Prihodki stanovanjskega sklada bodo znašali
136.350.000,00 SIT in bodo večji za 40% in to predvsem na račun črpanja kredita Stanovanjskega sklada RS za gradnjo stanovanjskega bloka v Razlagovi ulici.
2.4	Preostala sofinanciranja gospodarske infrastrukture se predvidevajo v višini 98.200.000,00 SIT in predstavljajo sredstva amortizacije Komunale za čistilno napravo v znesku 56.000.000,00 SIT, KS Martjanci plačilo 2. obroka za priklop kanalizacije 8.700.000,00 SIT, soudeležbo za vodovod v KS Krog, Bakovci in Satahovci v znesku
11.590.000,00 SIT, sofinanciranje KS Nemčavci, Markišavci in Polane za ceste v znesku 1.010.000,00 SIT, sofinanciranje pločnika v Slovenski ulici 1.500.000,00 SIT, plačilo priklopa kanalizacije za Borejce 5.200.000,00 SIT in izrabo posojila za vodovod Krog-Satahovci v znesku 4.000.000,00 SIT.
2.6 Krediti za investicijske odhodke komunalne so namenjeni za kritje primanjkljaja proračunskih prihodkov za investicije.
3.	Republiška sredstva za investicije in ostale namene znašajo 228.004.000,00 SIT in so za 166% večje od preteklega leta.
3.1	Republiška sredstva za investicije iz naslova finančne izravnave se predvidevajo v višini 79.204.000,00 SIT. Od tega predstavljajo sredstva Ministrstva za šolstvo in šport v znesku 9.204.000,00 SIT za športno dvorano OŠ 1, za nadzidavo OŠ 3 35.000.000,00 SIT, za telovadnico OŠ 2
15.000.000,00 SIT, za opremo telovadnice pri OŠ 2
5.000.	000.00 SIT in za sofinanciranje gradnje stavbe nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma
15.000.	000,00 SIT.
3.2	Republiška sredstva za komunalno infrastrukturo se predvidevajo v znesku 136.000.000,00 SIT. Od tega je namenjenih 75.000.000,00 SIT za 3. etapo čistilne naprave, 57.000.000,00 SIT za sofinanciranje kanalizacije Polana in Markišavci in 4.000.000,00 SIT za cesto
Polana - Markišavci.
3.3	Druga Republiška sredstva za investicije v znesku
2.500.000,00 SIT so namenjena za ureditev razsvetljave adetskega stadiona.
3.4	Republiška sredstva za ostale namene v znesku
10.300.000,00 SIT pa so namenjena za kritje prevozov šolskih otrok v znesku 7.649.000,00 SIT, za refundacijo štipendij 630.000,00 SIT in 2.021.000,00 SIT za kritje malic za Rome.
III.	ODHODKI PRORAČUNA
Odhodki proračuna so predvideni v višini
2.820.620.000,00 SIT in so v bilanci prihodkov in odhodkov proračuna izkazani po dejavnostih. Odhodki proračuna po posameznih namenih porabe znašajo (glej tabelo 2):
1.	Sredstva za delo občinskih organov
Sredstva za delo občinskih organov so predvidena v višini 258.440.000,00 SIT, kar znaša za 19% več kot v preteklem letu, od tega je za sredstva za plače in prispevke zaposlenih namenjenih 132.150.000,00 SIT, za materialne stroške 77.690.000,00 SIT, za druge odhodke za delo na drugih področjih 38.600.000,00 SIT in za investicije 10.000.000,00 SIT. Sredstva so predvidena za obseg nalog in zaposlitev v tem lem. Večja so odstopanja pri postavki vzdrževanje zgradb in opreme, ker niso bili obnovljeni vsi predvideni prostori, pri postavki zavarovalnih premij zaradi vključitve dodatnih objektov v zavarovalno vsoto, pri stroških za volitve, ker bodo letos volitve za novi mestni svet in župana, ter pri postavki za informativno dejavnost, kjer je predvideno večje število izdaj Soboških novin.
2.	Izobraževanje
Sredstva za področje izobraževanja so predvidena v višini 386.451.000,00 SIT in so višja za 20%, od tega so sredstva za tekočo dejavnost 104.851.000,00 SIT in za investicije 281.600.000,00 SIT.
Sredstva za tekočo dejavnost izobraževanja so višja od lanskih za 13%, in to predvsem na račun dodatnih stroškov za plače, ki jih mora pokrivati občina za dodatne programe.
Sredstva za investicije v izobraževanju se povečujejo za 23%, in to:
2.2.01	Investicije v športno dvorano OŠ 1 bodo v tem lem znašale 10.300.000,00 SIT in se nanašajo na opravljena dela v lanskem lem, ki so bila plačana v lem 1998.
2.2.02	Preostale investicije v izobraževanju bodo znašale
6.000.000,00 SIT in so namenjene za sofinanciranje asfaltiranja igrišč pri OŠ I v znesku 2.000.000,00 SIT, za sofinanciranje obnove prostorov Ljudske univerze
3.000.	000.00 SIT in za preostale potrebe 1.000.000,00 SIT.
2.2.03	Za investicije pri telovadnici OŠ 2 je namenjenih
102.000.000,00 SIT, v znesek so vključeni celoma gradbena dela, oprema in stroški nadzora.
2.2.04	Investiciji v nadzidavo OŠ 3 je namenjenih
153.300.000,00 SIT, od tega znašajo celoma gradbena dela na ključ 135.543.000,00 SIT, predvidena oprema
15.500.000,00 SIT in preostali stroški z nadzorom
3.250.000,00 SIT.
2.2.05	Za investicije v telovadnico pri OŠ Bakovci je v tem lem predvideno 10.000.000,00 SIT in gre le za začetna dela, ki bodo dokončana v prihodnjem lem.
tabela 1____________________________________________________________________
Realizacija	Proračun Indeks
Vrsta prihodka______________________________1997_______________1998	98/97
prihodki za zagotovljeno porabo	1.157.283.864	1.372.445.000	119
prihodki za drage naloge	634.345.114	1.213.875.000	191
repub. sredstva za invest in ostalo	85.681.175	228.004.000	266
prenos presežka preteklega leta________________;__________6.296.000_________^
Skupaj prihodki____________________1.877.310.153	2.820.620.000	150
tabela 2_______________________________________________________________________
Realizacija	Proračun Indeks
Vrsta odhodka________________________________1997______________1998	98/97
tekoča proračunska poraba	1.247.086.684	1.466.177.000	117
investicijski odhodki	608.547.194	1.329.503.000	218
sredstva rezerv________________________15.380.191________25.000.000________163
Skupaj odhodki______________________1.871.014.070	2.820.620.000	151
Proračun 6
številka 6
3.	Socialno varstvo
Za potrebe socialnega varstva je v letošnjem proračunu predvidenih 72.807.000,00 SIT, kar je za 22% več kot v preteklem letu. Povečanja so predvsem pri večjih odhodkih za preventivne programe socialnega varstva in pri odhodkih za javna dela.
Za investicije na področju sociale pa je namenjeno
4.000.000,00 SIT, in to za opremo objekta varstvenega delovnega centra duševno prizadetih otrok pri OŠ 4, ki ga bo v letošnjem letu financiralo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
4.	Otroško varstvo
Za potrebe otroškega varstva je predvidenih
255.903.000,00 SIT, kar je 7% manj kot v preteklem letu. Za tekočo dejavnost vrtcev bo namenjenih
229.903.000,00 SIT, kar je za 14% manj - in to na račun realnejšega pokrivanja razlike do ekonomske cene vrtcev. Ker je amortizacija vključena v ekonomsko ceno, se ta postavka ukinja. Za investicije na tem področju je namenjenih 26.000.000,00 SIT, od tega 8.000.000,00 SIT za ureditev otroških igrišč v mestu in 18.000.000,00 za investicijsko delo v vrtcu.
5.	Kulturna dejavnost
Za potrebe kulturne dejavnosti je namenjenih
163.306.000,00 SIT, od tega za tekočo dejavnost
118.306.000,00 SIT in za investicije v kulturi
45.000.000,00 SIT.
5.1.03	Sredstva za potrebe ostalih kulturnih dejavnosti v skupnem znesku 36.200.000,00 SIT se razporedijo: za likovno dejavnost 3.422.000,00 SIT, založniško dejavnost 4.500.000,00 SIT, gledališko-glasbeno dejavnost 9.920.000,00 SIT, muzejsko dejavnost
2.963.000,00 SIT, vzdrževanje kulturnih domov
3.840.000,00 SIT, dotacije kulturnim društvom
6.300.000,00 SIT, kulturni praznik 1.555.000,00 SIT in za ostale potrebe 3.700.000,00 SIT.
5.2	Za investicije na področju kulture je predvideno
45.000.000,00 SIT in so namenjena za: vzdrževanje centralne kurjave in strehe kinodvorane 1.680.000,00 SIT, načrt za prenovo kinodvorane 7.600.000,00 SIT, investicije Pokrajinskega muzeja 2.033.000,00 SIT, načrte za novogradnjo PIŠK 17.000.000,00 SIT, ureditev protipožarnega sistema v gradu M. Sobota in poročne dvorane 2.423.000,00 SIT, ureditev notranjih arkad v gradu 2.700.000,00 SIT, sofinanciranje obnove gradu Rakičan 10.082.000,00 SIT in preostale investicije
1.482.000,00 SIT.
6.	Športna dejavnost
Za potrebe športne dejavnosti je predvidenih
97.940.000,00 SIT, kar je za 21% več kot lani. Za osnovno dejavnost športa se nameni 70.740.000,00 SIT, za investicije pa 27.200.000,00 SIT.
6.2.01	Investicije v gradnjo atletskega stadiona v znesku
7.000.000,00 SIT so namenjene za ureditev razsvetljave stadiona in nakup merilnih naprav, kar bo sofinanciralo tudi Ministrstvo za šolstvo in šport
6.2.02	Preostale investicije na področju športa v znesku
20.200.000,00 SIT pa so namenjenae za: delno odplačilo stadiona in ureditev igrišča NK Mura v znesku
15.400.000,00 SIT, sofinanciranje nakupa kombija BD Krog v znesku 2.000.000,00 SIT, sofinanciranje ŠRC Bakovci 1.600.000,00 SIT in za stroške načrtov dozidave doma Partizan Murska Sobota v znesku
1.200.000.00 SIT.
7.	Zdravstvo
Za potrebe zdravstva je v letošnjem letu predvidenih
59.500.000,00 SIT, kar je za 61% več kot lani - in to predvsem na račun večjih naložb.
V zdravstvu se namenja 30.000.000,00 SIT za dograditev prostorov nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma v Murski Soboti, kjer se predvideva tudi 50% sredstev za to naložbo iz državnega proračuna, poleg tega pa bodo naložbo sofinancirale tudi druge občine iz nekdanje občine M. Sobota. Za preostale investicije je predvidenih še 1.000.000,00 SIT.
8.	Kmetijstvo, gospodarstvo in turizem
Za te namene bo v letošnjem letu namenjenih
58.500.00,00 SIT, kar je za 62% več kot lani.
Stroški urejanja kmetijskih zemljišč so predvideni v višini
5.400.000,00 SIT, kar predstavlja namenska sredstva odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč.
Sredstva za pospeševanje obrti in podjetništva znašajo
36.000.000,00 SIT in se povečujejo na račun dodatnih kreditov za nova delovna mesta.
Investicije na področju turizma v znesku 1.000.000,00 SIT pa so namenjene za opremo prostorov turističnoinformacijske pisarne TD M. Sobota.
9.	Cestno-komunalna infrastruktura in varstvo okolja
Za te namene je predvidenih 677.496.000,00 SIT, sredstev, kar je za 128% več kot lani. Od tega zneska je za stroške vzdrževanja cestno-komunalne infrastrukture predvidenoih 210.950.000,00 SIT, za investicije na tem področju pa 466.546.000,00 SIT.
Stroški vzdrževanja se povečujejo za 44% in so namenjeni za:
9.1.01	Vzdrževanje občinskih cest, vredno
23.300.000,00 SIT in predstavlja tekoče vzdrževanje cest v višini 15.000.000,00 SIT, manjša popravila cest in obnovo broda na Muri v znesku 7.000.000,00 SIT ter montažo hitrostnih ovir v znesku 1.300.000,00 SIT.
9.1.02	Vzdrževanje javnih poti v KS v znesku
7.000.000,00 SIT, ki je namenjeno za zimsko službo in navoz gramoza na vaške poti.
