1 P. n. Licejska knjižnica.
Ljubljana.
Naročnina mn«.	____
&<Kn., četrt lete 16 din. Izven Jugoslavije: o leto 120 «Rn. In« er s ti aU ozneaila se SBMrečunaja po dogovoru; pri večkratnem fcteeriranju primeren popuši Uprumižtvo «prejema naročnino, Inserate in reklamacije. Telefon kiterurban M. 113.
sTRAŽA
BtsdiissB pglitttiB list za slueenstis ljudstva
Poštnina plačana v gotov ini.
STRAŽA izhaja v pondeijek, sredo ln prt ek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se swore govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.
Rokopisi se n* vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnina prost«. Telefon inierarban šL 115.
Ö8. štev.	Maribor, dne IS. junija. 1928.	Letnik XV.
Centralistična ideologija in jugoslovanstvo.
Si ne moreš ničesar izmisliti za
ozdravitev bolne duše. Macbeth.
Na Bolgarskem se vršijo dogodki, ki ne razburjajo samo Jugoslavije, ampak celi svet. Balkan, ki je vesoljni požar podnetilj je še vedno neumirjen ognjenik, niti milijoni ljudi, ki so prelili svojo kri, niso uničili njegovega ognja. Demonične razdiralne sile zopet pretijo uničiti težko odkupljeni mir. Nezaslišano je, da se ne morejo pomiriti narodi in države, posebno na Balkanu, vkljub popolnem gospodarskem in moralnem polomu, ko bi vendar tako potrebovali miru za obnovitveno delo.
Preobrat na Bolgarskem nam nudi priliko, da zopet povdarimo, da je bodočnost Jugoslavije in celega sveta odvisna od gotovih upravnih in demokratičnih predpogojev, brez katerih se svet ne bo umiril. Dejanski dogodki, ki se razvijajo pred našimi očmi, nam pričajo, kako pravilno je SLS in njen voditelj dr. Korošec označil kot življenski pogoj močne Jugoslavije avtonomijo, široko politično-gospodarsko samoupravo posameznih pokrajin z enotno centralno vlado. Preobrat v Bolgariji dokazuje, da ni naša avtonomija neka kaprica, temveč, nujna potreba naših dejanskih političnih, kulturnih in plemenskih razmer.
Nam ni nobeno presenetenje vstaja makedonstvo-jučih. To je izraz centralističnega, partikularističnega, narodnega šovinizma bolgarskega, ki hoče za vsako ceno ustvariti veliko Bolgarijo in nam vzeti Makedonijo. To je izraz tiste ozkosrčne centralistične državne koncepcije, ki se povsod enako izraža v svojih učinkih. Tvori drastično paralelo k našemu velesrbskemu centralizmu, ki hoče tudi le na podlagi hegemonije enega plemena graditi državo in rešiti jugoslovanstvo. Kar pomeni pri nas Pašič in njegova centralistična metoda, isto udejstvuje v Bolgariji Aleksandrov, komitski vodja makedonskih vstašev. Le eno pleme naj tvori hrbtenico jugoslovanstvu, le eno pleme bodi nosilec jugosl. misli, drugi naj igrajo le podrejeno vlogo. Kam vede ta princip, nam že dosti kaže sedanjost, še bolj bo pa nam pokazala temna prihodnjost jugoslovanstva, ako ne bomo ob pravem času dali razvoju preokret nezdrave in sebične centralistične v avtonomistično smer.
Nam revizionistom očitajo vedno, da smo separatisti, ker povdarjamo avtonomistično ustvarjeno edinstveno državo, vedno nam ponavljajo, da razkrajamo narodno skupnost in smo grobokopi jugoslovanstva, sebe pa imajo za rešitelje domovine, stebre države, državo tvorce. Gg. centralisti, vasi možgani kaj slabo nihajo, tudi imate bolj malo vpogleda v probleme naše ožje domovine in širnega mednarodnega sveta. Vi mislite, da samo tisti zbira, ki vse ozkosrčno nase vleče, vse sebi in svojemu nadzorstvu podreja in ne prepušča nobene svobode. Veste, narava, živo življenje in narod niso ta-ok ozki, kakor so ozki vaši možgani. Tudi niso življenski činitelji tako enostavni, da bi se vsi dali vpreči v en voz. V življenju narodov ne velja ozkosrčno omejevanje, temveč svoboda. — Narodom je treba svobode, velike svobode, je rekel že Krek.
Življenje ljudstev in narodov se razvija dostikrat po navidezno imaginarnih zakonih, ki pa imajo pri globokem pogledu zelo racionelno podlago. Tu velja sv. pismo, ki pravi, Kdor življenje zgubi, ga bo našel. Navidezno bomo oškodovali po avtonomiji edinstvo, ki ga tako bahaško hoče zasigurati centralizem, v resnici pa bomo edinstvo našli in utrdili.
Edinstvo neskončnega oceana se tudi ne ustvarja na ta način, da bi morali vsi potočki, studenci in rečice direktno biti napeljani v morje, širokogrudno morje tudi ni tako ozkosrčno, kakor so naši centralisti. Ve, da bi majhni potočki težko posamič prišli v njegovo naročje, zato pripušča, da se združijo v velike reke in veletoke in jih kot take celote potem združuje v morskem edinstvu. Morje s tem nič ne trpi, nasprotno, še več vode sprejema. Tako je tudi z avtonomijo. Hoče najprej male potočke po pokrajinski samoupravi v večje celote in potem te celote združiti v vzajemno skupno celoto. To je prava organična koncentracija.
Centralizem pa ne zna organično združevati, temveč nujno vede v mehanizem. Mehanizem pa je tuj duši in življenju, zato povsod povzroča konflikte. Mehanizem je preostanek materijalističnega pojmovanja življenja, kakršno je dominiralo v 19. stoletju v pol. in zasebnem življenju. Njegov ideal je stroj, ki deluje na sunek enega gonilnega središča. 19. stoletje je naravnost trium-firalo v tehničnih iznajdbah, ne čudimo se za to, da je velikanski uspeh v mehaniki ljudem pamet zmešal, da so vse življenje le mehanično pojmovali in mislili, da se da vse doseči z dobro mehanično organizacijo. Danes pa je materijalistični svetovni nazor pokopan, da je življenje več kakor mehanično konstruiran stroj, da je organično porajanje. Le naši kratkovidni ozkosrčneži ga hočejo naprej uporabljati v politiki. Mislimo, če je
j za zasebno življenje zanič, mora biti še bolj zanič za I politiko, za javno življenje, ki je veliko bolj kompli-I cirano kakor zasebno življenje.
Mehanični princip centralizma le nasilno ustvarja i enoto, s tem, da posameznim delcem enote življenje I uniči. Živih, samostojnih posameznih delov ne zna in i ne more združevati v enoto. Pravilen pa je organičen ; princip, ki pusti žive majhne enote in te zopet zdru-! žuje v žive višje celote. Mehanični centralizem zida na j mrtvecih, na posameznikih, ki jim je dušo in svobodo j ubil, zato kot ubijalec ni življenjetvoren, še manj pa \ državotvoren, temveč uničevalec in največji sovražnik j življenja.
Zato je naše trdno prepričanje: če bo kaj rešilo na-j šo Jugoslavijo in balkanske probleme, bo to naša av-I tonomisiična koncepcija državne organizacije. Občudo-I vati moramo genijalno intuicijo našega voditelja dr. j Korošca, ki je s preroškim duhom izbral ne samo slo-I venskemu ljudstvu, temveč celemu jugoslovanskemu j narodu od Triglava do Črnega morja pravilno državno koncepcijo, ki ima bodočnost. Kratkovidneži, ki mislijo samo od ust do nosa, se mu sicer rogajo in mu podtikajo slabe namene, a mi se ne razburjamo nad tem, ker vemo, da so to le mali ljudje, pritlikavci, ki sploh ne prenašajo žara velikih idej.
Bodočnosti v Jugoslaviji zato ne bo imel centralizem, ki je praktična — nujno imperijalističen, militarističen, vodi v stalne konflikte, ne umeva tujih prizadevanj, sodi le s partikularističnega plemenskega stališča, bodočnost ima le samouprava, avtonomija, ki po svojem bistvu nasprotuje vsakemu imperijalizmu in onemogoča trenje že vnaprej, hoče reševati vse probleme le na podlagi sporazuma, pokrajinskih, duševnih, kulturnih in gospodarskih potreb.
Avtonomistični princip je tudi po svojem bistvu slovenski. Prosvetne slov. zadruge in države so avtonomistično urejene. Absolutistični centralizem je nam Slovanom tuj. Centralistična Rusija je propadla, ker je imela neslovanski upravni sistem, na njenih razvalinah pa vstaja demokratična Rusija, propadel bo tudi bolgarski makedonstvujuči centralizem, a k temu bomo pripomogli le takrat, če zmaga pri nas avtonomistični jugoslovanski in na centralistični veiesrbski sistem.
Ves razvoj gre pri nas sedaj v pravcu velesrbstva, na Bolgarskem velebolgarstva, na Hrvatskem pod Radičem velehrvatstva. Velesrbstvo, velehrvatstvo in vele-bolgarsivo pa so negacija jugoslovanstva. Če hočemo uspešno udejstviti jugoslovansko edinstvo, moramo izhajati od zmernega avtonomističnega principa, kakor ga zastopa SLS. Ko bi pri nas prodrl avtonomističen program SLS, bi, mislim, danes na Bolgarskem bil nemogoč puč 'makedonstvujuščih. Tako pa ekstremi porajajo ekstreme, sunkom odgovarjajo protisunki. Škoda, da to ne gre v korist jugoslovanstvu, temveč v njegovo propast. Škoda, da bo moral mogoče naš narod vsled svojih kratkovidnih in trmoglavih voditeljev zopet toliko pretrpeli, kri prelivati, skupno narodno premoženje uničevati, ko bi vendarle bilo tako lahko mirnim potom z nekoliko odjenljivosti rešiti vse naše domače probleme. Mi smo govorili, videanl consules.
Dr. J. J.
Politični položaj.
Beograjska vlada in Bolgarija. Puč bolgarskih fašistov, oficirjev in makedonskih komitov je beograjsko vlado zelo iznenadil, vznemiril, samo tako daleč je še ni pripravil, da bi se začela zavedati, koliko je sama kriva na teh dogodkih. Nad tri leta se je beograjski režim sramotno vedel napram Stambolijskemu ter odurno zavračal vse dokaze in ponudbe iskrenega prijateljstva in dobrega sosedstva. Beograd je bil Stambolijskemu na notranje- in zunanje-političnih uspehih ne-vošljiv in obrekoval ga je kot šovinista še zlasti za to, ker je propagiral idejo federacije jugoslovanskih narodov in držav, ki je Beogradu in posebej še Pašiču tako silno neljuba. Koliko se je Stambolijski trudil, da bi s sosedom mirno in zadovoljivo rešil makedonsko vprašanje, pa vse zaman, ker je beograjski režim duševno soroden s ferdinandovci in drugimi predstavniki bolgarskega vojno-zločinskega režima in ne z vodjo bolgarskih kmetskih mas, ki je hotel Makedonijo kot veznemu členu med Srbi in Bolgari dati politično-upra vno in gospodarsko avtonomijo. Beograd je Stambolij-skega gnal v boj z Makedonijo in šele sedaj, ko je v tem boju padel in se ne ve, kako bo uspela njegova akcija, se začenja zavedati, kako težko se bo izhajalo z reakcijo v sosedni bolgarski državi. Stambolijski je moral seči po niškem sporazumu in sedaj, ko je vsled tega preobrat in meščanska vojna v Bolgariji, za Balkan pa velika nevarnost vojnih konfliktov, bi bilo pač potrebno, da se Pašičevci začnejo zavedati svojih velikih in usodepolnih napak doma in na zunaj.
Glede bolgarskega prevrata si naša vlada še vedno ni na čistem, kakor se tudi cela mala antanta ne zna
prav orientirati. Njena demarša je izostala in sicer ne toliko na pritisk zaveznikov kakor na prigovarjanje ru-munske vlade, kateri so predstavniki novega Oolgarske-ga režima silno simpatični. Rumunska vladarska hiša je sorodna s Koburžani in misli, da pomeni učvršćenje Koburžanov v Bolgariji tudi učvršćenje vladarskih hiš po Balkanu, ki so vse v rodbinskih zvezah. Beograd se je glede bolgarskega preobrata posvetoval tudi z grško vlado, Grki so pa v celi zadevi tako — tako. — Makedon stvojušči so jim sicer zelo neprijetni, zato je pa grški vladi novi bolgarski režim duševno soroden in ker stojijo za njim Angleži in Italijani, se mu Grčija noče zameriti.
Na vladno koalicijo upajo zopet demokrati ter skušajo zunanje politični položaj izrabiti v svoje strankarske namene. Zanašajo se, da bodo mogli vplivati na dvor in da bo dvor potem pripravil radikale do koalicije z demokrati, ki se čutijo najbolj poklicani, da čuvajo državo v sedanjem resnem položaju. To je stara demokratska- igra. Na vse kriplje se trudijo in vse izrabljajo, da bi zopet prišli v vlado, podtikajo pa to namero seveda tudi drugim.
Naknadni krediti. Na skupščinski razpravi o naknadnih kreditih je govoril v imenu Jugoslov. kluba poslanec g. Pušenjak, ki je izjavil, da bo glasoval za res potrebne kredite, ne bo pa glasoval za pretirane zahteve, kakor jih stavi n. pr. vojno ministrstvo. Govornik je ugotovil, da so naknadni krediti posledice navideznih proračunov, potem je pa dokazoval, kako nepravilno in krivično so razdeljena bremena in krediti. Grajal je, da se niso upoštevale zahteve posameznih pokrajin in ugovarjal proti omalovaževanju zahtev ministrstva za kmetijstvo in trgovino. Državni dohodki se dele na splošne in na specijalne. Splošni znašajo 2488 milijonov dinarjev in niso razdeljeni na posamezne dežele in tako ni mogoče ugotoviti, koliko kdo plača. Velika krivica se pa jasno vidi pri specijalnih državnih dohodkih, ki jih tvorijo posredni davki, trošarina itd. Ti dohodki so predvideni za Srbijo s 63, za Slovenijo pa z 98 milijoni dinarjev in Slovenija je plačala v šestih mescih — 79 milijonov dinarjev, torej skoro toliko, kolikor ji je predpisano za celo leto. Neposrednega davka je predpisanega za Srbijo 159 milijonov dinarjev in teh je plačala Srbija v pol leta 78 milijonov dinarjev. Slovenija pa ima predpisano 44 milijonov dinarjev in je plačala že v šestih mesecih 42 milijonov dinarjev. Specialna trošarina je odmerjena za Srbijo letno 1 milijon, za Slovenijo za 2 in pol milijona, plačalo se je pa v Sloveniji v 6 mescih že 6 milijonov in 100 tisoč din. Govornik osvetljuje drastično, kako je Slovenija v enem samem letu plačala trikrat več, nego bi bila morala po proračunu ter da je bolj obremenjena nego druge pokrajine. Nočem govoriti o tem, kako odpadajo svote, vplačane v državno blagajno, nazaj na posamezne pokrajine. Pribijem pa, da od vseh špecilanih dohodkov po proračunu odpade v Srbiji na enega človeka D 62.93, v Sloveniji pa je vsak posameznik doprinesel državnim dohodkom 98 D. Poglejmo samo, kako so se v prvih 5 mescih plačevali davki v Srbiji in koliko je odpadlo v lem času na vsako glavo. V Srbiji pride v tem času na vsakega človeka D 33.80, a v Sloveniji D 75.45. Slovenija plača torej dvakrat toliko na osebo kakor v Srbiji. Zato hočemo izenačiti davke povsod in napake popraviti. Mi smo tekom štirih let plačali mnogo več kot bi bilo pravično. Skrajni čas je, da se Sloveniji dovolijo krediti za naš gospodarski obstanek. Mi zahtevamo v zvezi s politično avtonomijo finančno samostojnost za posamezne pokrajine. Vsaka pokrajina naj doprinaša za skupne stroške v razmerju s številom svojega prebivalstva, a ostali denar naj porabi za svoje potrebe. Vsaka pokrajina naj gradi toliko šol, cest, bolnic, železnic itd. in vzdržuje toliko gospodarskih inštitucij, kolikor jih bo mogla vzdrževati. Vsaka, bo izvrševala toliko melioracij in regulacij in bo toliko pospeševala svoje gospodarske ustanove, kolikor bo sama zanje prispevala. Istinita bratska vzajemnost nam veli, da je treba nehati z obremenjevanjem enih pokrajin na korist drugih in da se morajo odpraviti neenakosti v obdavčevanju.