9.1.03	Vzdrževanje mestnih ulic bo stalo 72.300.000,00 SIT in zajema: tekoče vzdrževanje ulic v znesku
32.000.	000.00 SIT, za asfaltno prevleko v Cvetkovi ulici
10.000.	000,00 SIT, asfaltne prevleke Severjeve, Kajuhove in Slomškove ulice 10.000.000,00 SIT, vzdrževanje Kopališke ulice 15.000.000,00 SIT, vzdrževalna dela v Grajski in Ciril- Metodovi ulici v znesku 4.000.000,00 SIT ter za hitrostne ovire 1.300.000,00 SIT
9.1.08	Vzdrževanje zelenic in parkov v mestu in KS znaša 30.500.000,00 SIT: za vzdrževanje zelenic in parkov 19.000.000,00 SIT, ureditev zelenic in okolice OŠ 1 2.000.000,00 SIT, ureditev dreves v mestnem parku in Rakičanu 2.500.000,00 SIT ter za stroške 1. etape rekonstrukcije ograje v parku M. Sobota 7.000.000,00 SIT.
9.1.09	Vzdrževanje javne razsvetljave znaša
28.150.000,00 SIT. Predvidena je zamenjava svetil v mestu in KS v znesku 6.150.000,00 SIT, rekonstrukcija razsvetljave v mestu za 11.000.000,00 SIT, rekonstrukcija razsvetljave v Gregoračevai ulici za 10.000.000,00 SIT in zamenjava novoletne razsvetljave za 1.000.000,00 SIT.
9.1.10	Druga vzdrževalna dela na komunalnih objektih znašajo 22.100.000,00 SIT in so namenjena za ureditev mrliške veže in pokopališča v znesku 10.000.000,00 SIT, sofinanciranje rekonstrukcije pokopališča 10.000.000,00 SIT, vzdrževanje železniških prehodov 600.000,00 SIT in vzdrževanje jarkov-potokov 1.500.000,00 SIT.
Naložbe v cestno-komunalno infrastrukturo znašajo skupaj 466.546.000,00 SIT, povečujejo se za 210%. Gre za:
9.2.01	Investicije v obnovo cest in prometno ureditev KS - 100.533.000,00 SIT. 4.533.000,00 SIT je namenjenih za dokončanje del po pogodbah iz leta 1997, za ureditev kolesarske steze v Černelavcih (od Avnojske do Goričke ul.) 24.000.000,00 SIT, za začetek del na kolesarski stezi M. Sobota-Krog 12.000.000,00 SIT, začetna dela na kolesarski stezi M. Sobota-Bakovci 11.000.000,00 SIT, obnovo občinskih cest in pločnikov po prednostnem programu KS 32.000.000,00 SIT, obnovo in asfaltiranje ceste Polana- Markišavci 16.000.000,00 SIT in za izdelavo projektne dokumentacije za pločnik od mosta v Lendavski ulici do gostilne Habot v znesku 1.000.000,00 SIT.
9.2.02	Investicije v cestno omrežje in prometno ureditev mesta znašajo 72.140.000,00 SIT in so namenjena za: dokončanje del pri ureditvi križišča Lendavska-Gregorčičeva ulica 1.500.000,00 SIT, obnovo Kopališke ulice, neopravljeno po pogodbi iz leta 1997 v znesku
26.830.000,00 SIT, ureditev pločnikov in mestnih ulic po prednostnem programu KS 25.000.000,00 SIT, ureditev
pločnikov in kolesarske poti v Slovenski ulici
10.000.	000,00 SIT, dokončanje lokacijskega načrta za zbirno cesto (obvoznica) 6.804.000,00 SIT, za dokončanje prometne študije in druge manjše investicije v znesku
2.006.000,00 SIT.
9.2.03	Investicije na področju oskrbe z vodo znašajo
21.583.000,00 SIT in so namenjene dokončanju primarnega vodovoda Krog - 4.000.000,00 SIT, primarni vodovod za naselje Satahovci - 5.000.000,00 SIT, začetna dela pri ureditvi primarnega vodovoda v Bakovcih -
10.800.000,00 SIT, izdelavo lokacijsko projektne dokumentacije za povezovalni vodovod Krog-Bakovci -
1.500.000,00 SIT in zadržani znesek vodovoda v Kupšindh - 283.000,00 SIT.
9.2.04	Investicije v gradnjo kanalizacijskega omrežja KS znašajo 117.200.000,00 SIT in so namenjene za lokacijsko in projektno dokumentacijo za kanalizacijo Bakovci, Krog in Satahovci - 12.000.000,00 SIT, gradnjo kanalizacije v naselju Markišavci - 40.000.000,00 SIT, kanalizacijo v naselju Polana - 35.000.000,00 SIT, začetek izgradnje kanalizacije v naseljih Krog, Satahovci, Bakovci v znesku 30.000.000,00 SIT in za druge investicije 200.000,00 SIT.
9.2.05	Investicije v gradnjo čistilne naprave in kanalizacijo so predvidene v višini 152.190.000,00 SIT in se nanašajo v znesku 2.190.000,00 SIT za dokončanje del kanalizacije v Ulici ob progi, za nadaljevanje 3. etape gradnje čistilne naprave (polžno črpališče, grabeljna postaja, lovilec peska) pa je predvidenih 150.000.000,00 SIT. Investicije v ČN bo realizirana, če bodo zagotovljena sredstva Ministrstva za okolje in prostor v višini 50% investicije, ostali del pa bo sofinancirala Komunala M. Sobota iz naslova amortizacije in kredita Ekološkega sklada.
9.2.06	Investicije na področju geotermije v znesku
2.900.000,00 SIT so namenjene za odplačilo posojil za vrtino SOB I.
10.	Varstvo pred naravnimi nesrečami
V	te namene je predvidenih 42.520.000,00 SIT, kar je za 7% manj kot lansko leto. Do zmanjšanja prihaja predvsem na račun nenačrtovanih odhodkov za odpravo posledic zaradi toče.
11.	Prostorsko planiranje
Za potrebe prostorskega planiranja je predvidenih
15.200.000,	00 SIT, kar je za 105% več kot lani - in to na račun delno neopravljenih del po pogodbah iz preteklega leta.
12.	Druge javne potrebe
Za druge javne potrebe je predvidenih 44.550.000,00 SIT, kar predstavlja 10% povečanje. Večje povečanje odhodkov je pri postavkah druga javna poraba in sofinanciranju uvajanja v znanost
13.	Sredstva za urejanje stavbnih zemljišč
V	lanskem letu smo prikazali ta sredstva le kot transfer sredstev za Sklad stavbnih zemljišč v okviru proračuna. Z ukinitvijo Sklada stavbnih zemljišč z 31.12.1997 pa so prihodki iz tega naslova izvirni prihodki proračuna in se razporejajo v skladu z sprejetim proračunom.
lz naslova prihodkov za urejanje stavbnih zemljišč se za odhodke iz tega namena predvideva v letošnjem letu
439.157.000,00 SIT, kar predstavlja 245% porasta. Največ sredstev bo namenjenih za nakup nepremičnih (zemljišč in odkup zgradb), in sicer 228.000.000,00 SIT, ter za stroške komunalnega urejanja zemljišč in druge investicije komunalne infrastrukture, za kar se predvideva
188.957.000,00 SIT.
14.	Stanovanjski sklad
Sredstva za stanovanjski sklad znašajo 158.350.000,00 SIT in so večja za 28%. Kot transfer se prenaša v stanovanjski sklad 136.350.000,00 SIT, in sicer iz naslova najemnin od stanovanj 32.500.000,00 SIT, obresti od kreditov in depozitov 6.000.000,00 SIT, odplačil kreditov in kupnin 4.900.000,00 SIT in izrabe kredita Stanovanjskega sklada RS v znesku 92.950.000,00 SIT za gradnjo stanovanjskega bloka v Razlagovi ulici.
Kot dotacija iz sredstev proračuna za stanovanjsko gradnjo pa se zagotavlja 22.000.000,00 SIT.
Priloga
Proračun 7
15.	Odplačilo obresti in kreditov
Za odplačilo obresti je predvidenih 3.500.000,00 SIT, za odplačilo kreditov pa 62.000.000,00, in to za kredit Pomurske banke 32.000.000,00 SIT in za kredit stanovanjskemu skladu Mestne občine 30.000.000,00 SIT.
16.	Sredstva rezerv
Za sredstva rezerv je razporejenih 25.000.000,00 SIT, kat predstavlja 63% rasti. Za tekočo proračunsko rezervo je razporejenih 10.928.000,00 SIT, za stalno proračunsko rezervo pa 14.072.000,00 SIT, kar predstavlja 0,5% prihodkov proračuna.
IV. SKLEP
Predlog proračuna je bil sestavljen v okoliščinah, ko še niso bili znani končni kriteriji resornih ministrstev za zagotovljeno porabo, zato je pri realizaciji finančne izravnave možno manjše odstopanje. Vendar pa smo pri pripravi tega predloga upoštevali vsa do zadaj znana izhodišča in usmeritve. Odhodki proračuna znašajo po tem predlogu 2.820.620.000,00 SIT, redni prihodki proračuna pa so predvideni v višini 2.504.592.000,00 SIT. Zato bo potrebno za pokritje celotnih odhodkov proračuna najeti dolgoročni investicijski kredit v znesku
316.028.000,00 SIT za financiranje komunalnih naložb. Glede na dejstvo, da je predvsem v Krajevnih skupnostih veliko potreb po naložbah v vodovodno in kanalizacijsko omrežje, bi v okviru rednih proračunskih prihodkov uresničitev teh projektov trajala dalj časa. Zato se letos in prihodnje leto predlaga intenzivnejša investicijska dejavnost, za kar bo pa potrebno v prihodnjih letih nameniti več sredstev za odplačilo obveznosti iz naslova najetih kreditov. Zato bi bila zadolžitev v ta namen racionalna, ob tem pa mora biti tudi korigirana ustrezna zakonodaja, ki se tačas spreminja.
Zato predlagamo mestnemu svetu, da sprejme predlagani Odlok o proračunu Mestne občine M. Sobota za leto 1998, skupaj s predloženo Bilanco prihodkov in odhodkov proračuna za leto 1998 in Račun financiranja proračuna za leto 1998.
2. obravnava_______________________________
I.	UVOD
Mestni svet Mestne občine Murka Sobota je na 37. seji 19.2.1998 obravnaval predlog proračuna za leto 1998 v 1. obravnavi in ga z določenimi pripombami tudi sprejel. Strokovne službe so pripombe mestnega sveta in druge pripombe iz obdobja javne razprave zbrale, analizirale in v okviru realiziranih možnosti upoštevale pri pripravi predloga proračuna za drugo obravnavo.
Predloženi predlog proračuna Mestne občine M. Sobota za leto 1998 predvideva prihodke in odhodke v višini 2.688.420.000,00 SIT. Prihodki in odhodki proračuna so nižji za 132.200.000,00 SIT oz. 4,7% in to predvsem na račun dokončne odločitve, da se gradnja čistilne naprave v mestu M. Sobota nadaljuje po koncesijski pogodbi. Na račun zmanjšanja odhodkov za čistilno napravo so se le-ti zmanjšali za
150.000.000,00 SIT, za 17.800.000,00 SIT pa smo povečali odhodke v skladu s pripombami na prvotni predlog proračuna. Za pokritje odhodkov proračuna pa bo potreba po novem predlogu zadolžitev proračuna v višini 323.528.000,00 SIT - za potrebe cestnokomunalne dejavnosti, zato je za 7.500.000,00 SIT višja od prvega predloga.
II. PRIHODKI PRORAČUNA
Prihodki proračuna znašajo sedaj 2.688.420.000,00 SIT in so nižji za 132.200.000,00 SIT. Odstopanja so pri tehle postavkah:
2.4	Ostala sofinanciranja gospodarske infrastrukture, ki znašajo sedaj 33.500.000,00 SIT in so nižja za
64.700.00,00 SIT, in to predvsem na račun sofinanciranja čistilne naprave s strani Komunale. Znesek sofinanciranja 33.500.000,00 SIT pa bo ustvarjen s plačilom 2. obroka KS Martjanci za priklop kanalizacije v znesku 8.700.000,00 SIT, soudeležba za vodovod KS Krog, Bakovci in Satahovci bo v znesku
11.590.000,00 SIT, sofinanciranje KS Nemčavci, Markišavci in naselje Polana za ceste v znesku
1.010.000,00 SIT, sofinanciranje pločnika v Slovenskai ulicai 1.500.000,00 SIT, plačilo priklopa kanalizacije za Borejce 5.200.000,00 SIT, plačilo za sofinanciranje kanalizacije Ulice ob progi, Ledavsko naselje in Plese v znesku 1.500.000,00 SIT ter koriščenje kredita za vodovod Krog-Satahovci v znesku 4.000.000,00 SIT.
2.5	Krediti za financiranje investicij v cestno-komunalni infrastrukturi znašajo sedaj 323.528.000,00 SIT in so večji za 7.500.000,00 SIT.