Za zaupne posle ali špijonažo zahteva ministrstvo notranjih zadev od naknadnih kreditov 9 milijonov dinarjev. Ta ogromna svota nas spominja na obsežno špijonažo, katere se je posluževala nekdanja caristična Rusija. Za režim je značilno tudi to, da se daje za zaupne posle 9 milijonov, za celo področje ministrstva za kmetijstvo pa 15 milijonov. Uporaba 9 milijonov za zaupne stvari se ne bo dala nikdar kontrolirati, ker je pač vse zaupno in tajno, 15 milijonov za kmetijske potrebe naše agrarne države je pa toliko, kot kapljica vode na razbeljeno železo.
Po svetu.
Aleksander Stambolijski. še vedno se prav ne ve, ali je vodja bolgarske zemljoradniške stranke živ ali mrtev. Nova bolgarska vlada je razširila vest, da je bil
Stran 2.
ujet in potem ubit. ko je skušal pobegniti. Razumljivo %, da je taka vest ugodna za novo vlado doma in zunaj in da spada prav lahko med dmge laži, ki jih je že razposlala v svet. Od druge strani pa ni prav nobenih vesti iz Bolgarije. Če je Stambulijski res mrtev, potem je malo upanja, da bi uspela bolgarska kmetska protivladna akcija. Stambulijski je bil duša in glava bolgarskega kmetskega pokreta. Kot kmetski sin je postal zgodaj sirota in je okušal vse bridkosti bede in zapuščenosti. Toda goreča ljubezen do naobrazbe in neuklonljiva volja sta ga dovedla do cilja, postal je profesor.^ Kot tak se je vrnil v svojo vas in tu opazoval trpljenje in krivice, ki jih je pod meščanskimi vladami trpelo kmet sko prebivalstvo. Sklenil je zastaviti vse svoje moči v to, da pomaga kmetskemu stanu na noge, ter je že tedaj položil prve temelje kmetski stranki. Za časa svetovne vojne so Stambolijskega zaprli in mu dali rok 24 ur, da se s svojim podpisom izreče za udeležbo Bolgarije na vojni ali pa bo moral na morišče. Siambolijski je izvolil smrt. Toda zaradi ljubezni, ki jo je užival med ljudstvom, se niso upali izvršiti smrtne obsodbe. — — Težko je verjeti bolgarskim vladnim vestem, da bi bil človek, ki je toliko trpel ter se tako žilavo boril za svoje ideje, na preobrat popolnoma nepripravljen in že ob prvem spopadu zasačen in ubit.
Angleži in bolgarski prevrat. Angleško vladno časopisje hoče po vsej sili dokazati svetu, da nimajo nobene zveze z bolgarskim preobratom makedonski komiti in da to tudi ni povratek starega medvojnega in kobur-šfeega režima. Angleška delavska stranka pa gleda pravilno na celo igro in predigro ter povdarja po svojih listih, da je bolgarski prevrat plod angleško-francoskega -spora. Angleška vlada rabi vedno kako orodje in orožje proti Francoski in njenim interesom in sedaj si je izbrala za to nov bolgarski režim, ki se pa predstavlja po pripadništvu stare Bolgarske in ob enem tudi stare caristične Nemčije.
Nemška protestna nota. Nemška vlada je sestavila obširno spomenico izgredov francoske vojaške okupacije v Poruhrju ter jo razposlala raznim vladam, češ, tako se dela in vedno hujše, četudi mi stavljamo nove predloge in prosimo za pogajanja. Značilno je, da so to spomenico dobile poleg angleške in italijanske vlade ter neutralnih držav samo poljska vlada in pa ruska-sovjetska. Vladam male antante spomenica ni bila poslana in s tem je Nemčija hotela reči, da jih smatra kot popolne podložnike Francije, proti kateri se pritožuje.
Beležke.
Srbski portret Jugoslavije. Po beograjski «Tribuni« prinaša «Obzor« tale portret razmer v naši državi: Stra hovita korupcija, ki se je razmahnila pri nas že pred štirimi leti, se pod sedanjimi razmerami takorekoč že ne da več odpraviti, ampak se širi z vedno večjo silo. Vedno naraščajoča draginja nam upropašča narod. — Nastalo je isto formalno ropanje ter grabež, kateremu se noče nifcdo od višjih zoperstavljati. Kako stvar, ki jo lahko kupiš v Nemčiji za 5 din., se plača pri nas pri enem trgovcu po 20, pri drugem 25, in pri tretjem pa že po 30 din. itd. Preko noči se ustvarjajo milijoni, a -država in njen parlament so se čisto pogreznili v stran karstvo, poslanci se rujejo med seboj in napravljajo cele rabuke radi malenkostnih nepravilnosti, ki so se zgodile pri zadnjih volitvah. Poglejmo nadalje prehra- ! no naših pasivnih krajev, za katere se je izdalo na stotine milijonov, ki so pa bili enostavno vrženi v vodo. Mesto da bi se zgradile železnice, ceste in izsuševala močvirja in pospeševala kolonizacija neobljudenih krajev, ležijo že 4 leta nepregledna polja neobdelana in mesto da bi kolonisti sami nekaj zaslužili, pa se jim plačuje iz državne blagajne nekaka miloščina. Redukci ja uradništva se bi bila morala izvesti že pred tremi leti in bi sploh ne bilo smelo priti do redukcije; a bi se Mia morala preprečiti ustanovitev 18 ministrstev, katerim še manjka samo ministrstvo za veselje in brezštevilne agrarne, socijalne in zaščitne direkcije • poleg poljedelskega ministrstva, ki je taka organizacija, kot kovač brez oglja. Pa kaj bi se še le lahko napisalo o vojni odškodnini in o vojnih bogataših, ki so pograbili na račun vojne odškodnine ne več, nego je tozadevno kasirala država. O sekvesturi raznih posestev pa je bolje, da niti ne govorimo!
Samo da postaneš radikal. Muslimanska «Pravda« prinaša portret sreskega načelnika Pupiča in piše: — Sreski načelnik Pupič se klati okrog po Bosni, dela dolgove. Pupič je bil že nagnan iz vseh mogočih uradov, a sedaj so ga pa dodelili kot sreskega načelnika veliki županiji v Bihaču. Kot načelnik ne dela nič, ampak sa~ mo pijančuje in je radi pijanosti padel pred enim letom skozi okno na ulico in sicer ga vedno nesejo pijanega iz krčme. In ta alkoholni tip je bil odlikovan pred ne-kaj dnevi z redom Sv. Save, a ga mu ne more pripeti veliki župan Cerovič na junaška prsa, ker ga ne more dobiti nikoli v treznem stanju. In ta pijani sreski na-čelnik že dobro leto dni ni pomočil peresa v črnilo in ni rešil niti enega akta, a veliki župan ga drži, ker je radikal in še avanziral bo. Ob koncu tega portreta še dostavlja «Pravda«: Koliko takih Pupičev plačuje ubogi narod na najvišjih mestih!
Poneverba zasluži pri nas «orden.« Bivši blagajnik beograjskega gledišča g. Milan Jovanovič je bil pred kratkem upokojen, ker so mu odkrili v blagajni primanjkljaj 100.159 dinarjev. Jovanovič je sam izjavil ter priznal, da je ta znesek zakvartal. Pred par dnevi ■pa je bil g. Jovanoviču dostavljen orden sv. Save in posebna pohvala za njegovo vestno blagajnikovanje.
Dnevne novice.
Pozor na modri križ in položnice. Znamenje, da naročnina 1. ali 15. julija poteče. Zaradi zakasnele naročnine izostale številke se naknadno ne doposiljajo. Položnice so vedno na razpolago. Odgovor v zadevi
oalasov samo, ako je priložena poštnina.
Upravništvo «Straže«.
Upraviteljem dekanije Dravsko polje je imenovan g. župnik v Cirkovcah Anton Ravšl.
Delovanje Jugoslovanskega kluba za zboljšanje cestnih, vodnih in vinogradniških razmer na Slov. Štajerskem. V imenu Jugoslov. kluba je vložil poslanec Vesenjak tele velevazne interpelacije in sicer: 1. na g.