3.2	Druga republiška sredstva za komunalno infrastrukturo znašajo po tem predlogu 61.000.000,00 SIT in so nižja za 75.000.000,00 SIT, kar predstavlja izpad predvidenih sredstev Ministrstva za okolje in prostor za sofinanciranje čistilne naprave. Z odločitvijo, da se gradnja čistilne naprave nadaljuje v obliki koncesije, odpadejo republiška sredstva za to investicijo, vendar pa bomo na račun tega vztrajali pri maksimalnem prispevku republike pri financiranju kanalizacije v Markišavcih in Polani.
III.	ODHODKI PRORAČUNA
Odhodki proračuna po tem predlogu znašajo
2.688.420.000,00 SIT in so manjši za 132.200.000,00 SIT. Odstopanja od predloga iz prve obravnave proračuna so pri tehle postavkah:
2.2.1	Investicije v športno dvorano pri OŠ 1, kjer bo letos potrebno plačati za dokončana dela
16.400.000,00 SIT - to je za 6.100.000,00 SIT več, kot je bilo v prvotnem predlogu. Razlika je nastala zaradi dodatnih zahtev požarne inšpekcije pri izdaji uporabnega dovoljenja za ureditev vamostno-požamih naprav v vrednosti 2.271.628,00 SIT, razliko 3.828.372,00 SIT pa predstavljajo dodamo ugotovljena dela po zapisniku o kakovostnem in finančnem prevzemu objekta in niso bila upoštevana v prvotnem aneksu k pogodbi.
3.2	Investicije v sociali se povečujejo za 4.500.000,00 SIT in znašajo sedaj 8.500.000,00 SIT. To povečanje sredstev je namenjeno za polovico obveznosti Mestne občine M. Sobota v letošnjem letu za sofinanciranje izgradnje Doma ostarelih v občini Moravske Toplice, kjer bi si v skladu z ustrezno pogodbo na ta način pridobili ustrezno število postelj za ostarele občane, za katere ne zadoščajo zmogljivosti v domu v Rakičanu. 5.1.3 Sredstva za potrebe preostalih kulturnih dejavnosti se povečujejo za 500.000,00 SIT in znašajo sedaj 36.700.000,00 SIT; povečujejo se za potrebe izdaje zbornika Društva upokojencev.
6.2.1	Investicije v gradnjo atletskega stadiona se zmanjšujejo za 1.000.000,00 SIT, ker ne bo kupljena naprava za merjenje rezultatov.
6.2.2	Druge investicije v športu znašajo
21.700.000,00 SIT in se povečujejo za 1.500.000,00 SIT, denar bo namenjen sofinanciranju nakupa slačilnic za NK Pušča v znesku 1.000.000,00 SIT in za sofinanciranje ureditve nogometnega igrišča v Kupšincih v znesku 500.000,00 SIT.
8.1	Sredstva za pospeševanje pridelave hrane se povečujejo za 3.000.000,00 SIT in znašajo sedaj
17.000.000,00 SIT. Menimo, da bodo sredstva v skladu z obstoječimi programi pospeševanja zadoščala, zato pripomba iz razprave ni bila v celoti upoštevana.
9.2.5	Investicije v čistilno napravo in kanalizacijo se zmanjšujejo za 150.000.000,00 SIT in bodo sedaj le
2.190.000,00 SIT. Zmanjšanje gre na račun financira-
nja in izvajanja nadaljnje gradnje čistilne naprave s pogodbo o koncesiji
12.6 Druga javna poraba znaša po tem predlogu
5.700.000,00 SIT in se povečuje za 1.200.000,00 SIT in je namenjeno za sofinanciranje dejavnosti zveze Slovencev v Porabju in za druge potrebe.
16. Sredstva rezerv se povečujejo za 2.000.000,00 SIT in bodo znašala 2.700.000,00 SIT. Od tega bo namenjenih za stalno proračunsko rezervo 13.411.000,00 SIT in za tekočo proračunsko rezervo 13.589.000,00 SIT.
IV.	SKLEP
Na osnovi obrazložitev lahko ugotovimo, da se prvotni proračunski prihodki in odhodki zmanjšujejo za
132.200.000,00 SIT. Ob tem pa so se potrebe po dodatnem zadolževanju iz naslova komunalne infrastrukture povečale za 7.500.00,00 SIT. Tako bo potrebno ob popolni realizaciji odhodkov in prihodkov proračuna najeti za 323.528.000,00 SIT dolgoročnega kredita z dobo odplačila 8 let, kar bo v okviru realnih zmožnosti odplačila proračuna v posameznem letu po novelimi zakonodaji o financiranju občin.
Pripombe iz razprave mestnega sveta, ki niso bile upoštevane, pa so:
-	pripombe, naj se za preureditev soboškega kina (večnamensko dvorano) zagotovi 50.000.000,00 SIT, ni bila upoštevana, ker se sedaj začenja izdelava načrtov, poleg tega pa je naložba precej zahtevna in jo bo možno vključiti v program v prihodnjem letu;
-	za nujno obnovo poletnega kopališča se zagotavlja letos iz proračuna 10.000.000,00 SIT, dodatnih
15.000.000,00 SIT pa ni vključenih, ker bo potrebna letos najnujnejša obnova v okviru zagotovljenih sredstev iz proračuna in sredstev amortizacije komunale;
-	pripomba, naj se črta 18. člen Odloka, ni bila osvojena, kajti omenjeni člen omogoča, da mestni svet v posameznih upravičenih primerih odstopa od omenjenih kriterijev;
-	sredstva za ekologijo bodo manjša od preteklega leta predvsem zato, ker je bilo v lanskem lem urejena večina divjih odlagališč, zato bo letos manj potreb;
-	sredstva za pripravo dokumentacije in odkup zemljišča za kapelico Pušča se bodo lahko izkoristila, ko bodo sprejeti prostorski načrti za omenjeno naselje.
Za sklep lahko ugotovimo, da smo pri pripravi predloga upoštevali večino pripomb, ki jih je mogoče v letošnjem lem realno uresničiti in tudi zanje zagotoviti sredstva.
Zato predlagamo mestnemu svetu, da:
-	sprejme Odlok o proračunu Mestne občine Murska Sobota za leto 1998 skupaj s predloženo Bilanco prihodkov in odhodkov proračuna Mestne občine Murska Sobota za leto 1998,
-	sprejme sklep, da se Mestna občina Murska Sobota v okviru proračuna za leto 1998 lahko zadolži za dolgoročni investicijski kredit za izgradnjo cestno-komunalne infrastrukture v višini do 323.528.000,00 SIT.
Pripravil:
Oddelek za proračun in finance Bela Pavlič, l.r.
Predlagatelj:
Župan
Mestne občine Murska Sobota Anton Slavic, ek., Ir.
Proračun 8
številka 6
MERITVE DIMNE EMISIJE IZ KURILNIH NAPRAV
Slovenija je sprejela novo emisijsko zakonodajo, v katero sodijo meritve dimne emisije. Z njo so predpisane tako mejne emisijske vrednosti kot izvajanje obratovalnega monitoringa s ciljem nadzora nad emisijami.
V Sloveniji veljajo tile predpisi:
-	Zakon o varstvu okolja (Ur. I. RS št 32/93).
-	Uredba o emisiji snovi v zrak in nepremičnih virov onesnaževanja (Ur.l.RS, št. 73/94).
-	Uredba o emisiji snovi iz kurilnih naprav (Url RS, št. 73/94).
-	Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter pogojih za njihovo izvajanje (Ur.l. RS, št. 70/96).
Prve meritve in emisijski monitoring za male kurilne naprave lahko izvaja le oseba, ki izpolnjuje tele pogoje:
-	da je izvajalec javne službe pregledovanja, nadzorovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,
-	da ima delavec, ki opravlja meritve, ustrezno izobrazbo,
-	da ima preskusno in merilno opremo za izvajanje meritev, kar dimnikarstvo Murska Sobota ima.
Dimnikarska služba izvaja meritve na malih kurilnih napravah:
-	na trda goriva toplotne moči od 50 KW do 1MW,
-	na tekoča goriva toplotne moči od 8 KW do 5MW,
-	na plinasta goriva toplotne moči od 8 KW do 10 MW.
Prve in občasne meritve se ne opravljajo na kurilnih napravah, katerih nazivna toplotna moč je manjša ali enaka 8 KW, in na kurilnih napravah na trda goriva,
katerih nazivna toplotna moč je manjša ali enaka 50 KW.
Povzročitelj obremenitve mora obstoječo malo kurilno napravo prilagoditi na tekoče ali plinasto gorivo nazivne toplotne moči, večje od 8 KW in manjše ali enake 50 KW, če je emisija čezmerna, do I. julija 1998.
Na omenjenih kurilnih napravah morajo biti meritve opravljene do 1.7.1998, nato pa vsako leto na kurilnih napravah, kot določa emisijski monitoring (Ur. I. RS, štev. 70/96).
Zato vsem uporabnikom, ki niso dovolili meritve ali so jih odklonili, svetujemo, da nas pokličejo do I. 7. 1998 po telefonu 35-310 in sporočijo, da se meritve lahko opravijo oz. pisno obvestijo ABD Dimnikarstvo Murska Sobota.
Uradna oseba, ki izvaja meritve, ne sme opravljati servisov na gorilniku ter nastavitve. Vsak uporabnik je dolžan, da si vsako leto zagotovi servis gorilna in dolžnost serviserja je, da opravi poprejšnjo meritev, ki mu je
osnova za nastavitev gorilnika. Dimnikarska služba pa opravlja samo kontrolo nad izgorevanjem vsako leto. Na podlagi izmerjene vsebnosti se ugotovi, če kurilna naprava obratuje v mejah, ki so določene in ki ne smejo čezmerno onesnaževati okolja. Če se pri opravljenih meritvah ugotovi, da kurilna naprava ne obratuje v mejah normale, se izdata opozorilo in rok za odpravo pomanjkljivosti.
Če uporabnik pomanjkljivosti ne odpravi, je o tem obveščen inšpektor za varstvo okolja in prostora. Uporabnike, ki ne bodo dovolili dimnikarski službi, da opravi meritve dimne emisije, bomo prav tako prijavili inšpektorju za varstvo okolja in prostora. Omenjena inšpekcija pa bo ukrepala v skladu z omenjenimi zakonskimi predpisi.
Meritve plača uporabnik osebi, ki meritve izvaja. Poročilo o meritvah pa uporabnik prejme v roku sedmih dni in ga je dolžan shraniti do prihodnje meritve.
ABD DIMNIKARSTVO ♦
30. april 1998
15
GLUHI IN NAGLUŠNI
V REFORMI POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
G
luhi ne zahtevamo nobenih materialnih olajšav, temveč možnosti šolanja in usposabljanja, da bi se lahko sami preživljali, ter se vključevali v skupnost ostalih sodržavljanov, kot enakopravni in koristni člani skupnosti. To je eden od sklepov prvega kongresa gluhih federalne Jugoslavije iz leta 1951.
Od leta 1951 dalje Zveza gluhih in naglušnih Slovenije v svojem programu namenja izredno pozornost izobraževanju odraslih gluhih, skozi različne oblike izobraževanja (seminarji, predavanja, okrogle mize, tečaji), na katere povabi strokovnjake s področja gluhote, zakonodaje, zdravstva, izobraževanja, ter socialnega varstva. V okviru svojih predavanj smo v hotelu Fiesa v času od 20. do 22. marca 1998 organizirali seminar pod naslovom »Gluhi in naglušni v reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja«. Udeležba je bila zelo pestra, saj so bili prisotni predsedniki in sekretarji iz vseh II regijskih DGN iz cele Slovenije, predstavniki iz resorja staršev, ki imajo gluhe in naglušne otroke, predstavniki iz šolstva itd. Predavanja so bila izredno zanimiva, aktualna in koristna, zato smo se odločili da jih objavimo tudi v soboških novinah.
Seminarja so se udeležili predstavniki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Urada za invalide RS, Centra za rehabilitacijo invalidov in Pedagoške fakultete.
in kakšne so bistvene značilnosti te reforme?
Sestavljala novega pokojninskega sistema predlagajo, da naj bi bila določena osnovna pokojnina, do
katere bo pri polni starosti upravičen tudi upokojenec z minimalno delovno dobo (15 let). Ta pokojnina naj bi znašala 80 odstotkov najnižje zajamčene plače v neto znesku. Nadalje naj bi bili vsi slovenski državljani nad 65. letom starosti upravičeni do tako imenovane državne pokojnine, ne glede na to, ali so sploh bili kdaj zaposleni ali ne glede na svoje siceršnje socialne razmere, če ne bi bili upravičeni do nobenih drugih ugodnosti iz javnega sistema. Ta državna pokojnina naj bi znašala 50 odstotkov minimalne pokojnine.