I ministra za zgradbe v zadevi prevzetja cest v ptujskem I ni mariborskem okrajnem glavarstvu. To so ceste: Ma-! ribor—Ptuj—Ormož; Ptuj—Zavrč—Varaždin—Zagreb; j Gor. Radgona—Ptuj—Rogatec—Celje. Te ceste namrefc ■ ne služijo samo posameznim okrajem, ampak celim po-I krajinam in so v strategičnem, splošno gospodarskem in trgovskem prometu glavne žile severnega dela naše države. Druga interpelacija se tiče varnostnih naprav ob Dravi. Drava povzroča v nekaterih obdravskih občinah nižje Maribora toliko škode, da posameznim vaščanom obdravskih vasi ni le ogrožena posest, ampak so v nevarnosti tudi prebivalci s svojimi hišami in gospodarskimi poslopji. Načrti za regulacijo Drave so že bili natančno izgotovljeni od rajne Avstrije in ima le načrte direkcija za vode v Ljubljani. Nadaljna interpelacija se tiče prehrane pasivnih krajev in vsled vinske krize obubožanih prebivalcev na Slov. Štajerskem. Po naših vinorodnih krajih trpi prebivalstvo radi vinske krize glad, ljudje nimajo ne obleke, in ne obuvala. Bednemu stanju lega prebivalstva bi se lahko odpomoglo, ako bi se skrbelo za izvoz vina in vladna dolžnost je, da nam pribori vinski trg kakor so ga imeli naši vinorodni kraji desetletja. Konečno je vložil Jugoslovanski klub še posebno interpelacijo na trgovinsko ministrstvo glede izvoza vina. Po naših Slovenskih goricah, Halozah in Posavju ima prebivalstvo svojo eksistenco od prodaje vina. V letu 1922 in letos pa je nastopila silna vinska kriza, ker ni izvoza tega pridelka v kraje, ki so dosedaj bili naši odjemalci. To so pred vsem republika Avstrija, Gehoslovaška, Poljska in Švica. Naš prevozni tarif, njihova uvozna carina onemogočujejo v prvi vrsti uspešno konkurenco, zato grozi tej naši panogi, ki redi na bivšem Slov. Štajerskem eno tretjino prebivalstva in zahteva veliko dela in investicij, naravnost gospodarska propast in s tem obubožanje ljudstva. Pripomnimo, da se ljudstvo v teh krajih večinoma ne more baviti z drugimi panogami narodnega gospodarstva, ker vsled kakovosti tal in podnebja druge kmetijske kulture ne j uspevajo. Kolikor vemo, se vršijo med našo vlado in I avstrijsko republiko trgovinska pogajanja in imamo s j Čehoslovaško in Poljsko ter Švico kratkoročne trgovin- j ske pogodbe. Ravnotako se vršijo pogajanja z Italijo. Na ravnokar označene in velevažne interpelacije je j prosil klub od posameznih ministrstev pismen odgo- j var,' katerega bomo po rešitvi interpelacij tudi takoj priobčili.	.	j
Glede dijaških podpor je izjavil poslanec gospod j Pušenjak, ko se je govorilo o kreditih za prosvetno mi- I nistrstvo: Kar se tiče podeljevanje štipendij, moramo j grajati način, kako se je to podeljevanje prej vršilo. Po j preteku pol leta so bili izčrpani vsi krediti in minister [ prosvete ni imel sredstev, da izplača do konca leta di- j jakom štipendije. Zaradi tega je potrebno, da se da še j osem milijonov dinarjev za štipendije dijakom. Pri tej j priliki opozarjam gospoda finančnega ministra, da mo- j ra v bodoče posvečati nekoliko več skrbi dijaškim men- j zam. Dijaške menze v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu i so velevažne humanitarne ustanove za podpiranje rev- ; nih dijakov. Treba je, da se podeli istim več podpore j nego do sedaj. Nadalje je potrebno, da se ukinejo popolnoma nepotrebni inšpektorati in prosvetni oddelki v inozemstvu, ker ne vidimo nobenega delovanja teh ustanov, pač pa povzročajo velike stroške. Vse potrebne posle bi lahko izvršili naši konzulati.
20% odtegljaji pri markiranju kron. Iz govora poslanca gospoda Pušenjaka: Jako simpatično smo spre- | jeli izjavo gospoda fin. ministra, da se bodo izpolnile j obveze, ki jih ima država napram našim državljanom i in napram inozemstvu. Treba je, da se bodo državni | dolgovi izplačali. Vidimo, da so se v ta zakon sprejele i neke postavke za to, opozarjam pa gospoda ministra, j da je treba predvsem izpolniti obljube, dane lastnim j državljanom, že od leta 1920 naprej je v fin. zakonu ! določba, da se bodo izplačali 20 odstot. boni za denar, odtegnjen ob priliki markiranja kron. Trikrat je že fin. j uprava razglasila rok, kedaj se bode izplačilo izvršilo, j Vidimo, da je tudi v fin. zakonu za leto 1922-23 v členu ; 23. in 24. določilo za Izplačilo teh bonov in da je v bud- j zetu v partiji 8. dovoljen kredit za izplačilo teh znes- j kov. Toda izplačilo se še ni izvršilo. Naše ljudstvo iz- j gublja zaupanje do državne uprave, ako vidi, da drža- j va takih obljub, danih že leta 1920 ne izpolni.
O Hipotekarni in Narodni banki posnemamo iz govora poslanca g. Pušenjaka: V področje ministrstva ' trgovine in industrije spada Hipotekarna banka. Ta Hipotekarna banka je dobila lansko leto spremenjena pravila, po katerih se razširi njeno delovanje na vso državo. Za to banko jamči država in mi vemo, da je sedaj, ko je ta banka dobila posojilo v Švici, se v prvi vrsti zavzela država za to, da je to posojilo dobila. Po zakonu, ki je stopil v veljavo dne 22. aprila I. L, je treba izvoliti pet članov iz narodne skupščine v upravni odbor te banke. Preteklo je že celo letg, pa še sedaj se to ni izvršilo. Ta zakonska določba je ostala žalibog le samo na papirju. G. finančni minister pa vrši nadzor
nad delovanjem Narodne banke. Glede delovanja Narodne banke dobivamo mnogo pritožb, da se krediti m dajejo v enaki meri n. pr. strankam (bankam in posameznikom) v Beogradu ter v Ljubljani. Razen tega je tudi mnogo pritožb, da se znižanje kreditov ne izvršuj* v enaki meri. Razne ustanove, katerih namen je pod-, pirati najširše sloje ljudstva, n. pr. zadružništvo, iščejo zamanj kredita pri Narodni banki. Mi živimo sedaj v času težke denarne krize, povsod je veliko pomanjkanj* gotovine. Zato je potrebno, da mislimo na sredstva, s katerimi bo mogoče preprečiti take krize. Potrebno j* torej, da se tudi pri nas ustanovi zavod za obračunavanje v naših glavnih ekonomskih centrih. Glavni : namen tega zavoda bi bil, da se poenostavi promet med*
I bankami, da se nepotrebni obrat z gotovino omeji, vsled česar bi odpadla potreba držati velike gotovine v bla-! gajnah, da se z razširjenim čekovnim m klirinški» prometom obtok novčanic zniža in s tem povzdign« tudi njihova vrednost v inozemstvu.
Za poštno-ambulančne sprevodnike. Na prošnjo 1 pristojne organizacije je vložil dne 11. junija narodni poslanec Franjo Žebot v zadevi ambulančnih sprevodnikov v Sloveniji na ministra pošte in telegrafa to-1* Vprašanje: Ker je poštna ambulancna siužba strašno naporna, prosim, da bi se v Sloveniji imenovalo za u~ kazne sprevodnike vse ambulančne sprevodnike, tako kakor so poštni ambulančni sprevodniki v Srbiji. Ime-I novali naj bi se vsi tisti, kateri se že celo vrsto let po-; svečajo tej službi ter imajo predpisani izpit za pošto« poduradnike, katerega so morali absolvirati s šest- ali trimesečnim tečajem praktično in teoretično. Predla-j gam, da bi se vse upravnike v Sloveniji — tu pridejo v poštev mesta, kjer so ambulancna predstojništva (Maribor, Celje, Ljubljana) — izpraševalo te poduradnike o kvalifikaciji. Ako bi bila kvalifikacija dobra in ako imajo vsaj 15 let poštne službe, naj bi se jih imenovalo s posebnim dekretom za ukazne poštne ambulančne sprevodnike. Ker imamo v Sloveniji tudi ambulance nižje vrste, v katerih sprevodnik sam prevzame odgo-I vornost o razdeljevanju poštnih paketov in pisem ter ; kartiranje vseh mu došlih denarnih in priporočenih ; pisem in mora voditi samostojno ambulančno službo,
; pade na vsakega od njih izredno velika odgovornost. Radi tega priporočam g. ministru, da balgovoli ugoditi mojemu predlogu. Usojam si vprašati g. ministra: Ali I je voljan imenovati poštne ambulančne sprevodnike x ! Sloveniji za ukazne poštne ambulančne sprevodnike, j kakoršno mesto zavzemajo v Srbiji. Prosim pismenega i odgovora.«
Izletnikom, ki poseeajo ob nedeljah in praznikih
j severno-obmejne kraje, posebno priporočamo obmejni j Št. Ilj, kjer je v zadnjem času odprtih osem vinotoče*
I pod vejo in je povsod po nizkih cenah na prodaj najboljša 'kapljica. Vinogradniki so prisiljeni vino točili pod vejo, ker izvoza ni, vinskih kupcev ni, davki se pa morajo plačati in tudi prazne posode za letošnji vinski pridelek bo treba.
Zločinec in umobolen — a je sreski načelnik. Sreski načelnik v Travniku Savič je poneveril preko 50 tisoč državnega denarja, si je privoščil še povrh poneverbe bogzna koliko drugih zločinov, žandarji so get ekskortirali v zapor v Bihać. V zaporu je kazal znak« skrajne degeneriranosti in poslali so ga v umobolnico v Stenjevac na večmesečno opazovanje. V umobolnici so mu konstatirali bolezen, radi katere se je rešil ječe. Gospod Savič je bil sedaj v strahu, da bi ga disciplinarnim potom ne pognali iz državne službe, pa se je zapisa) med radikalce. Kot radikal je bil reaktiviran in postal je sreski načelnik v Travniku. Malo še mu manjka, pa bo avanziral za tajnika kraljevega namestnika, ker j* glavno pač stranka, ne pa prošlost ter kvalifikacija. Ptfi redukciji uradništva Savič gotovo ne bo reduciran, am» pak še bo povišan. Savič, akoravno je umobolen i» zločinec, a je vendarle kot radikal sreski načelnik.
Nesreča pri Ljubljani. V okolici Ljubljane se je vračal domov z vozom 11 letni Vladko Marčič, potem, ko je odpeljal južino delavcem na polje. Ko je prišel a vozom na progo, je opazil, da drvi proti njemu brzo-vlak. V smrtnem strahu je deček pognal konja, ki se j« pa prihajajočega vlaka preplašil ter ni hotel voza premakniti. Strojevodja je nesrečo videl ter skušal vlak ustaviti. Toda bilo je prepozno, vlak je voz zdrobil, dečka pa vrgel pod kolesa, ki so ga popolnoma razmesarila.
Tvornica izgorela. V Bečkereku je popolnoma izgorela tvornica poljedelskih strojev. Ostali so samo stroji, pa še ti so tako poškodovani, da niso več za rabo. Vzrok požara še ni ugotovljen. Tvornica je last Srbske zemljedelske banke ter je bila šele pred kratkim časom postavljena.
Nasilni orožnik. Orožniški narednik Janoš je vršil v Subotici v hiši neke starke preiskavo za nekim zločincem, ki je izvršil 22 tatvin. Preiskavo je izvršil na podlagi anonimne prijave, da se zločinec skriva pri starki. Ker ga pa pri njej niso orožniki našli, je narednik starko tako pretepel s sabljo, da je drugi da» vsled tega umrla.	> ■
Potres na Sušaku. V pondeljek okrog poldne se je občutil na »Sušaku in v okolici rahel potres, ki je trajal samo 2 sekundi. Potres ni napravil nobene škode, pre-majal je samo par starih hiš. Zanimivo je to, da je to letos prvi potres, ki ga je Sušak občutil, dočim je bilo nebroj potresov letošnjo pomlad v Dalmaciji in v neposredni bližini Sušaka, toda v mestu se niso občutili. Strokovnjaki smatrajo ta pojav za dokaz, da stoji Sušak na čisto drugačni geologični podlagi, kakor pa Dalmacija.
Radi psa se zastrupil. Neki kolarski pomočnik v Vel. Bečkereku Herman Atanasijevič je imel psa, katerega je zelo ljubil. Ker pa je v mestu pas. kont., njegov pes pa ni imel nagobčnika, mu ga je konjederec ubil

Revež si je gnal izgubo svojega psa tako k srcu, da se je v žalosti zastrupil.
Gluhonemi tat. V Osijeku so obsodili te dni 35Iet-\ nega gluhonemega mehanika Karla Bugotovea na pet let ječe. Bugotovc je minulo leto kradel po Sarajevu in Mariboru marke, leta 1920 pa je pofatil na postaji v Vinkovcih financijskemu stražniku kovček. Bugotovc je tat in lopov po poklicu in je bil radi tatvine že večkrat predkaznovan. Pri razpravi se je poslužilo sodišče posebnega tolmača.
Iz Maribora,
IZ VIII. OBČINSKE SEJE.
Po otvoritvi seje poroča župan nekatere brezpomembne stvari s pristavkom, da bo več poročal v tajni seji. Odsekov referent dr. Sernec bi rad več povedal o znani tožbi erarja proti Jadranski banki zaiadi carine v znesku 612.000 K. Te tožbe se je vkljub odsvetovanju občinskih svetnikov SLS udeležila popolnoma po nepotrebnem tudi občina. Njen zastopnik dr. Boštjančič pa je bil bolj pameten, kakor demokrati in socialisti v občinskem svetu ter je sicer šel k dotični razpravi, pa ne da bi se tam javil kot zastopnik občine, ker je spoznal, da bi to občini le škodovalo. Poslal je občinskemu svetu poročilo o stanju dotične tožbe. Tega poročila pa še obč. svetniki niso slišali do konca, ker se je reklo, da po mnenju pametnih ljudi spada taka stvar v tajno sejo.
Nastopi referent Bahun. Ta gospod najprej pokrega in ošteje obč. svetnike, ker ne pridejo v seje odsekov. Zato je žal moral o važnih zadevah sklepati sam in mora vkljub temu, da zadeve še niso bile v odseku, poročati v seji. G. Bahun je pač pozabil, da je tako poročanje nedopustno, vsaj po načelih, kakor jih je zastopal on še pred par mesci proti.pravnemu odseku, oziroma dr. Leskovarju. Časi se pač spreminjajo, pa še hitro. Kaj ne, g. Bahun? G. Bahun torej poroča, da bi mestno električno podjetje rado imelo števce za električni tok. G. Bahun pa je slabo poročal in še slabše utemeljeval zahtevo po števcih. Obč. svetniki so bili mnenja, da stvar še ni zrela, ker ni bila v odseku, zato so poslali Bahuna s števci vred še v odsek.
Nato začne Bahun poročati o plinarni. To je šlo še slabše, kakor električni števci. Bahun je mrcvaril ubogo plinarno, da je bila groza. Gital je razna uradna poročila, prebral bilanco, pa tako slabo, da so bili obč. svetniki že popolnoma nervozni. Župan mu je moral pomagati, kadar g. referent ni mogel naprej. Po dolgotrajnem jecljanju sta Bahun in župan komaj povedala obč. svetnikom, da se mora plin podražiti na D 2.50 pri kubičnem metru, kar se začne s 1. julijem; nadalje dobijo vsi delavci plačo povišano za 30%. Bahun bi še bil rad imel za plinarno 30.000 D novega kredita za neke rezervne peči. Ker je pa plinarna poprej imela tudi retorte in samote, so mislili obč. svetniki, da bi bilo dobro, te reči poiskati in jih za silo zopet postaviti. Sklep je torej bil: G. Bahun in celi njegov odsek naj gre osebno V plinarno in naj tam poiščejo stare retortne peči.