Že na prvi pogled se zdi, da je slovenska pokojninska reforma dobro zastavljena in premišljena. Pa vendar je v primerjavi z ostalim razvitim svetom veliko prestroga. Predvsem, pa se ne moremo znebiti vtisa, da jo želijo predlagatelji uvesti preveč na hitro, pravzaprav na vrat na nos. Sicer pa je najbrž vsem jasno, da je pokojninska reforma potrebna, da se moramo čim bolj izenačiti z ostalo Evropo, če mislimo postati del nje. Toda postavlja se vprašanje, ali bo novi sistem zagotavljal našo socialno varnost in v kolikšni meri. In ali ne bo zaradi tega, ker naj bi kasneje odhajali v pokoj, še več brezposelnih? Vemo, da nobena pokojninska reforma v razvitem svetu ni tako huda, kot je predvidena v slovenski Beli knjigi. Končno gre za državljane in državljanke Slovenije.
invalidsko zavarovanje - Bela knjiga
V predlogih Bele knjige je invalidsko zavarovanje obravnavano manj obsežno kakor ostali del splošnega pokojninskega zavarovanja. V nakazanih rešitvah iz Bele knjige je nekaj ureditev, ki so v nasprotju s sodobnim konceptom invalidskega zavarovanja in
varstva ter v nasprotju z ustavnim načelom varstva pridobljenih pravic. Menimo, da bi moralo na področju invalidskega zavarovanja priti do veljavnosti načela solidarnosti socialnega zavarovanja. To načelo pa se lahko optimalno uresničuje prav v enotnem sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Definicija invalidnosti je temelj za urejanje invalidskega zavarovanja in varstva. Sedanja definicija je dejansko potrebna spremembe, ker zelo togo veže invalidnost izključno na delovno mesto, na katerem delavec dela pred nastankom invalidnosti. To je relativna definicija. Izrazito slabše so obravnavani invalidi, ki so postali nezmožni za delo oziroma zmanjšano zmožni zaradi bolezni ali poškodb zunaj delovnega razmerja (neprofesionalni riziki invalidnosti) v primerjavi z invalidi zaradi poklicne bolezni in poškodbe pri delu (profesionalni riziki invalidnosti). Že pridobljene pravice se krčijo na raven, ki ne zagotavlja primerne socialne varnosti.
Poklicno usposabljanje delovnih invalidov
V Beli knjigi je sicer poudarjen večji pomen poklicne rehabilitacije, ni pa sistemsko izdelana ureditev tega področja. Ni jasno ali bo to prepuščeno posebnemu zakonu ali delovnopravni zakonodaji, ali pa morda kar samostojnemu pogodbenemu urejanju med delodajalcem, organizacijo za usposabljanje in invalidom v skladu z nekaterimi le načelnimi zakonskimi usmeritvami. Ker je popolna diskotinuiteta z delovnim razmerjem podana pri splošnih (nepoklicnih) rizikih (bolezen, poškodba izven dela, bo tak invalid zunaj vsake socialne varnosti, če zanj delodajalec ne bo imel možnost za zaposlitev. Še manj bo možnosti s strani delodajalca, da bi se vključil v postopke poklicne rehabilitacije. Že omenjena delna pokojnina ne bo zadoščala niti za minimum socialne varnosti, socialnih korektivov pa tak invalid ne bo deležen, saj ne bo redni upokojenec. Ali bodo torej ti invalidi deležni le še socialnih pomoči?
Dodatek za pomoč in postrežbo ter invalidnina (nadomestilo za telesno okvaro)
Bela knjiga omenja poseben prispevek za dodatek za pomoč in postrežbo. To se zdi vprašljiva rešitev, saj gre za rizik iz enotnega sistema invalidskega zavarovanja. Najbolj zdravstveno ogroženi bodo težko zmogli plačevati poleg dodatnega zdravstvenega zavarovanja še dodatno zavarovanje (prispevek) za pomoč in postrežbo. Osnovna ta dejatev naj bo tudi v bodoče pokrita iz splošne prispevne stopnje. Za eventuelno višjo dajatev pa je možno urediti višji prostovoljni prispevek. Ni sprejemljivo, da bi nadomestilo za telesno okvaro bilo opredeljeno kot socialno varstveni korektiv (pokritje iz proračuna), saj gre za riziko invalidskega zavarovanja. Bela knjiga opredeljuje to nadomestilo kot socialno-korektivno dajatev.
Kakšna naj bo ta reforma, kakšna naj bo prihodnja pokojninska in invalidska ureditev, kako naj bo tempiran prehod iz sedanje ureditve, ipd., ta vprašanja pa zaslužijo vso strokovno pozornost. Gre za našo prihodnost, gre za ukrepe z daljnosežnimi učinki in posledicami, ekonomskimi in tudi socialnimi. Skoraj gotovo je, da bo to najbolj prizadelo mlado generacijo, kajti bistveno se bo upočasnila normalna (zamenjava generacij. Številni mladi ljudje bodo zaradi tega dalj časa brez zaposlitve in brez možnosti, da bi si pridobili delovne navade in se osamosvojili. Kaj to pomeni za mlade generacije in za družbo v celoti ni težko predvideti.
CVETKA ŠKAFAR ♦
KLUB HIPERT0NIK0V

Ž
e deseto leto deluje v Murski Soboti klub hipertonikov - za ljudi s povišanim krvnim tlakom. Kot pravi predsednica Helena Uršič, je v njem 30 članic in članov, čeprav je veliko več ljudi, ki imajo težave s srcem oziroma povišanim pritiskom. Zato jih vabijo, da se jim priključijo, kajti sestajajo se vsak prvi četrtek v mesecu ob 17. uri v prostorih soboške četrte osemletke.
Občasno pripravljajo predavanja (na sliki s predavanja mag. dr. Branke Belovič o zdravi prehrani), ob srečanju imajo obvezno meijenje krvnega daka, tehtanje ter srečanje z zdravnikom. Ob ustanovitvi pred desetimi leti se je vanj vključilo kar 50 občanov.
FILIP MATKO ♦
16
številka 6
JUBILEJ OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE MURSKA SOBOTA
O
bmočna obrtna zbornica Murska Sobota praznuje letos 30-letnico delovanja. V ta namen bodo v mesecu maju dogodki, namenjeni praznovanju tega jubileja.
Osrednji del aktivnosti bo sejem obrti in podjetništva, ki ga obrtna zbornica letos organizira prvič. Sejem bo v sejemskem šotoru in delno tudi
na parkirišču ob Galeriji Murska Sobota. Na sejmu bodo razstavljali in se predstavili obrtniki in podjetniki s svojimi izdelki, storitvami, nasveti in informacijami. Sodelovale bodo tudi banke in zavarovalnice.
Ob tridesetem jubileju bo zbornica izdala Katalog obrti in podjetništva, katerega predstavitev bo na sejmu. Katalog bo
koristen pripomoček za vse, ki bodo iskali izdelovalce in izvajalce.
V nadaljevanju objavljamo PROGRAM DOGODKOV, ki
bodo od 26. do 30. maja 1998 v Murski Soboti. Vse prebivalce mesta Murska Sobota in okoličane vabimo, da prireditev obiščete v čim večjem številu in na ta način prispevate svoj delež
k praznovanju jubileja obrtnikov.
Ogled sejma in udeležbe na vseh prireditvah so brezplačni, zato vabljeni v čim večjem številu.
Območna obrtna zbornica Murska Sobota organizator prireditev, prosi za strpnost in razumevanje zaradi motenja pri parkiranju in prometu.
MARIJA ROGAN ♦
P
R
O
G
R
A
M
P
R
I
R
E
D
I
T
E
V
TOREK, 26. maj
11.00	Otvoritev sejma obrti in podjetništva	Šotor pri Galeriji
18.00	Svečana akademija ob 30. letnici	Galerija M. Sobota
(Kulturni program s podelitvijo priznanj
in plaket zaslužnim obrtnikom)
17.00-20.00	Zabava s plesom	Šotor pri Galeriji
SREDA, 27. maj
9.00 -19.00	Sejem obrti in podjetništva (predstavitev obrtnikov,	Šotor pri Galeriji
sekcij, prodaja na stojnicah, gostinska ponudba)
11.00	Vajenci in mojstri-
Posvet o dualnem izobraževanju	Galerija M. Sobota
17.00-20.00	Zabava s plesom	Šotor pri Galeriji
ČETRTEK. 28.MAJ
9.00	-19.00 Sejem obrti in podjetništva	Šotor pri Galeriji
10.00	Razvoj obrti in podjetništva - okrogla miza
(minister za malogospodarstvo in turizem Razgoršek)
PETEK. 29.maj
9.00 - 19.00	Sejem obrti in podjetništva	Šotor pri Galeriji
11.00	Srečanje obrtnikov in županov
17.0 - 24.00	Zabava s plesom	Šotor pri Galeriji
SOBOTA. 30. maj
9.00 - 17.00 Sejem obrti in podjetništva	Šotor pri Galeriji
Prodaja na stojnicah -
Gostinci se predstavljajo
RAZSTAVA DEL INVALIDOV
D
30. april 1998
17
ruštvo paraplegikov Prekmurja in Prlekije, predsednik je Matija Merklin, je na sedežu v Ulici arhitekta Novaka 4b v Murski Soboti pripravilo posebno razstavo izdelkov članic in članov v čast letošnjega dneva žena in materinskega dne.
Razstava z okrog 500 izdelki (prti, gobelini, svečniki, porisani kozarci, lutke, kvačkanice, pleteni izdelki, izdelki iz pšenične in koruzne slame, slikanje na steklo, porcelan in svilo, pletenje iz šib, cvetje iz papirja in najlona, velikonočne vizitke) je bila na ogled od 5. do 7. marca, sodelovalo je 15 članic in članov, nekateri izdelki pa so bili tudi naprodaj.
FILIP MATKO ♦
BREZPOSELNOST V POMURJU
B
rezposelnost je dokaj hvaležna tema, o kateri zelo radi govorijo politiki v predvolilnih kampanjah, podjetniki, ko iščejo delavce in kljub visokim številkam prijavljenih na zavodu ustreznih ne morejo dobiti; z brezposelnimi se danes srečujemo na vsakem koraku, saj so to naši znanci, sorodniki, sosedje.
Poskusila bom predstaviti brezposelnost v pomurskem prostoru - kamor štejemo območje Uradov za delo Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota.
REGISTRIRANA BREZPOSELNOST
Število brezposelnih oseb v Pomurju je ob koncu leta 1997 doseglo najvišjo točko -10.271, kar pomeni 17,9 % brezposelnost (v Sloveniji 14,5 %). Brezposelnost je v primerjavi z lanskim letom višja za 4,2 %. Najslabše je na območju Upravne enote G.Radgona, kjer je brez zaposlitve 26% prebivalcev, od teh 45 % žensk.
BREZPOSELNI PO KATEGORIJAH
Ustroj brezposelnih v Pomurju je izredno neugoden in v primerjavi s podatki za Slovenijo veliko slabši (glej tabelo).
Zelo neugodno je, da je skoraj 60 % brezposelnih brez strokovne izobrazbe, med njimi je 49 % žensk in 51 % moških.
V Pomurju imamo najvišji delež iskalcev prve zaposlitve, to pomeni, da niso še nikdar delali. Med njimi jih je 49 % brez strokovne izobrazbe, 39 % jih ima končano poklicno in srednjo šolo. Med iskalci prve zaposlitve je 49 % žensk.
Smo med tistimi, ki imamo med brezposelnimi zelo visok delež mladih, starih do 26 let. Če bi bile večje možnosti zaposlovanja, bi to vsekakor predstavljalo prednost, saj je izobrazbena sestava med temi ugodnejša, le 33 % jih je brez strokovne izobrazbe, 52 % jih ima poklicno in srednjo šolo. Vendar je drug problem - strukturna brezposelnost. Največ jih je s poklici, ki jih lahko pridobijo v regiji, tako da se po šolanju prijavijo na zavodu za zaposlovanje. Če jih naštejem samo nekaj - podatki so samo za mlade, stare do 26 let: čez 80 je eletronikov, 60 frizerjev, 170 prodajalcev, 70 kmetijskih tehnikov, 61 strojnih tehnikov, 176 ekonomskih tehnikov, 88
zdravstvenih tehnikov, 106 gimnazijskih maturantov.
Število brezposelnih v starosti nad 40 let se je v lanskem letu povečalo za 17,2 %. Med njimi je 32 % žensk. Najbolj je na porast vplivalo pospešeno »upokojevanje« prek zavoda, saj se je število trajnih presežkov v lanskem letu povečalo kar za 46 %. Ker že celo leto visi v zraku sprememba zakonodaje na socialnovarstvenem področju, so podjetja in delavci izkoristili dokaj ugodne možnosti sedanje zakonodaje.