Končno še referira g. Bahun o «vrtu« na trgu Svobode. G. Valjak, lastnik «grajske kleti«, bi rad «zasadil« na trgu Svobode pred trgovino Berdajs posebne vrste «vrt.« Postavil bi tam rad mize, da bi v vročih poletnih večerih njegovi prijatelji demokrati v hladu lahko preganjali alkohol. V tem «vidu« bi demokrati vsak večer bili v «rožicah.« Seveda bi bilo lam fletno. A g. Bahun jim tega veselja ne privošči. On je proti temu, da bi na trgu Svobode demokrati ponoči sadili «alkoholne rožice.« Za Valjakov «alkoholni vrt« se toplo zavzame dr. Sernec. Hudo napade obrtnike, ki razstavljajo tam pred svojimi delavnicami različne predmete. G. Berdajsu je obč. svet prepovedal rabiti prostor pred trgovino, istotako ne smejo tam kazati obrtniki kotljev in košev, ker taka roba ni za demokratsko frakartsvo. Cesar ne smejo storiti obrtniki, to naj se dovoli g. Va-ljaku. On naj tam napravi gostilno 40 m na dolgo in 12 m na široko. Pride do glasovanja. Proti «alkoholnemu vrtu« je bilo 13 glasov, za demokratski «rožencvet« pa tudi 13. Valjakov vrt je torej propadel. Po glasovanju pa trdi dr. Mulej, da je bilo za «vrt« 14 glasov. Začne se strašen prepir in kreg med demokrati in socialisti — sedajna slavna večina si je bila v laseh! Končno sklenejo ti prijatelji, da se še enkrat glasuje. In res: novo glasovanje se začne. Nastalo pa je pri zopetnem glasovanju drugačno razmerje glasov. Demokrati postanejo žalostni in pobiti, ko uvidijo, da ne bodo mogli saditi «aikoholinh rožic« na Valjakovem vrtu. Reši jih dr. Jerovšek, ki predlaga, da se o tem še enkrat glasuje v prihodnji seji, pa brez dolgočasnega poročila. Med tem si lahko demokratski «vrtnarji« temeljito premislijo, ali je Valjakov «vrt« potreben ali ne.
Stanovanjska akcija v Mariboru. Da se vsaj deloma odpomore stanovanjski bedi v Mariboru, je Gradbena akcija v začetku leta 1923 vložila na ministrstvo poljoprivrede, v katere delokrog spadajo loterije, prošnjo, da se ji dovoli loterija v korist stavbene akcije. Prosilci so svojo prošnjo dobro utemeljili, a ministrstvo je prošnjo — odbilo. Izgovarja se, da bi taka loterija škodovala državi (?!?) s tem, da bi bila prikrajšana državna razredna loterija. Narodni poslanec Žebot je glede tega čudnega postopanja vlade interveniral v ministrstvu poljoprivrede in zahteval, da se mu pojasni, zakaj vlada zavira gradbeno akcijo, namesto da bi jo podpirala. Odgovorilo se mu je, naj se zopet vloži dobro utemeljena prošnja, katero se bo skušalo upoštevati. Ob enem so poslanci Jugoslov. kluba vložili interpelacijo na ministra poljoprivrede radi loterije in na ministra
za socijalno politiko za podporo stanovanjski akciji v Mariboru. V Beogradu radikalna vlada pomaga na vse načine, da se gradi na stotine palač, a se ne zmeni, da na tisoče Slovencev nima stanovanj in morajo stanovati v vagonih, podstrešjih, kleteh in utah. Kdo bo s tako vladno politiko zadovoljen?
Zrelostni izpiti na drž. moškem učiteljišču v Mariboru so se vršili v času od 4. do 16. junija 1.1. pod predsedstvom g. nadzornika dr. Leopolda Poljanca. Pripu-ščenih je bilo 68 kandidatov in kandidatinj, med temi 2 privatista in 1 privatistinja. Z odliko je prestalo izpit 15 kandidatov (-inj) in sicer: gg. Dolar Zora, Dvor-šek Lenka, Jazbec Angela, Laznik Celestina, Schwarz Angela, Sotler Marija, Tomažič Vlasta, Vodenik Nada, Farazin Lovro, Janež Lucijan, Dominik Drago, Leban Franc, Košutnik Silvester, Gorup Ljubomir in Korošak Anton. Zrelost se je priznala 39 kandidatom (-injam) in sicer: Burdijan Karolina, Golež Albina, Kurbus Gabriela Lovrec Amalija, Matek Ana, Pertl Ana, Peunik Erna, Šijanec Olga, Štrekelj Milena, Taufer Vida, Pertot Vera, Trobec Sabina, Primožič Terezija (privatistinja), Petrač Franc, Kocuvan Milan, Brelih Anton, Kotnik Zorko, Predan Drago, Cvetko Ivan, Živko Alojzij, Polanc Adolf, Grafenauer Ludovik, Horvat Ivo, Štraus Milan, Konečnik Zmagoslav, Ferk Ivan, Leskovar Franjo, Hartman Janez, Ferenčak Edo, Šeško Ivan, Majcen Andrej, Čermelj Henrik, Tomažej Malija, Grušovnik Josip, Tomažič Maks, Povh Vaclav.
Sestanek drž. nameščencev, ki se je vršil v soboto, dne 16. t. m. v prostorih rokodelskih pomočnikov v Lekarniški ulici je bil jako dobro obiskan. Na tem sestanku nam je poročal g. poslanec Žebot o uradniškem zakonu. Obrazložil ga nam je točno po poglavjih. Prosimo ga, da nas še večkrat pouči o uradniških zadevah. Predavanje je trajalo dve uri. Gospodu poslancu se iskreno zahvaljujemo.
Telovadna prireditev dijakov-Orlov. Tiho in skrom no dela naša dijaška mladina, širša javnost nič ne zve, kaj sanjajo in za kakšnimi cilji stremijo naši najmlajši. In vendar je delo naše mladine veliko in vsega spoštovanja vredno. V njem je skrita velikanska energi ja, ki bo ob svojem času stopila na plan in dala našemu narodu sijajno bodočnost. Kdor se hoče prepričati, da naši dijaki opravičujejo to našo vero v mladino, se naj udeleži njihovega telovadnega nastopa v nedeljo, dne 24. junija popoldne na vrtu dijaškega semenišča v Koroščevi ulici. Pri telovadnem nastopu bo sodelovala polnoštevilna godba katoliške omladine. Kdor hoče videti nekaj lepega, vzvišenega in obenem zabavnega, naj ne izostane od te prireditve.
Grajska klel in Sokolski dom. Gospod Valjak je uvedel v svoji restavraciji v Grajski kleti poseben davek. Njegov plačilni natakar zaračunava namreč gostom njihovo «ceho« na listku, ki nosi napis «za Sokolski dom — 25 para.« Tako mora vsak gost brez razlike plačati svoj delež za sokolsko trdnjavo v Mariboru, pa naj mu je to po volji, ali ne. Gosp. Valjaka poznamo sicer kot hudega demokrata, toda proti svojim gostom bi bil lahko toliko obziren, da jim ne bi kazal svojo strankarsko sokolsko zagrizenost na plačilnih listkih Sokolskega doma. Ako ravno hoče pri gostih pobirati davek za narodne namene, zakaj na primer ne prodaja blokov «Jugoslovanske Matice«! Vsak gost bi gotovo rad doprinesel svoj del za to res narodno društvo. Gospod Valjak naj pa svoja sokolska čustva kaže nasproti njegovim demokratskim pristašem in orjuncem ter naj pri njih pobira sokolski davek, druge goste pa naj pusti v miru.
Razočaranje. Kakor ima vsak človek rad za praznike kaj boljšega za pod zob, tako so se tudi učenci neke tukajšnje podoficirske šole veselili za praznik sv. Rešnjega Telesa na mastno svinjsko pečenko. Slast jim je posebno delalo prijetno cviljenje in kruljenje dveh pitanih svinj, katere so bile zaklane v la namen. Star pregovor pa pravi, da ne delaj nikoli računa brez krčmarja. Zjutraj kot predhodnica svinjske pečenke so bili dobro ožeti ocvirki k čaju kot zajutrek, a opoldne — o joj — kakšno razočaranje: pečenke — ni! Po dolgem poizvedovanju se je dognalo, da je bila odrejena komisija za prehrano moštva, poleg te še en višji oficir, katera je hodila od mesarja do mesarja, da bi se meso dražje prodalo. Isto je kupil sporazumno s komandantom g. Tavčar, kljub temu, da so se svinje nakupile in krmile iz prihrankov in odtegljajev prehrane moštva. Denar se je pa položil v državno blagajno. A ti ubogi bre, se potegni za pečenko od komolca do prsta pod nosom, kajti ti uboga para, svinjina ni za-te in za tvoj želodec, škodovalo bi ti morda.
Vpisovanje na drž. dvoraz. trgovski šoli v Mariboru za šolsko leto 1923-24 se vrši dne 29. in 30. junija t. 1. od
8.	do 12. ure v mestnem šolskem poslopju na Zrinjskega trgu 1-1. Brez sprejemnega izpita je možen vstop v I- letnik onim učencem in učenkam, ki so dovršili IV. razred liceja ali pripravljalni razred dvorazredne trgovske šole. Na novo vstopajoči nčenci in učenke morajo predložiti krstni (rojstni) list in zadnje šolsko izpričevalo. Vnanji učenci (učenke) naj pošljejo omenjeni listini ravnateljstvu šole po pošti najkasneje do 4. julija in prilože znamko za odgovor. Morebitni sprejemni izpiti se bodo vršili — z ostalimi izpiti vred — v prvih dneh meseca septembra. Vsled pomanjkanja učnih prostorov je pripravljalni razred na tukajšnjem zavodu ukinjen.