Večjo težavo pomeni dolgotrajna brezposelnost. Dolgotrajno brezposelnih je v Pomurju 63,1 % (v Sloveniji 59,6 %). Poskusila bom razložiti, zakaj predstavlja dolgotrajna brezposelnost težavo. Pri takšnih osebah je potrebno vložiti zelo veliko energije, da jih motiviramo za začetek dela.
Ljudje na brezposelnost različno reagiramo. Brezposelnost je zlom v razvoju kariere razvoja posameznika. Ljudje se prijavljajo na zavodu po različnih življenjskih obdobjih - po končani osnovni šoli, ko ne želijo ali ne morejo nadaljevati šolanja, »osipniki«, to so tisti, ki se sicer vključijo v poklicne in srednje šole, vendar jih ne končajo, potem so tisti, ki uspešno končajo šolanje v srednjih in poklicnih šolah in ne dobijo zaposlitve, potem so tukaj osipniki iz višjih in visokih šol, diplomanti višjih in visokih šol, ki ne dobijo zaposlitve.
Med težavnejše zlome v poklicni karieri posameznika pa sodijo tisti, ko so začeli neko poklicno pot, a je bila ta nasilno prekinjena - sem sodijo vse vrste izgube zaposlitve v različnih starostnih obdobjih. Vsak zlom na delovni poti je kriza v karieri, ki jo mora posameznik premagati in sam ali z našo pomočjo oblikovati novo.
Ljudje na izgubo zaposlitve reagirajo različno. Sam trenutek izgube zaposlitve predstavlja za posameznika šok. Eni so povsem pobiti, drugi se obnašajo, kot da se jih dogodek ne tiče. Ne prvi ne drugi pa nimajo kritičnega odnosa do svojega položaja. Pomagajo si tako, da zmanjšujejo pomen dogodka.
Potem se začne racionalizacija, v kateri pa skoraj dosledno iščejo vzrok za krizo zunaj sebe in tudi pričakujejo, da jo bo rešil nekdo drug - podjetje, država, neka inštitucija. Hkrati so jezni na te ustanove, tudi podvomijo v sebe in s trajanjem te etape se pojavi strah pred prihodnostjo. Na tej točki se mora posameznik zagledati v
svoj položaj in analizirati stanje, ki mora privesti do odločitve, da bo moral kreniti znova. Od tod naprej gre po ustaljeni poti sprejemanja poklicnih odločitev.
Če se posameznik po nekem časovnem obdobju ne uspe zaposliti, se problemi stopnjujejo. Nenehni neuspešni poskusi načenjajo posameznikovo samozaupanje, pojavijo se denarne skrbi, zmanjšajo se socialni kontakti. Posameznik lahko pride v etapo pesimizma, meni, da je za rešitev lastne brezposelnosti storil že vse, kar se je dalo. lz te etape preide v etapo fatalizma - se mimo vda v usodo in ni več aktiven iskalec zaposlitve.
Zato je pri osebah, ki so prešle v dolgotrajno brezposlenost, potrebno uporabljati ukrepe, ki imajo za cilj dvigniti stopnjo posameznikove lastne aktivnosti in samozaupanje. So tudi izjeme, kjer je kariera brezposelnosti drugačna, kar je lahko odvisno od osebnosti posameznika, ali se je znašel po svoje - dela na črno, ali je postal brezposelni z določenim ciljem. Primanjkuje pa nam prav ukrepov za dolgotrajno brezposelne.
V	povprečju čakajo na zaposlitev 2 leti in 7 mesecev, ženske še mesec dlje. Potrjuje pa se podatek: čim višja je stropnja izobrazbe, tem krajša je čakalna doba na zaposlitev. Brezposelni s srednješolsko izobrazbo čakajo na zaposlitev 1 leto in 11 mesecev -ženske 1 mesec manj, z višjo in visoko izobrazbo pa 1 leto in 1 mesec, ženske le 11 mesecev.
Če sledite objavam prostih delovnih mest, je skoraj obvezen podatek o starosti in spolu osebe, ki jo iščejo delodajalci. Natakarice bi imeli vsi stare do 20 let, če je stara 25 let, mora imeti pravo postavo, skoraj nihče ne išče delavca v starosti nad 40 let. Ob razgovorih z delodajalci poudarjamo prednosti »starejših« delavcev. Zenska po 40 letu ima na primer odrasle otroke, ne bo izostajala zaradi bolniških, lahko se popolnoma posveti delu, ima bogate delovne izkušnje, kar so zagotovo prednosti v primerjavi z mlajšimi. Istih »veščin« trženja svojega dela skozi prednosti in poudarjanja tega, kar znaš, poskušamo naučiti tudi naše brezposelne v različnih programih, ki jih izvajamo.
V	težkem položaju so predvsem tisti starejši po štiridesetem letu - zlasti ženske -ki so vse življenje delali le za eno stvar, npr. kakšno operacijo pri tekočem traku, knjiženje v računovodstu, po možnosti brez računalnika. Takšnega je težko pripraviti do tega, da se bo usposobil za kaj drugega, ali da bo vsaj razmišljal, kaj bi pa še lahko delal.
KAJ POVEDATI NA KONCU?
Kakorkoli se zdijo podatki »grozni«, ko jih pogledamo le kot številke, moram iz izkušenj, ki jih imamo na Zavodu za zaposlovanje, reči: Tisti, ki so vztrajni, ki DELO res iščejo, ga tudi dobijo!
CVETKA SREŠ ♦
POMURJE	SLOVENIJA
delež s 1. in 2. stopnjo izobrazbe	56,9%	46,8%
delež žensk	41,5%	48,9%
delež iskalcev 1. zaposlitve	27,3%	18,8%
delež starih do 26 let	36,8%	28,3%
delež starih nad 40 let	33,6%	43%
delež dolgotrajno brezposelnih	63,1%	59,6%
18
številka 6
BETLEHEMSKI
POZDRAV
Februarsko jutro ob 4.00 na avtobusni postaji v Murski Soboti.
Rana ura je, vendar smo vsi zelo, zelo zbujeni, naše o či so polne pričakovanja, pogledujemo se med samo, se nasmihamo ter ukvarjamo z zlaganjem potovalk. Končno smo vsi zbrani, namestimo se na avtobus, še enkrat preverimo navzočnost ter krenemo proti brniškemu letališču. Naša zasedba je zelo pestra, mladi košarkarji, njihovi trenerji, spremljevalci, funkcionarji kluba, skratka, vsi ljubitelji in simpatizerji košarke. Za devet dni zapuščamo staro celino in odhajamo obiskat nov svet -Ameriko.
Uspešen in ambiciozen Košarkaški klub Creativ iz Murske Sobote je lansko leto sprejel odločitev, da svoje prizadevne košarkarje in trenerje nagradi z atraktivnim izletom v Združene države Amerike, domovino košarke. Po večmesečnem intenzivnem delu upravnega odbora kluba s pripravo potovanja nas je na avtobusu zbranih petdeset udeležencev.
Z Brnika poletimo proti Frankfurtu, od tam pa v New York. Nekateri potujejo z letalom prvič, malce so potni in zaskrbljeni, vendar je naš let zelo miren in prijeten. Kljub napornemu, skoraj celodnevne-
mu potovanju smo ob pristanku v ZDA vsi spet polni energije. Z avtobusom nas odpeljejo v New York, namestimo se v hotelu ter se po kratkem počitku že odpravimo na sprehod do Empire State Buildinga, od koder imamo lep razgled po mestu.
Drugi in tretji dan si ogledamo najznačilnejše predele in objekte v New Yorku: center Lincoln, katedralo St. Johh Divine in katedralo St. Patrickš, muzeje in trgovine na 5. aveniji, hotel Plaza, nebotičnik Trump, Broadway, umetno zasajeno oazo v mestu - Centralni park, center Rockefeller, Times Square, Greenwich Village, letalonosilko Intrepid, ki je spremenjena v muzej, Kip svobode - simbol ameriške svobode ter Ellis Island, kjer so se izkrcavali prvi prebivalci New Yorka z vsega sveta. V New Yorku smo bili na poroki v tamkajšnji slovenski frančiškanski cerkvi, Suzana in Zlatko, par, ki je potoval z nami, sta si sredi svetovnega poslovnega centra ob slovenskem poročnem obredu, izrekla usodni DA.
Četrti dan potovanja se odpravimo v Betlehem v zvezni državi Pennsylvania. Betlehem, mesto, ki je zraslo z razvojem železarske industrije, ima 65.000 prebivalcev, med njimi kar 7.000 Slovencev, največjih je prav z našega dela države.
Med Mestno občino Murska Sobota in mestom Betlehem je bila 8. junija 1996 podpisana resolucija (listina o pobratenju), s katero se je uradno potrdilo
pobratenje med mestoma.
Kot ena od udeležencev potovanja sem doživela ganljiv sprejem in druženje z ameriškimi Prekmurci, ki so že druga oziroma tretja generacija Slovencev v Betlehemu. V obljubljeno deželo so se s trebuhom za kruhom odpravili njihovi starši oziroma stari starši. Betlehemski rojaki so se med našim obiskom zelo
potrudili, razkazali so nam znamenitosti mesta in okolice, organizirali so prijateljske tekme naših dečkov z domačini, nas popeljali v mesto York, kjer smo si ogledali izdelavo svetovno znanih ameriških motorjev znamke Harley Davidson.
Pripravili so nam pravo prekmursko veselico z obilo domače hrane. Najbolj prizadevni -Mariška, Ana, Frank, Bob in še nekateri - so bili z nami cele dneve. Predvsem smo vsi bili veseli druženja, imeli smo občutek domačnosti, bili smo
med našimi rojaki, počutili smo se, kot da se poznamo že dolgo, kot da smo sorodniki.
V pobratenem mestu nas je sprejel betlehemski župan Donald Chunningham, ki je tudi sam povezan s Slovenijo, kajti njegova babica je bila ena od tistih, kije iz domačega Prekmurja šla v svet iskat boljše življenje. Na sprejemu v mestni hiši nas je župan prisrčno sprejel ter vsakega obdaril z grafiko domačega mesta. V imenu košarkarjev ga je nagovoril trener kluba Peter Juteršnik, v imenu našega župana, mestne občine in turističnega društva pa sem mu prenesla pozdrave in obenem povabilo za obisk.
Vse lepo hitro mine. Tako je minilo tudi naše druženje z rojaki in drugimi prebivalci v pobratenem mestu. Polni vtisov in lepih doživetij smo spet zapakirali kovčke in se pripravili za povratek. Ob slovesu so bile marsikatere oči solzne, težko in lepo nam je bilo. Z betlehemskimi pozdravi vsem sorodnikom, znancem, oziroma vsej domači pokrajini in deželi smo se odpravili nazaj proti New Yorku ter od tam prek Frankfurta spet prispeli domov.
Delček vsakega od naših izseljencev na drugem koncu sveta imamo s sabo, doma, seveda pa smo ostali z njimi še naprej v stiku. Našim ameriško-prekmurskim rojakom zdaj pisno sporočamo o življenju in dogajanju v domačem kraju in se prisrčno veselimo njihovega obiska v domačem kraju. Na mestni občini imamo tudi telefonski imenik mesta Betlehem, tako, da vsi, ki iščete znance v Betlehemu, lahko dobite informacije dobite tudi pri nas.
Torej še enkrat: vsem rojakom, sorodnikom ter znancem iskren betlehemski pozdrav!
DARJA PINTARIČ ♦
30. april 1998
19
PROGRAMSKE USMERITVE ŠPORTNE ZVEZE MURSKA SOBOTA V LETU 1998
s
kupščina Športne zveze Murska Sobota, ki vključuje 60 klubov, društev in zvez iz mestne občine Murska Sobota, se je sestala na letni programski skupščini in med drugim sprejela programske usmeritve.
Osnovni namen Športne zveze Murska Sobota bo spodbujati športno dejavnost na vseh treh področjih: športu mladih, športu za vse in tekmovalnem ter vrhunskem športu. Športna zveza si bo prizadevala, da bo obravnavala vprašanja in naloge, ki so skupnega pomena za klube in društva v Mestni občini. V sodelovanju z Mestno občino si bo prizadevala, da športna dejavnost dobi čim večjo podporo.
Celotna dejavnost bo spremljana in računalniško vodena, in to s povzetkom programskih usmeritev klubov in društev, številčnimi podatki o članstvu, rezultatih kadrih in objektih, spiskom kategoriziranih in perspektivnih športnikov.
Vse naše prireditve bodo posredovane na Internet prek Infošporta.
V	letošnjem letu bomo pripravili popis športnih objektov s ponudbo rekreacijskih, šolskih in ; tekmovalnih površin.
Šport v Sloveniji v tem letu dobiva pomemben dokument -Zakon o športu, sledil bo Nacionalni program športa v Sloveniji. Za nas pa bo zelo zanimiva delitev sredstev iz iger na srečo v Fundaciji za šport. Sodelovali bomo v pripravi nove organiziranosti športnih zvez na ravni Slovenije, prizadevali pa si bomo tudi za uspešno sodelovanje na ravni regije.
V	okviru založniške dejavnosti predvidevamo 2. dopolnjeno izdajo Zgodovine telovadnega društva Sokol Murska Sobota, pripravil pa jo bo Herman Šticl.
Osrednja prireditev v letošnjem letu bodo mladinske igre TREH DEŽEL, ki jih bomo kot jubilejne 25. organizirali v našem mestu, in to v namiznem tenisu, atletiki, košarki, tenisu, nogometu in odbojki. Sodelovali bodo mladi do petnajst let iz FurlanijeJulijske krajine, Koroške in Slovenije.
Naši šolski otroci do petnajst
let se bodo udeležili iger v Španiji - in to v tenisu in atletiki.
V	okviru predvidenih programov ugotavljamo, da bo sodelovalo 4458 članov klubov in društev, ki so evidentirani iz popisa članstva kot redno aktivni, pričakujemo pa še vključevanje drugih občasno aktivnih občanov.
V	pripravi so idejni načrti za dograditev pri domu Partizan Murska Sobota z novimi površinami za namizni tenis, rokoborbo, judo, karate, strelišče, squash. Že pridobljeni lokacijski dokumentaciji naj bi se letos pridružili načrti, kasneje pa ustrezna gradbena dovoljenja.
Leto športa in turizma bo izraženo zlasti v programu športa za vse. Na tem področju želimo povečati število imetnikov olimpijske kartice, ki omogoča našemu članstvu tudi vstop na atletski šolski stadion.
KONČANA LIGA TREH DEŽEL
V
 restavraciji hotela Diana je bilo 28. marca sklepno dejanje tokratne lige v streljanju s standardno zračno puško. Udeležilo se je je 14 ekip, od tega 11 iz Slovenije, ena ekipa iz Hrvaške ter dve ekipi iz Avstrije. Kot smo izvedeli od organizatorjev, se bo podobno tekmovanje nadaljevalo letošnjo jesen, sodelovale bodo po tri ekipe iz Avstrije in Hrvaške,
slovenskih pa bo šest.
V ekipni konkurenci je zmagala ekipa Strelske družine Koloman Flisar s Tišine pred ekipo Strelske družine Štefan Kovač iz Turnišča ter prvo ekipo Strelske družine Ljutomer. Ekipa hrvaškega Zelenbora je bila četrta, avstrijska ekipa Bad Gleichenberg sedma, Feldbach pa enajsta.
FILIP MATKO ♦
7. MEDNARODNI POKAL V JUDU
udo je šport, ki ima v našem mestu številne privržence, tradicijo in se ponaša s številnimi dosežki. Letos so športni delavci, ki se ukvarjajo s to športno zvrstjo, pripravili že 7. mednarodni pokal, ki je potekal prejšnji mesec v športni dvorani osnovne šole 3 v Murski Soboti. Prizadevni športni delavci so izvedli prireditev
izjemno uspešno, za kar gre usluga 11- članskemu organizacijskemu odboru, ki ga je vodil predsednik Franc Huber. Tekmovanja se je udeležilo kar 173 judoistov iz Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Vse sodelujoče je pozdravil župan mestne občine Anton Slavic, tekmovanje pa je odprl predsednik organizacijskega odbora.
Tudi uspešne uvrstitve domačih tekmovalcev niso izostale, najvidnejše pa je prvo mesto športnika mladinskega razreda Gorana Hašaja v kategoriji do 66 kg.
Organizacijski odbor je zlasti hvaležen vsem pokroviteljem, ki so pripomogli k uspešni izvedbi tekmovanja.
GORAN HAŠAJ
član Judo kluba Murska Sobota je v kategoriji mladincev do 66 kg zasedel 1. mesto na 7. mednarodnem pokalu Murske Sobote.
7. MEDNARODNI POKAL V JUDU V MURSKI SOBOTI
tekmovalci in sodniki ob odprtju v športni dvorani tretje OŠ.
20
številka 6
MALI NOGOMET MALIH
začetku zimskih počitnic sta bila v telovadnici tretje soboške osemletke kar dva nogometna turnirja
dečkov. V organizaciji NK Mura in podjetja Unitas iz Ljubljane je potekal tradicionalni turnir v malem nogometu za pokal Unitas 98. Nastopili so dečki, stari do 14 let, iz štirih slovenskih, treh hrvaških in ene avstrijske ekipe. Iz dveh predtekmovalnih skupin so proti koncu dneva potekali zadnji zanimivi dvoboji.
Razvrstitev: 1. Maribor Branik, 2. Varteks Varaždin (H), 3. Podravina Ludbreg (H), 4. Mura, 5. Pomorac Kostrena (H), 6. TUS
Fehring (A), 7. Univit Rakičan in 8. Mura 2.
Za dečke do 12. let starosti pa je turnir organizirala Otroška nogometna šola Phoenix iz
Murske Sobote, ki jo vodi Vladimir Vlaškalič. Sodelovalo je devet ekip; najprej so se pomerile v dveh predtekmovalnih skupinah, sledili pa so dvoboji od 1. do 5. ter od 6. mesta.
Končni vrstni red: 1. Mura 1, 2. Phoenix, 3. Panorma Črenšovci, 4. Potrošnik Beltinci, 5. Mura 2, 6. Rakičan, 7. Phoenix 2, 8. Lesoplast Križevci v Prekmurju in 9. Bakovci.
FILIP MATKO ♦
DVE MEDALJI PREKMURSKI PODRUŽNICI ZMS
a strelišču Huje Občinske strelske zveze Kranj je potekalo četrto državno prvenstvo Združenja multiple skleroze Slovenije v streljanju s serijsko zračno puško ter pikadu. Sodelovalo je 48 tekmovalk in tekmovalcev iz vseh 15 podružnic ZMS po Sloveniji.
Streljalo je 33 strelk in strelcev. Tekmovali so v posamični konkurenci.
Rezultati-ženske:
1. Gustika Horvat (radgonska podružnica) 243 krogov,
2.	Ana Mohar (kamniško-za-savska podružnica) 235 krogov,
3.	Jožica Dejak (prekmurska podružnica) 164 krogov.
Rezultati-moški:
1. Milan Koren (prekmurska podružnica) 308 krogov,
2.	Milan Brenčič (radgonska podružnica) 281 krogov,
3. Janko Škrnički (celjska podružnica) 272 krogov,
17. Anton Magdič (prekmurska podružnica) 113 krogov.
Pikado je metalo 11 članic ter 14 članov. Tekmovanje je potekalo v parih na izpadanje. Rezultati-ženske:
1. Doroteja Kunst
(koroško-velenjska podruž.),
2.	Danica Prešeren (dolenjska podružnica),
3.	Marija Čemalogar (logaško-notranjska podruž.).
11. Slavica Turza
(prekmurska podružnica). Rezultati-moški:
1. Janko Škrnički (celjska podružnica),
2.	Rafko Ivančič (dolenjska podružnica),
3.	Ivan Cafuta (ljubljanska podružnica),
7. Milan Gjerkeš
(prekmurska podružnica).
FILIP MATKO ♦
POPRAVEK REZULTATOV
V	prejšnji številki je prišlo do napake pri rezultatih Delavskih športnih iger.
V	košarki je prvo mesto zasedla ekipa košarkarjev OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE MURSKA SOBOTA, prav tako je pripadlo prvo mesto v tenisu OBMOČNI OBRTNI ZBORNICI MURSKA SOBOTA.
Prizadetim se za napako opravičujemo.
TUDI LETOS AKCIJA »VETER V LASEH - S ŠPORTOM PROTI DROGI«
etos bomo v naši mestni občini že tretjič izvedli akcijo VETER V LASEH - S ŠPORTOM PROTI DROGI.
Vse so bile dobro obiskane, program pa mladim omogoča sodelovanje na športnem in likovnem področju. Tudi letos bodo mladi igrali košarko, odbojko, imajo pa tudi možnost rolanja. V naši mestni občini bo akcija v soboto, 23. maja 1998. Začela se bo ob
9.30 na zunanjih igriščih doma Partizan v Murski Soboti.
Za vse udeležence bodo zagotovljene majice, najboljši v posameznih športnih aktivnostih pa prejmejo kolajne.
Pričakujemo tudi, da bomo dobili organizacijo finalne izvedbe, ki bo 13. junija 1998. V Murski Soboti se bodo srečali najboljši z vseh prireditev po Sloveniji.
Zanimanje mladih za akcijo VETER V LASEH - S ŠPORTOM PROTI DROGI
je vedno veliko. Sodeluje čez 300 mladih, vedno pa poteka na zunanjih igriščih doma Partizan v Murski Soboti.
30. april 1998
21
PRVA URADNA POROKA V SOBOŠKEM GRADU
e je bila julijska praznična tudi vzorčna poroka, ne vemo; da je bila prva uradna v kapeli soboškega gradu, kjer je zdaj poročna dvorana, pa vam lahko zatrdimo. O tem se prepričajte tudi na fotografiji in v zapisu prič, ki ga zaradi izvirnosti objavljamo v celoti.
DRAGA MLADOPOROČENCA!
Biti poročna priča ni kar tako, je čast in odgovornost in je veselje. Povedati nekaj lepih besed ali misli, ko sta ženin in nevesta že slišala vse pomembne napotke s strani države v poročni dvorani in besedo cerkve v evangeličanski cerkvi, ni tako preprosto.
Naša gostitelja Borut in Elvira in njuni starši so nam pripravili čudovito gostijo in nam izkazali čast s tem, da nas želijo ob tem lepem dogodku imeti ob sebi. Preden pa se začnemo skupaj veseliti, želiva priči povedati tole:
NAJPREJ IMAMO DVA - FANTA IN DEKLE, POTEM IMAMO ISKRO, KI JU VNAME, IN IMAMO POROKO ZARADI LJUBEZNI, KI JO OBČUTITA IN NE ŽELITA ŽIVETI VEČ VSAK ZASE. IN IMAMO SKUPNO ŽIVLJENJE MOŠKEGA IN ŽENSKE TER NJUNIH V LJUBEZNI ROJENIH OTROK. IN TA DRUŽINA RASTE IN SE RAZVIJA IN SE SPREMINJA KOT VSE ŽIVO NA SVETU, DOKLER SPET TI OTROCI NE ZAČUTIJO ISKRE IN JE SPET USTVARJENA NOVA DRUŽINA.
Dragi Borut, predraga Elvira - bodita si dobra mož in žena, partnerja, ki spoštujeta pravila skupnega življenja. Spoštujta pa predvsem posebnosti drug drugega, ki so nastale že pred zakonom in kijih nikoli ne bosta mogla spremeniti. Ne bojta se ne napak ne težav, vse se da popraviti, važno je ostati drug drugemu prijatelj, ljubimec, človek. Vajin zakon naj bo vajino svetišče in azil in hiša dobre besede in veselih, iskrivih oči, hiša vajinega Življenja in bodita rada v njej in skupaj, sama in z družino, ki si jo bosta ustvarila. Mi si želimo samo to, da bi v enem od kotičkov ostal tudi prostor za vse nas, ki vaju imamo zelo radi.
SREČNO POT V NOVO ŽIVLJENJE!
Priči: Sonja Švenda, Zdenka Benko
       ŠTIRI SLIKE SANDIJA ČERVEKA V KAPELI
sakralnem v Červekovem slikarstvu je Robert Inhof v zloženko o štirih slikah v grajski kapeli med drugim zapisal: »Štiri Červekove slike so posledica kompozicijskih rešitev, ki se kažejo skozi nastavitev križnih koordinat kvadrata, ki jih je Červek ponovil štirikrat. Pri tem je križna koordinata vsakokrat drugače premaknjena na osi. Rezultat, ki ga tako dobi, je osupljiv. Vse, kar se bistvenega na sliki dogaja, vse kar povzroča dinamiko slike, je odrinjeno proti robovom danega formata platna. S tako kompozicijsko rešitvijo se je Červek izognil temu, da bi naredil štiri replike iste slike; naredil je štiri različne slike, ki pa so obravnavane z istim problemskim principom. Slike so postavljene vertikalno, tako da svetloba, ki jo črnina platen lovi na svojo kaligrafsko izbrazdano površino skozi vsa štiri platna, tvori meandre. Ti učinkujejo vedno drugače, kar je po eni strani odvisno od intenzivnosti same svetlobe, po drugi pa od očišča gledalca. Pri tem je še najbolj zanimivo, če se gledalec premika, kajti slike tako vzbudijo iluzijo gibanja samih platen.«
Avtor fotografije je Jure Zauneker in
z njo je vabil na otvoritev svoje razstave v Cafe Artu, ki
tako postaja novo razstavišče v Murski Soboti. Poleg velike grafike Lojzeta Logarja, ki krasi prostor, so ogleda vredne tudi fotografije. Glasbeni gost otvoritvenega večera je bil Simon Lubšina, obiskovalci pa smo si z zanimanjem ogledali
fotoreporterjeve
stvaritve.