Zborovanje krajevne skupine mariborskega Osrednjega društva trgovskih naslavljencev se vrši v četrtek, dne 21. t. m. ob 8. uri zvečer, v kazinski dvorani. Tovariši in tovarišice, udeležite se polnoštevilno! Obravnavala se bodo važna socijalna, stanovska in društvena vprašanja, kakor tuda rezultat mezdnega gibanja.
Cvetlični dan za Podmladek rdečega križa je bil dokaz, da umeje prebivalstvo Maribora blage namene te organizacije. Za cvetlice se je izkopilo 11.698 D 20 p. Velikoduš-
nemu občinstvu, osobito še baukam, podjetnikom, trga.rce* in posebej darovalcem cvetlic se najtopljeje zahvaljuje — Podmladek rdečega križa.
Društvo za podporo revnih učencev je sprejelo ođ Podmladka rdečega križa 10.000 D ođ cvetličnega dne. Nadalje od gospe Wögerer 100 D mesto venca za pokojnega ravnatelja Philipeka, od gospe Pirnat pa 25 D mesto cvetlic na grob gospe Luschitzky. Neimenovan plemenit dobrotnik je volil spomin prerano umrle hčerke T. društvu 6250 D, da se od obresti vsako leto o Božiču obleče in obuje revna deklica. Lepšega spomina ni mogoče volili ljubljenemu q-troku. Saj ob tem se bo še poznih let zrosilo marsikatera oko hvaležnosti in sreče. Najglobokejo zahvalo izreka vsem blagim dobrotnikom — Društveno vodstvo.

Dušica.
Roman v treh delih. Angleški spisala B. Orezy. Prevedel Paulus.
18
«Najina prelepa domovina —!« je dejal Armand, ki je uganil sestrine misli.
«Predaleč gredo —, Armand!« mu je odgovorila. «Predaleč —! Ti in jaz, oba sva republikanca, iste misli imava, isto navdušenje za svobodo in bratstvo, — pa tudi ti moraš priznati, da gredo predaleč, da nasil-stva in kri ne moreta prinesti prave svobode —!«
«Pssst —!«
Nemirno in boječe se je ozrl Armand naokrog.
«Ah, vidiš! Celo tukaj na angleških tleh se ti ne zdi varno!«
In hipoma se ga je oklenila, strastno, boječe.
«Ne pojdi, Armand! Ostani! Kaj naj počnem,
če —, če bi —.«
Ihtenje ji je udušilo besedo, njene ljubeče modre oči so plavale v solzah, proseče je 1 la brata.
Mirno in odločno ji je zrl
«Bodi moja mala, pogumna sestrica, Marjetica, in ne pozabi, da sinovi Francije ne smejo obračati hrbta materi, ako je v nevarnosti!«
Srečen, otožen smehljaj ji je razjasnil solzno lice.
«Ob, Armand«, je dejala slabotno, «včasi si želim, da bi ne bil tako zelo čednosten in pogumen —! Pa obljubi«, je nadaljevala resnobno, «obljubi mi, da boš previden —!«
.«Bom — kolikor mogoče —. To ti obljubim!«
«Ne pozabi, dragi, da imam — imam le — tebe, ki se briga zame —!«
«Ne, ne —! Ne govori tako! — Saj imaš Percfjet!«
Čudna, otožna zamišljenost ji je zagrnila lice.
«Nekdaj — da, se je brigal zame —!«
«Ampak —!«
«Ne ne, ljubi moj, nikar se ne vznemirjaj zaradi mene! Percy je dober, priden soprog — «
Resnobno jo je prijel za roko.
«Da — vznemirjam se zaradi tebe, Marjetica! — Poslušaj, draga! Nisem še govoril s teboj o tej stvari, včasi mi je bila že na jeziku, toda vsakikrat mi je nekaj branilo govoriti. Danes pa se mi zdi, da ne morom od tebe, da te ne morem zapusttili, pa da te ne bi vpraša 1. — Ni treba, da mi odgovoriš, ako nočeš!« je pri-djal, ko je opazil trdi, bridki izraz, ki ji je šinil preko lica.
«Kaj je tisto?«
«Ali ve Percy, da — hočem reči, ali ve, kako vlogo si igrala v obsodbi markija St. Cyr?«
Zasmejala se je, neveselo, grenko, prezirljivo, in njen smeh je kakor razglašena struna donel skoz njen prijetni, mehki glas.
«Da sem ovadila markija in vso njegovo obitelj revolucionarjem in poslala pod guillotine, — to hočeš reči? Da, Percy, ve vse —. Vse sem mu povedala, par ur po poroki —.«
«Si mu pa tudi povedala vse okolščine, ki — ki popolnoma razbremenjujejo tvoje dobro ime, tvojo čast?«
«Prepozno je bilo za «okolščine.« Zvedel je za moje dejanje že poprej od drugih —. Moja izpoved je prišla prepozno —. Čemu bi mu naj pojasnjevala «razbremenilne okolščine«, čemu prala sama sebe in se izgovarjala —?«
«In —?«
«In sedaj imam vsaj lo zadoščenje, vsaj eno zavest, da največji tepec na vsem Angleškem do dna duše sovraži in zaničuje svojo — izdajalsko ženo —.«
Bridko, trpko je govorila, brezupna luga je donela iz njenega glasu in Armand je spoznal, da je zelo neprevidno dirnil ob bolečo rano v njeni duši.
«Saj te Percy ljubi, Marjetica!«
(Dalje prihodnjič.)
Kar je res je resi Testenine «Pekatete«, kakršne se izdelujejo v zadnjem časa, so tako okusne in tečne, aa se jih splošno hvali. Gospodinje, zahtevajte jih pri trgovcih!	.. 1. ....
TORINO
, .'RAZGLA*.,
Podpisana direkcija razpisuje Za zgradbo izmenje-sralnega skladišča v Mariboru ■nastopna dela oz. nabave pripadajočega materijala in sicer:
1. Zidarska dela.
2; Tesarska dela.
3.	Mizarska dela.
4.	Ključavničarska dela.
5.	Pleskarska dela.
6.	Inštalacijska dela. Podrobne informacije se
poizvedo pri vzdrževalnem odseku za telegraf in telefon v Mariboru.
Kolekiovane ponudbe je predložiti tekom 3. dni poštni direkciji (IV. oddelek) v Ljubljani potom vzdrževalnega odseka za telegraf in te-tfon v Mariboru.
V Ljubljani, 17. jun. 1923. irekcija pošte in telegrafa. 348
n
Najcenejie in najuspešnejše
»Slaiujete
samo potom
Oglasnega zasoda
Voršič,
Narlfeor. Slsmšfcov trg 16/
Poj a sni'a brezplačno!
tesarski mojster in stavbeni podjetnik
sprejme vsa v njegovo stroko spadajoča dela in jih izvede ročno in ceno.
MARIBOR, SMETANOVA 59. Telefon I4O.	10— 3 290
Za birmance S
Velika izbira gotovih oblek po nizki ceri priporoča I. VEZJAK, konfekcija, Maribor, Vetrinjska nlfca 7.	27 J
Poznati Maršnarovi
limonadi graški „BRAUSE“
se zopet dobijo pri tvrdki
Josip Bitik, Ljubljana
Krekov trg 8.
Zastopstvo in zaloga tovarn »ORION», Mariner. 12- 8 275
Proda se štedilnik ua plin.