22
številka 6
ZBOROV
JUBILEJNI KONCERT
ešani pevski zbor Štefan Kovač Murska Sobota je tridesetletnico obstoja proslavil z jubilejnim koncertom, ki je dodobra zapolnil dvorano kina Park v Murski Soboti. Med vabljenimi gosti je bil tudi predsednik republike Milan Kučan, z izborom šestnajstih pesmi ter dodatnima - moško in žensko pesmijo v dar nasprotnemu spolu - pa so pevci dodobra ogreli dlani navzočih.
Ti so posebej zaploskali po sklepni pesmi Vsi so venci vejli, ki so jo skupaj zapeli vsi pevci, ki so več kot leto peli v zboru v tridesetih letih, kar pomeni, da se jih je na odru zbralo kar lepo število. Poleg zborovodkinje Alenke Brulc-Šiplič sta zboru dirigirala tudi prvi zborovodja Aleksander Vlaj in dolgoletni zborovodja Tomaž Kuhar. Prvi z Verdijevim Nabuccom - zborom sužnjev in drugi s prekmursko ljudsko Spejvaj nama Katica.
Zborov jubilejni koncert v marcu sta povezovala Maša Šiftar in Matjan Maučec, solirala sta Tatjana Pintarič in Iztok Koudila, vseh trideset aktivnih pevcev pa je potrdilo kakovost jubilanta. Številni šopki predstavnikov drugih zborov iz krajev in držav, v katerih je mešani pevski zbor Štefan Kovač gostoval, pričajo o živahni izmenjavi. Kako dolgo pojo posamezni pevci v zboru, pa je bilo razvidno tudi iz bronastih, srebrnih in zlatih Gallusovih značk ter zborove (na tiskovni konferend pred nastopom predstavljene) statistike. Na njej smo tudi zvedeli, da so po lanski uspešni turneji na Finskem letos v aprilu odpotovali na evropsko prvenstvo zborov na grški Rodos. Z veseljem bi vam v novinah posredovali reportažo z njihove poti in nastopa (posebno še, če bo tako uspešen, kot je bil lansko leto s srebrno plaketo mesta Maribor na reviji Naša pesem), pa se nismo uvrstili na sezna potnikov.. Tako si oglejte le fotografijo z jubilejnega koncerta zbora.
Iz brošure, ki je izšla ob 30-letnici mešanega pevskega zbora Štefan Kovač, pa smo izbrali fotografijo, ki je nastala pred portalom soboškega gradu, in iz zapisanega prepisali, da je pevski zbor velika družina in pesem skupni jezik.
BRIGITA BAVČAR ♦
Fotografije zoltan zauneker
ČASI PREIZKUŠENJ
Podnaslov četrte knjige Rudija Čačinoviča, ki jo je pred kratkim izdala Pomurska založba, je Prispevki k zgodovini Prekmurja. In res je bila njena predstavitev v Jakijevi dvorani območne zavarovalnice Triglav podobna poldrugi uri zgodovine.
Že naslov knjige pove, da gre v letih madžarske okupacije za čas hudih preskušenj, za obdobje usodnih odločitev in dejanj med drugo svetovno vojno. Najprej avtorja, znanega diplomata, publicista in družbenopolitičnega delavca samega, pa tudi njegovih tovarišev in sodelavcev. Temeljno vprašanje knjige je, ali se mora upornik, revolucionar, absolutno podrediti »smrtni resnici«, ne glede na objektivne
osebne in splošne okoliščine, ugodne ali neugodne razmere za upor. In sebi ter bralcu poskuša Rudi Čačinovič odgovoriti, da se bo kritični razumnik in trezni analitik objektivne stvarnosti odločil za premišljeno, previdno, popoln - uspeh ali zmago obetajočo akcijo.
Rojak iz Rakičana, ki živi v Ljubljani, dobršen del pomladi in poletja ter zgodnje jeseni pa prebije tudi na Paričjaku, se je odločil zanjo in tudi napisal knjigo. Po poprejšnjih treh: Poslanstva in poslaniš-tva(1985), Med dvema cerkvama (1993) in Slovensko bivanje sveta (1994) ta »odstira poslednjo tančico iz življenja vsestransko uspešnega slovenskega politika in velikega diplomata«, smo prepisali z zavihka.
Knjiga Časi preizkušenj je izšla v zbirki Panonika na 102 straneh ter v nakladi 500 izvodov, prebirali pa jo bomo tudi zato, ker
obelodanja mlademu rodu neznano medvojno dogajanje v sosednji Madžarski, ki jo avtor opisuje z žurnalistično nazornostjo in zgoščenostjo. Za ilustracijo in popolnejšo sliko opisanega služijo tudi prvič objavljeni portreti in opisi pomembnejših osebnosti, ključ razumevanja pa je tudi uvodoma zapisan in zdaj prepisan Svet smrtne resnosti Ryszarda Kapuščinskega: »To je svet smrtne resnosti, podložnosti, zapovedi. Uči poslušnost, uči ponižnost, uči, da naredi svojo osebo, kar je le mogoče majhno. Najbolje je, da narediš, kar ti zapovedujejo. Najbolje je, če molčiš. Najbolje je, če ne postavljaš nobenih vprašanj.«
Avtorju jih nismo postavljali. Knjiga Časi preizkušenj pa je, po ugotovitvi Metke Fujs na predstavitvi, preplet zgodovine in spomina.
BRIGITA BAVČAR ♦
30. april 1998
23
POMLADNI RAZSTAVI
SREBRNI JUBILEJ LIKOVNE KOLONIJE LENDAVA
Galeriji Murska Sobota je bila do 5. aprila na ogled razstava del s 25. mednarodne likovne kolonije Lendava, na kateri se s svojimi deli predstavljajo: Zdenko Huzjan, Ferenc Kiraly, Suzanne KiraIy-Moss, Marika Danč-Roth, Štefan Hauko, Janez Knez, Gyorgy Dolan, Darko Birsa, Endre Otter, Lazslo Nemes, Ludvik Pandur, Zoltan Gabor, Ljubo Škrnjug in Sead Hasnefendič.
Tradicionalna likovna kolonija je srebrni jubilej ob odprtju v pomurskem središču proslavila ob zvokih madžarskega melosa citrarjev iz Lendave in prijetnem druženju umetnikov s stalnimi obiskovalci likovnih manifestacij. Razstavo je odprl direktor Galerije Lendava Franc Gerič, v odsotnosti Brede Ilich-Klančnik pa je njeno oceno razstavljenih del podala Geričeva hčerka. Razstava je bila ogleda vredna: organizatorjem ter udeležencem mednarodne likovne kolonije v Lendavi želimo uspešno nadaljevanje dela tudi po jubileju.
NARAVA SE PREBUJA -VZDRAMI SE ČLOVEK
odri salon hotela Diana je bil od 19. marca do 9. aprila razstavišče šestih plastik Evgena Titana, športnega pedagoga in likovnega ljubitelja, podpredsednika LIKOSA in pobudnika Kluba likovnih umetnikov amaterjev Pomurja.
»Skupini šestih plastik, postavljenih na podstavkih različnih velikosti okrog osrednjega stebra, ne samo da osmišljata centralno zastavljeno kompozicijo in s tem ponujata možnost njihovega enakopravnega zaznavanja gostov in obiskovalcev iz različnih pozicij gledanja v prostoru restavracije, sedaj tudi samega aktivnega likovnega elementa, temveč pomenita tudi Titanovo kontinuiteto njegove ironične distance do sveta in kritičen pogled dogajanja v družbi«, je med drugim na zloženko, ki jo je finančno podprla tudi Športna zveza Murska Sobota, zapisal Franc Obal. Na otvoritvi je razstavljalca in goste pozdravil gostitelj razstave, direktor Radenskine Zvezde-Diane Franc Huber. Evgen Titan pa je še enkrat izpričal svojo vitalnost ter energijo, ki jo potrjujejo številne samostojne in skupinske razstave v času njegovega likovnega ustvarjanja.
SAGA 0 SLOVENCIH,
POSEBEJ TUDI PREKMURCIH
ipa zelenela je je serija dvanajstih knjig, ki jo piše Bogdan Novak, izdaja pa Mladinska knjiga. Ta je največji slovenski leposlovni projekt predstavila v Ljubljani, ker avtor izvira iz Prekmrja, od koder so tudi literarni junaki Godinovi (o katerih piše, tako kot o drugi družini - Kolarjevih - ki pa izvira iz Primorske), jo predstavljamo tudi v Soboških novinah.
Prvi knjigi sta že na knjižnem trgu, naslova sta: Na začetku je bila ljubezen in V senci dvoglavega orla, njuna naklada pa je 14 tisoč
izvodov. Napisanih je tudi že nekaj del, ki bodo izhajala v trimesečnih intervalih, preostala pa mora publicist in nekdanji novinar Pavlihe še napisati. Ker je pazljivo prisluhnil šepetu svojih številnih sorodnikov in je zelo delaven, mu to gotovo ne bo težko, saj je doslej napisal že 37 del, od katerih jih je večina namenjenih mladim, Saga o Slovencih pa vsem. Nastala je po vzoru Karpatske rapsodije, izhodiščno je leto 1879, saga o Slovencih pa se bo iztekla s koncem našega stoletja in tisočletja.
TORPEDO TOKRAT ZGREŠIL CILJ
orpednika Vladimir Vlaškalič in Gorazd Žilavec sta sredi marca v krstni uprizoritvi komedije Življenje profesorjev (LA VIE DES PROFESSEURES v originalu) poskušala približati življenje dveh akademikov: profesorja zgodovine in avstrijske kulinarike. Zakaj si slednji ni uredil »šlica« in čemu francoski naslov predstave, po njenem ogledu ostaja neznanka. Nemirno presedanje profesorja na desnem sedežu in z levega, vprašanje profesorice: »Ali smo res taki?« smehu študentov dvorani navkljub potrjuje, da vsak torpedo vedno ne najde svojega cilja. Potrebno bo natančneje ciljati v izboru in uprizoritvi predstav, saj je študentska ljubiteljska gledališča skupina Torpedo, sposobna uspešneje torpedirati, kot je na premieri v petek, B.marca. Ali pa je bil posredi - prav zaradi datuma -poleg razlike v letih še kakšen razlog, da je bilo osebnega navdušenja manj, kot bi ga lahko bilo med ogledom predstave in druženjem po njej?
Avtor Drago Milošič na odprtju razstave svojih fotografij v soboškem gradu. V Galeriji Murska Sobota pa so na ogled fotografije Ivana Leskoška, ki mu je odprtje razstave popestril Bojan Sedmak.
24
številka 6
TRIKO Z BORUTOM VESELKOM
red kratkim smo si v grajski dvorani ogledali kolaž ljubezenskih prizorov Milana Jesiha, s katerim je v Murski Soboti gostovalo kulturnoumetniško društvo Levi breg. Med gostujočimi gledališčniki je posebno pozornost vzbudil dvojni dobitnik Viktorja Borut Veselko, ki je vsaj tako kot zdravnik znan po Odklopu in svojih ljubezenskih štorijah. Odrske so bile na temo neizčrpnega odnosa moški: ženska na meji »seksa«, o zasebnih pa v javnem glasilu tako ne bi pisali. Sproščeno pa smo se nasmejali in petkov večer z Borutom Veselkom ter preostalimi tremi gostujočimi igralci na soboškem odru je bil prav prijeten (podobnih si še želimo).
POLETNI TABOR ANGLEŠKEGA JEZIKA
ORGANIZATOR:
a Društvo prijateljev mladine Murska Sobota KJE?
 Spominski dom na Vaneči KDAJ?
 Od 29. 6. do 3.7.1998 KDO?
 Učenci 6. in 7. razredov osnovnih šol v Mestni občini Murska Sobota
ZAKAJ?
 da izboljšate znanje angleškega jezika,  da sklenete nova prijateljstva,
 da intenzivno preživite pet nepozabnih dni v družbi sovrstnikov. KAJ BOMO DELALI?
dopoldne: skozi igro bomo spoznavali angleške besede, angleške fraze, se učili izgovorjavo in še in še...  popoldne: družabne igre a zvečer: skupno druženje
KDO BO VODIL?
 Šimona in Taja.
ZA KOLIKO DENARJA?
16.000,00 SIT - plačilo v 3 obrokih:  maj (ob prijavi) a junij (I. dan tabora) a julij
KJE SE LAHKO PRIJAVITE?
 na telefonski številki 31 000 (Brigita Perhavec) vsako sredo v mesecu maju (dopoldan).
30. april 1998
25
OBETAJOČE POLETJE
Mestni občini Murska Sobota se nam po besedah raznih organizatorjev obeta  živahno, dogodkov polno prihajajoče poletje. V našem prostoru je iz leta v leto več prireditev, že tradicionalne pa postajajo kakovostnejše.
Počitniški čas bo zelo pester tudi doma.
Pred iztekom spomladanskega obdobja pa je pred nami nekaj novega. 23. maja nam namreč obljubljajo PREKMURSKI PLES, katerega organizator je Košarkaški klub Creativ v sodelovanju z Turističnim društvom Murska Sobota in bo v hotelu Diana. Ob zvokih glasbene skupine ŠOK se bodo lahko zavrteli tisti, ki jih srbijo pete, drugi pa bodo lahko uživali v povezovalnem programu igralca Evgena Cara - znanega kot Poredoševega Janoša, ob nastopu plesne skupine Kazina in predstavitvi vrhunske košarkaške ekipe. Popoldne bo namreč tudi košarkaška tekma med ekipama Olimpije in Zagreba. Omenjenega plesa naj bi se udeležil tudi naš največji Prekmurec', predsednik države Milan Kučan. Prvič bo v javnosti predvajana tudi prekmurska himna Zemlja prekmurska, katere avtorica besedila je Karolina Kolmanič, uglasbil pa jo bo Aleksander Vlaj.
30. maja bomo lahko vsi okusili slasten bograč. Na ploščadi pred hotelom Zvezda bo BOGRAČIJADA, zanimivo tekmovanje v kuhanju te nam vsem znane in okusne jedi. Seveda pa to ne bo le kuhanje, ampak tudi glasba, ples in zabava. Dan pred tem bo v gostišču Zvezda potekalo ocenjevanje
najboljše prekmurske gibanice. Organizator prireditve Radenska Zvezda-Diana pa je v naše mesto povabil tudi znano glasbeno skupino PTUJSKIH PET.
Prireditev SOBOŠKI DNEVI, ki jo pripravljajo Mestna občina, Turistično društvo in Zveza kulturnih organizacij Murska Sobota bo letos od 24. junija do 16. julija. Vsebinsko bo zasnovana iz petdnevnega kulturno-zabavnega programa na glavnem prireditvenem prostoru v mestnem parku, konec tedna zatem bo v znamenju folklore na grajskem dvorišču, potem pa se nam obeta megakoncert na nogometnem igrišču. V preostalih dnevih bodo razne športne in druge spremljevalne aktivnosti. Viden bo celoten utrip dejavnosti posameznih društev in podobnih organizacij. V sklopu prireditve bo odprta tudi ingolstadtska razstava v soboški galeriji, ribiško tekmovanje na soboški kamenšici, poulična košarka, prijateljska nogometna tekma, noč pod kostanji pred gostilno Zvezda in še marsikaj.
DRŽAVNO PRVENSTVO V PRESKAKOVANJU OVIR bo od 17. do 19. junija v Rakičanu. Organizatorji - Konjeniški klub ter Krajevna skupnost Rakičan - so se izkazali že pred tremi leti, letos pa želijo še več. Obeta se nam vrhunsko tekmovanje v tej panogi. Organizatorji pričakujejo približno 90 udeležencev, skupaj s spremljevalci pa se bo v tem času pri nas zbralo približno 400 ljubiteljev konj. Tekmovanje za državno prvenstvo vključuje individualno in ekipno tekmovanje za člane (od 18 let naprej), mladince (od 13 do
18 let), za mlajše mladince (od 12 do 14 let) ter posebej za mlade konje (4,5 do 6 let). Vsak klub lahko prijavi neomejeno število klubskih ekip. Te so sestavljene iz dveh ali treh tekmovalcev.
Naštela sem le nekaj večjih prireditev, ki se nam obetajo v prihajajočem obdobju. Naj bo to le napoved, podrobnejše informacije boste lahko prebrali v prihodnjih številkah naših novin.
Torej: pripravimo se na dogodkov polno poletje.
DARJA PINTARIČ ♦
Na tleh pri letalu (pred hangarjem, ki ga želijo dograditi) pa sta predsednik organizacijskega odbora in aerokluba v Rakičanu Milan Kaučič
in upravnik Igor Zrinski.
Podrobneje bomo Aeroklub Murska Sobota in zgodovino akrobatskega letenja predstavili v junijski številki Soboških novin - in vas seznanili tudi z urnikom tekmovanja ter prizadevanji, da bi Pomurski letalski center dobil
status mednarodnega letališča.
26
številka 6
MALČKI VRTCA GOZDIČEK V MLINOPEKU
V soboškem vrtcu Gozdiček je vzgojiteljica Majda Marenče pripravila Projekt o zdravem načinu prehranjevanja. Preko pogovorov, igre in preskušnja zdravega načina življenja, prehranjevanja s sadjem, zelenjavo in mlečnimi izdelki do bivanja v naravi so ga sklenili s kruhom. Zadnji dan v marcu so obiskali podjetje Mlinopek v Murski Soboti, kjer jim je vse podrobno razložila tehnologinja Tatjana PREGLEJ.
PODMLADEK RKS NA PRVI OSEMLETKI
V sodelovanju z območno organizacijo RKS v Murski Soboti so imeli podmladkarji Rdečega križa na 1. osemletki prvo srečanje ter osvojili znanja o zgodovini in razvoju te humanitarne organizacije, pa tudi o njenem poslanstvu danes.
Učenke in učenci 1. razredov bodo pripravili na morebitni sprejem v organizacijo, ki bo na dan rojstva ustanovitelja Rdečega križa, Henryja Dunanta, 8. maja. Podmladek, ki šteje 23 učenk in učencev, deluje že vrsto let, to šolsko leto pa odsotno mentorico zamenjuje učiteljica Tatjana Kočar.
PRIZNANJA OB DNEVU CIVILNE ZAŠČITE
Uprava za obrambo Murska Sobota je pripravila osrednjo slovesnost ob letošnjem dnevu Civilne zaščite. Udeležila sta se je tudi direktor Uprave za zaščito in reševanje RS Bojan Ušeničnik ter poveljnik Civilne zaščite RS Miran Bogataj.
Zlati častni znak CZ RS je prejela ekipa prve pomoči občine Hodoš-Šalovci, srebrna znaka gasilci iz Fikšinec in Kobilja, bronaste znake ekipa PP CZ Markišavci, Aleksander Bagar in Marija Došen iz G. Petrovec, Karel Časar iz Markovec, Franc Konye s Hodoša, Alojz Kosednar s Pertoče, Franc Olaj iz Rakičana, Aleksander Šebok iz Domanjševec, Emil Šebok iz Šalovec in Štefan Šebok iz Predanovec.
Za sodelovanje na regijskem natečaju z naslovom Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami je v kategoriji spisov 1. mesto zasedla Valentina Koštric, učenka 3. razreda OŠ Tišina, 2. mesto Petra Vidonja, učenka 3. razreda OŠ Pertoča, in 3. mesto Janja Bradač, učenka 3. razreda OŠ Turnišče. Med risbami na isto temo je zmagala Sandra Jaklovič, učenka 1. razreda OŠ Gaberje, pred sošolko z iste šole Saro Sarjaš ter učenko 4, razreda OŠ Tišina Matejo Novak. V natečaju so sodelovali učenci osnovnih šol Tišina, Podružnične osnovne šole Pertoča, Turnišče, Gaberje, Črenšovci, Cankova, Kuzma in DOŠ Lendava.
ŠOLARJI  OBISKAL I RK  MURSKA  SOBOTA
Pred 7. aprilom - svetovnim dnevom zdravja so podmladkarji RK soboške tretje osemletke pod mentorstvom učiteljice Suzane Novak obiskali sedež Območne organizacije, Rdečega križa v M. Soboti. Pozdravila jih je vršilka dolžnosti skretarke Območne organizacije RK v M. Soboti Angela Sobočan ter jim pojasnila organiziranost z 42 krajevnimi organizacijami RK na območju nekdanje velike občine Murska Sobota, pa tudi njihovo dolžnost, da zagotovijo do 4 tisoč krvodajalcev letno za transfuziološki oddelek bolnišnice v Rakičanu. V prostorih, kjer so se podmladkarji sestali, potekajo tudi izobraževalni tečaji o prvi pomoči in reševanju. V drugem delu srečanja je podmladkarje pozdravila še podpredsednica Območne organizacije RK v M.Soboti, višja medicinska sestra Anica Benkovič, in mlade spomnila na letošnje geslo svetovnega dneva zdravja: Nosečnost je nekaj posebnega - poskrbimo, da bo tudi varna.
VZPON  NA  BOČ
Na prvi pomladni dan (po koledarju seveda) je Planinsko društvo Matica iz Murske Sobote organiziralo uspešen vzpon članic in članov na 980 metrov visoki Boč nad Poljčanami. V pravih zimskih razmerah se je pod vodstvom Elizabete Martinšek najprej do planinskega doma pod Bočem, nato pa še do razglednika na vrhu povzpelo 39 pohodnikov vseh starosti, od najmlajših do najstarejših. Zaradi snega so se, žal, tudi zaščitene velikonočnice zaprte skrivale v belini snežink.
besedilo in fotografije Filip matko
30. april 1998
27
V SLIKI IN BESEDI
elenica med Slovensko in Liškovo ulico pod Černelavskim bregom je bila prvo aprilsko nedeljo prizorišče usposabljanja članov Prostovoljnega gasilskega društva Černelavci, ki so se jim pridružili tudi gasilci iz Murske Sobote. Preskušali so novo impulzno gasilsko napravo za gašenje s pomočjo vode IFEX 3001/3035, ki so jo pred dnevi dobili v uporabo od mestne občine.
Po raportu poveljnika gasilskega društva je 56 gasilcev na osnovi lastne iznajdljivosti pripravilo poligon za vajo kar v svojem neposrednem okolju. Že prej pa so se opravičili stanovalcem novega naselja ter jih zaprosili, naj zaradi neprijetnih dimnih plinov ne odpirajo oken in ne sušijo perila na prostem. Obenem so jih zaprosili za sodelovanje in pomoč ter odpadno pohištvo ter kuhinjsko in sobno opremo za potrebe usposabljanja. Ker jim je v soboto ponagajal močan veter, so ga izvedli dan kasneje, potekalo pa je tako, kot je razvidno s fotografij Jožeta Pojbiča. Najprej so po navodilih Antona Rančigaja - organizatorja vaje, ki nam je podrobno opisal dogajanje - izvedli teoretično usposabljanje z novo napravo, ki skupaj z zrakom v zelo kratkem času izstreli manjšo količino vode. Ta se razprši na drobne kapljice in doseže velik ohlaje-valni učinek ter povzroča manj škode z zalitjem, kot ja to pri klasičnih gašenjih z brizgalno.
Praktična uporaba gasilne naprave na lesenih transportnih paletah pomeni postopno privajanje gasilcev na pravi požar, ko je pri gašenju dragocena vsaka minuta.
Vsaj tako kot priprava požarne mase, kot ji pravijo gasilci, pa je potrebna tudi
ustrezna gasilska oprema, ki jo mora imeti vsak član gasilskega društva v skladu s predpisi. Osebna gasilska oprema vključuje protipožarno - ognjevarno obleko, čelado in obutev, skupna pa je preostala za gašenje potrebna gasilska oprema.
Biti gasilec ni kar tako, saj zahteva določeno izurjenost človeka, ki prostovoljno pomaga drugim in se izpostavlja nevarnosti. Stopnjevanje usposabljanja pri večjih požarnih površinah, kot je razvidno na fotografijah, zahteva posebno previdnost ter zahtevnejši pristop gašenju.
Še bolj kot na prostem pa je nevarno gašenje v zaprtih prostorih. V Černelavcih so pri vaji uporabili objekt, velik 5 krat 4 krat 2,5 metra, v velikosti garsonjere, ki je bil tudi ustrezno opremljen z (odpisano) notranjo opremo za kuhinjo in bivalni prostor ter spalnico.
Čeprav gašenje ni bilo preprosto in impulzna gasilna naprava za gašenje z razpršeno vodo ni zadovoljila vseh pričakovanj, je usposabljanje gasilcev uspelo. Ugotovitev organizatorja vaje pa je bila, da nova gasilna naprava ni najbolj učinkovita. Ker imajo podobne tudi Prostovoljna gasilska društva v Murski Soboti, Bakovcih in Rakičanu, kupljene pa so bile iz proračunskih sredstev mestne občine, bi bilo zanimivo zvedeti, kako so zadovoljni drugod. Pa tudi, kako so gasilci organizirani po preobrazbi lokalne samouprave, ker ogenj ne pozna občinskih meja, posebno še ko piha, kot je pogosto to pomlad in tudi med gasilsko vajo pod Černelavskim bregom, ki jo predstavljamo v sliki in besedi.
Foto: JOŽE POJBIČ