Poizve se Cankarjeva ulica 5 Studenci.	354
Trgovski lokal v Celju s prostornim skladiščem, kletmi itd., pripraven za vsako trgovino oz. podjetje ali pisarno, sredi mesta, v prometni ulici, z inventarjem in blagom, ? ali brez istega, je oddati za f stalno takoj pod ugodnimi i pogoji. Pojasnila daje in p<> ; goji se izvejo v informacijski ’pisarni «Kompas« v Celju, Aleksandrova ulica 4.	347
\ KunraOj janež, rdečo deteljo, lipovo cvetje, suhe gobe itd. plačuje najbolje Sever & Komp., Ljubljana. 349	5—1
Razpis službe
TRBOREUSKA PREMOGOKOPNA DRUŽBA.
stalnega šolskega sluge na državni dvorazredni trgovski šoli v Mariboru. Pogoji: L Znanje slovenskega jezika v govoru in pisavi. 2. Prošnja mora biti pisana lastnoročno in imeti slede priloge: a) rojstni oziroma krstni list, b) domovnico, c) zadnje šolsko izpričevalo, d) izpričevalo uradnega zdravnika, da je prosilec telesno sposoben za službo šolskega sluge, d) prosilci-invalidi naj prilože izpričevalo o svoji invalidnosti. 3. Prosilci, ki niso, v državni službi, morajo predložiti ’ nravstveno spričevalo pristojnega oblastva o njihovi dosedanji neoporečenosti.
Pravilno kolekovane prošnje je oddati najkasneje do 28. junija t. 1. ravnateljstvu državne dvorazredne trgovske šole v Mariboru, Zrinjskega trg 1-1.	353
Hamburg—Ämerika Linija
;	in
Med kens Lines lic.
OGLAS.
330 2—1
Fiiijalka
Sima KMETEC. LJUBLJANA
Kolodvorska ulica štev. 26.
Sprejema potnike v južno in severno Ameriko, izdaja tečna pojasnila in prodaja vozne liste.
Odhodi iz Ljubljane vsaki teden*
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
ZAGREB „B“ Cesta pri državnem kolodvoru ZAGREB
Podružnice: Beograd, Balkanska ulica 25, — Sušak: Jovo Oj. Ivosevič, Karolinka c. 160. — Split: Ante Buič, Dioklecijanova obala * 3. — Gruž: Ivo Lovričevič. — Bitolj: Gjorgje J. Dimitrijevič & Komp. Bulevard Kralja Aleksandra 187. — Vel. Bečkerek: Dušan Lj.
Mihajlovic, Trg Kralja Petra 4.	£S°
Potnike do Hamburga smmlja drulbesl uradnik
Širite „Stražo‘I
Naj večje trans ortno podjetje sveta
EYROPÄ
CANADA
AMERIKA
Samo 4 dni na odprtem morju. NajhiPejša in najboljša zveza preko HAMBURGA, ANTWERPNA m CHERBOURGA z glasovitim! »EM-PRESS« parobrodi na dvojne vijake. Odhod vsako nedeljo. Daljna navodila glede voznih cen, odhoda, potniškega vizuma, prdiage, predpisa useljevanja v Kanado in Zjedinjene države daje AGENCIJA
OMNI PACIFIC, Zagreb, Petrlniska ul. 40
tl
mL
d. d.
PODRUŽNICA MARIBOR Gosposka ul. 20.	Telefon št. 133
Tsvar.iiš^a zalaga polnoguiijastih olrožev, pnevmatika in vsake vrste tehniških gumijevih cevi, auto-delov in vsakovrstnega auto-materijala.
V centrali na razpolago: Stiskalnica za montiranje polnogumijevih obročev.
Velika zaloga elektro-materiiala.
Zastopstvo svetovnih tovarn. CENTRALA LJUBLJANA Rimska cesta 2. Telef. 588 Hilšerjeva ul. 5.
PODRUŽNICE:
Dunajska c. 20.	Mestni trg 25
ZAGREB	BEOGRAD
Solidna in točna postrežba! — Cene brez konkurence!
50. redni ebčni zbor delničarjev Trboveljske premoge-kopne družbe, kateri se je vršil dne 1. junija 1923, je sklenil za poslovno leto 1922 izplačati dividendo D 25.— (dinarjev petindvajset) za delnico od 1. julija t. 1. in povišati delniška glavnico na SKS krone 200,000.000,— (D 50,000.000.—) z izdajo 500.000 komadov na donosca glasečih se polno vplačanih delnic v nominalni vrednosti od SHS K 200.--(dinar-
jev petdeset).
V	provedbi tega sklepa in v skladu z modalitetami emisije, katere so odobrene od občnega zbora ter upravnega sveta, daje se posestnikom sedaj v prometu nahajajočih se delnic pravica opcije in sicer:
Za vsakih 5 (pet) komadov starih delnic 2 (dve) novi delnici, kateri participirate na poslovnem dobičku družb* od 1. januarja 1923 in sicer pod sledečimi pogoji:
1.	Za manje kakor 5 (pet) starih delnic ne dajo se ni-kake pravice opcije.
2.	Pravica opcije ima se v času od 11. junija 1923 d* vštevšega 25. junija 1923, ker se jo sicer izgubi, prijavah v času poslovnih ur na sledečih mestih:
V	Jugoslaviji: pri Slavenski banki d. d. v Zagrebu ter vseh njenih podružnicah in ekspoziturah: v Beogradu, Bjelovaru, Brodu na Savi, Celju, Dubrovniku, Gornji Radgoni, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Jesenicah, Murski Soboti, Osijeku, Rogaški Slatini, Sarajevu, Somboru, Sušaku, Ša-bacu, Šibeniku, Škofji Loki in Vršacu ter njeni afiliaciji Jugoslavenski industrijski banki v Splitu.
Na Dunaju: pri Centralni evropski deželni banki (Zentral Europäische Länderbank) podr. na Dunaju.
V	Parizu: pri Banque des Pays de l’Europe Centrale.
V	Ženevi: pri Lambard, Odier & Cie., pri Darier & Co., pri Union Financiere de Geneve.
Pravica na Francoskem se zamore izvršiti še le po izpolnitvi po francoskih zakonih predpisanih formalnosti i* sicer v terminu, ki bo še pozneje razglašen.
3.	Opcijski tečaj novih delnic znaša D 62.50 tel quel p® kom., ter se ima takoj ob priliki prijave pravice opcije vplačati v gotovini sicer se izgubi pravica opcije. Vplačil« se zamore izvršiti tudi na ta način, da se izroči dividendne kupone za poslovno leto 1922 in sicer s prepustitvijo 5 dividendnih kuponov v vrednosti a D 25.— pro komad, tako, da je s tem poravnana protivrednost dveh novih delnic. Za vplačilo v Avstriji je merodajna protivrednost po dnevnem tečaju v avstrijskih kronah.
4.	Pri prijavi ima se predložiti plašče delnic ter priložiti dvojni seznam, v katerem so številke delnic vpisane v aritmetičnem redu. Formularje teh seznamov izdajajo brezplačno vsa subskipcijska mesta.
5.	O pologu plašča delnic, kakor tudi o izvršenem vplačilu izdavajo se blagajniška potrdila, katera se bodo v roku, ki se bo kasneje objavil, zamenjala za odgovarjajoč* nove delnice. Predloženi plašči starih delnic opremili s« bodo z žigom, ki bo označen, da je pravica opcije izvršena, ter se bodo takoj vrnili strankam.
Nove delnice bo mogoče prevzeti samo pri onih pod-pisnih mestih, kjer se bo izvršila prijava pravice opcije.
Dunaj, dne 11. junija 1923.
Trbsveljska premogokopna družba*
Razglas.	»--a
Podpisana tvrdka si dovoljuje uljudno opozarjali, da so njene v prometu se nahajajoče pivske steklenice hi sodčki izključna ter neprodana last pivovarne. Pro daja istih ali njihova uporaba v druge namene je prepovedana ter se kazenskosodno zasleduje.
V	lastne minteresu se torej vsak posvari prodajati
ali nakupovati pivske steklenice in sodčke.	324
Tomaž Götz, pivovarna Maribor.
Naznanilo.
V četrtek, dne 21. junija 1923, ob 10. uri dopoldne, se bo prodajalo v notarski pisarni pri Sv. Lenartu v Sl. goricah Omanovo posestvo, ležeče v Spodnjem Borčiču poleg Čehove gostilne.
Posestvo meri okroglo 16 oralov in obstoji iz prvovrstnih travnikov, njiv in gozda.	335
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril v Racerdvoru
vinotoč
in se priporočam za obilen obisk.
341
Josip Gselman.
I
FOTOGRAF	337
Dobne, Maribor, Meljska cesta 19,
se priporoča društvom, ženitvam, primicijam itd.
Produktivna zbdruga za lesno industrijo v Celje,
Mariborska cesta 2
proizvaja vse strugarske in rezbarske izdelke za mižal” je (vaze, kapitel je, opore, strugane noge, nastavke itd.) po lastnih in doposlanih načrtih in po konkurenčni
. Jisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.

Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Strafe*.